Ne prod jajte sloTenskih hiš in posesttv Pos«stva, naj si bodo njive, travnn.-, vino^radi, gozdi ali tudi samo vrtovi in hiše imajo zdaj velilcansko vrednost. Raznl jirekupci in vojaSki ,,li!e1'anti" so si nakup^čili stotiasee in milijone premožeuja, tako da ne Y%do, kam z denarjeni. Za ftenar se zdaj bojiio. V skrbeb so si, da bi utegnili denar izgubiti. Zato. pa sl prizadevajo na vso moč, za denar uakupiti posester-, ker v.edo, da je denar v posest vih najbolj varno naložeu. Za hiše in posestva se aedaj ti bogataši kar trgajo. Ako zvedo, da j« kako (isestvo na prodaj, potem hodijo «koli lastnika kak&r mub* okoli meflu taka dolgo, da ga »peharijo zn nieKOvo zemljo. Ponujajo seveda ogromne svole. 0rni slabe zemlje plaoujejo zdaj že po 7000 do 10.000 K, oral vinograda po 15.000 do 20.000 K. Slovenci! Ne dajfb se opehariti za gvoja po ¦< s-estva. Kdor ima poseatvo, naj ga obdrži. Ako mu uicrebiti posestvo res tudi niC ne nese, ima vendar večjo vrednost kakoi- denar. Za denar se danes 1© nirUokaj Še dobi ali skoraj ni6, posestvo pa te ven- dai redi, 6e ga vaaj nekoliko obdelaš, Kaj ti poma- ga, če dobiS zi svo;e i osestvo 100.00!) K ali še več» fri \\ pa za denar nikdo nič ne da. In posesi.vo o- slane posestvo. Velikanske svote, ki se dandanes ];onuiajo zx posestva, marsikoga preslepijo, (ia posestvo proda, Ljudje ne pomislijo, d>a je vrednost denarja padla,  seato pa poskoCila vrednost blaga. Zdaj povpročno z& 10 K ne dobiš toltko kakor poprej za 1 K; nekatere reči pa so se podražile celo za 20- do 50krat. Ce to uftlroliko prevdariš, potem moraš uvideti, da je tvOj^ pcsestvo, katero je pred vojsko bilo vredno 20.000, Edai vredno najmanj 200,Q0Q K in že več, In recimo* da dobi^ za svoje posestvo danes res 200.000 K, kai Bi & tem pridobil?, 00 posestva si živel sam in Ivaja d/užina; 6e pa posestvo prodaš, boš imel v žepu sic«r denar, a živeža Še za denar ne boš mogel dobiti. Velikan«ke svote denarja te torej naj ne preslapijo. Alo je tvoje posestvo za kupca toliko vrediio, jo vredno tudi za tebe. Dragi kmetje! MešSami, boga^taši, razno bankj s« poprej nisn brigale za posestva. PoseslniM ¦ kiu.atje, poljedelci so bili zaničevania K večieniu k<iki; vintgrad si je Še mešftan nasadil za zabavo, dajeV , oletju pri vinogradu živel s svojo družino na letov;i;5u in tupatara svoje mestne prijatelje pcv«.bil na ialet. Drugače Da nikomur ni bilo za posestva. Vge je rajši imelo denar. Zda] pa ravno rneš&ani, bogataši, barike itd, slikajo za posestvi, da bi jih sprav«!l v svoje roke. Ti gospodje že vedo, da j e d e - iti v poststru mafboljSB i » * a j v a r - m 6 ] I • naložen, drugaje bi posegtva ne kupo - yali. G* pa i« pametno in koristno, da me&čam ah Bogatin ali kaka banka svoj denoe naloži * posestvn, zakaj pa bi za tebe, slov^naki krnet, to ne bilu pamatno in koristno? Slovancil Zapomnit« Bi torej Eot elati uauk. tfe prodajajte zdaj »vDjib poneitev, Bvojih biš, temjmS obdržita jih, že Vam tudi nlS n« BMeio. C« bo v«6 drugo odpovedalo in izgubilo vrednost, tvoje poaestvo bo vrednost obdržalo. da. celo njegova vrednost bo rastla. Alco pa bi kateri Slovenec ree bii prisiljen prodati svoje poeestvo, potem ga naj ne proda tujcu, ampak attpet Sloveacu, da ostane t slov. rokab. Pač pa si naj Slovenai prlzadevajo, da ^okupijo kolikor mogoče nemšldh in nemškutarskih posestev ter tako svoj denar, ako ga imajo, variio naložijo iv dosedaj tujSeva posestval Tujec na na&i zemlji naj gineva, da slovenski rod na lastnem domu tedno bolj prospeva!