pUv*K» t STE V. 265. V LJUBLJANI, četrtek, dne 17. decembra 1925. Poaamosua Storilk* Dia 1.—. LETO U. NARODNI DNEVNIK mak dan opoldne, jfameemfl nedelj in pranikov. tČ8*e?h» naročnina: V Ljubljani In po poiti: Din 20—, inozemstvo Din 80—v ieorivisen političen list DSBDNISTTO Dl DPRAVNISTTOt •IMOH GREGORČIČEVA ULICA STB V. IS. *MFOI 8TEV. K2. Rokopisi se ne vraSajo. — Oglasi p« tarifa. Pismenim vprašanjem naj se priloži mata za odgovor. ■ Račun pri poštnem ček. uradu Štev. 13.0 Katoliki vkup! Tako kliče včerajšnji »Slovenec« in tako se glasi odgovor SLS na Radičev pohod v Slovenijo. Zmanjkalo je argumentov proti seljaški demokraciji in zato naj reši situacijo apel na versko čustvo naroda. Stara metoda za vedno nove zadrege! Katoliki vkup! Ne da se brani vera, je vrženo to geslo v javnost, temveč da se brani politika stranke, ki ni znala izkoristiti izrečene ji politične moči in ki je zato v zadregi, če jo vprašajo volilci, kaj da prinaša. To treba predvsem pribiti, ker razkriva boj, ki se ga hoče z neverjetno lahkomiselnostjo in samo zaradi strankarskih interesov zanesti v javnost, da ni v nevarnosti vera, pač pa mandati, k&kor je dejal St. Radič. v nedeljo je dejal prosvetni minister Jugoslavije na javnem shodu v Mariboru, da ne more biti niti govora o tem, da se ne bi vršil pouk na verski podlagi. Tri dni kasneje pa na izjavo ne reagira-!° ®voJJ°domiselci, temveč voditelji SLS m kličejo katolike vkup, ker da je vera v opasnosti! In voditelji SLS pri tem dobro vedo, da je isti prosvetni minister že dokazal, da ni njegova izjava samo fraza, ker na njegovo odredbo so ostale že ukinjene samostanske šole — odprte. Še več! Isti »Slovenec«, ki kliče katolike na okup, je moral že poročati, kako so bile popravljeno .krivice, ki so bije ‘utorjene učiteljem, včlanjenim v »SlomSlcovi zvezi«. Kljub vsemu temu: Katoliki vkup! Vera je v nevarnosti! Zdi se nam, da se gospodje od SLS uiti ne zavedajo, kako more njih početje spraviti vero res v ^nevarnost. Zdi se nam, da se gospodje od SLS niti ne zavedajo, kako lahkomišljeno so sprožili veliko stvar, ki more roditi za ves narod nedogledne posledice. Katoliki vkup! ne more pomeniti drugega, ko poziv proti državi. Zakaj samo v enem pogledu more biti ta poziv upravičen, če država ogroža katoliško vero. Ali se zavedate, kaj pomeni boj med državo in cerkvijo? Kjerkoli je izbruhnil ta boj, so bile vedno izgube samo na obeh straneh. Zakaj ta boj ne reže samo v meso države, temveč tudi v meso cerkve. Odpadi celih narodov od cerkve so to jasno dokazali. Ni napaden samo državni absolutizem, napaden je tudi cerkveni. Samo poglejte v zgodovino! In narodi se niso borili samo proti državnemu imperializmu, temveč tudi proti cerkvenemu. Dostikrat so zmagale države le vsled tega. Ne podcenjujte države in njene moči! V Jugoslaviji ni malo ljudi, ki državo Srbov, Hrvatov in Slovencev ljubijo, ki jih more geslo: Katoliki vkup! nagnati do gesla: patrioti vkup! Močno je versko čustvo, toda tudi nacionalno čustvo dviga ljudi do žrtvovanja lastnega življenja. Tem bolj, če ni država kriva, če ni ona »zzvala boja, če se samo brani. _ ('G bil apel: Katoliki vkup! uspe-sen, potem je neizogibno, da se naš narod razdeli na dva tabora. Na dva nepomirljiva tabora. Na plan, kdor se upa priglasiti se kot povzročitelj te nepremostljive ločitve! Kaj naj odgovarjamo na obroč tujih nasprotnikov s tem, da se povrnemo v čase verskih bojev! Kaj humaniteta še ni pri nas prodrla, kljub tisočletnemu krščanstvu? In pomislite še eno. Ni res, da bi bila cerkev brez slabih strani. če bo boj v v8em razgaru, bodo odkrite tudi te in ***» nje bodo uperjene prve strele. Prvi kristjani so svoje duhovnike sami 'olili. Nihče ne more reči, da z mučeni- Seja skupščine. MINISTER RADOJEVIČ O PREVZEMU REČNEGA PARKA. SE NE IZROČI SODIŠČU. DR. LUKINIČ Beograd, 17. decembra. Včeraj po-poldne je bila seja narodne skupščine. Takoj ob začetku seje je dobil besedo prometni minister Ante Radojevič in pojasnjeval svoj predlog o ureditvi proste rečne plovbe. Rekel je: Ko smo dobili od neprijateljev plovni park, ni bilo misliti na to, da bi ga vzel minister za promet v svoje roke, ker je prometni minister moral takrat gledati, da uredi najpreje železniški promet. Tedanji prometni minister je osnoval plovni sindikat za prevzem in izkoriščanje državnih objektov, ki so ga tvorili »Srbsko parobrodarsko društvo« in 22 bank. Prve so izstopile iz sindikata banke, na to pa je Srbsko parobrodarsko društvo zahtevalo, da se sindikat razide. Glede na to je zakonski predlog, ki je v razpravi, nujen, ker mora zakon že 1. januarja 1926 stopiti v veljavo. Z zakonom bo dobil finančni minister pooblastilo za podržavljenje plovnega parka. Hkrati bo določal, da za novo podjetje ne velja zakon o državnem prometnem osobju, niti zakon o državnem računovodstvu, ker bi oba zakona ovirala poslovanje novega podjetja in ker bi zaradi prenizkih plač odšli sedanji uradniki iz službe. Minister je naglasil, da ima Srbsko parobrodarsko druStvo samo 8 brodov in 300 vlačilcev, država pa da ima 87 brodov in okrog 600 vlačilcev. — Zbornica je sprejela nujnost za ta zakonski predlog. Nato je bil odrejen kratek odmor, da se je mogel sestaviti odbor, ki bo pretresal zakonski predlog.' V odbor je bilo nato izvoljenih 9 radikalov, 4 radičevci, 2 demokrata, 2 samostojna demokrata, 1 musliman, 1 za-jedničar, 1 klerikalec in 1 zastopnik malih skupin. »VOLK SIT IN KOZA CELA.« V skupščini se je za tem nadaljevala razprava o aferi dr. Lukiniča. Prvi je govoril Svetislav Popovič, ki se je zelo obširno bavil z obrambo dr. Lukiniča in naglašal, da v vsej zadevi ni bil prekršen niti en zakonski predpis, a minister je odgovoren le tedaj, če prelomi zakon ali ustavo. Za Popovičem je govoril radikal Aleksa Zujič, ki je hvalil osobnost dr. Lukiniča zaradi njegovega nacionalnega dela. Poudarjal je ugled, ki ga je dr. Lukinič prej užival, in spominjal na njegov sijajni govor prvi dan razprave. Po njegovem govoru je prešla skupščina h glasovanju o predlogu v poročilu večine anketnega odbora z dodatkom dr. Pemarja, to je: da se dr. Lukiničevo delo obsoja, a se dr. Lukinič sam ne izroči sodišču. Glasovanje je bilo tajno. Ko je bilo končano, je predsednik ugotovil, da je glasovalo 235 poslancev; za poročilo večine, to je proti izročitvi dr. Lukiniča sodišču je bilo 128 glasov, za izročitev sodišču pa 103 glasovi, 4 glasovnice so bile prazne. KOMENTARJI O GLASOVANJU. Beograd, 17. decembra. Takoj po skupščinski seji so se o izidu glasovanja v zadevi dr. Lukiniča čuli razni komentarji. Zanimivo je mišljenje nekaterih političnih krogov, ki pravijo, da bi noben parlament ne mogel biti drugačnega naziranja. Tudi če je dr. Lukinič izdal nepravilno rešitev, je to izdal na osnovi svojega pravnega naziranja, za katero on vedno lahko prepričano trdi, da je upravičeno, čeprav mu ga na drugi strani lahko ovržejo. Dr. Lukinič hi se mogel le tedaj klicati na odgovor, če bi se mu moglo dokazati, da je imel kako korist od svojega rešenja. Ker se mu to ni dalo dokazati, večina ni mogla skleniti drugače, kakor je, (S tem mnenjem se seveda mi ne strinjamo. Op. ured.) SKUPŠČINA odgodena Beograd, 17. dec. Glede na izid glasovanja je izjavil predsednik Marko Trif-kovič, da je sprejet predlog, po katerem se dr. Lukinič ne izroči sodišču. — Nato je predsednik naznanil imena članov odbora za razpravo o zakonskem načrtu glede eksploatacije državnega plovnega parka. Pred koncem seje je predsednik DO 29. JANUARJA. naznanil da se skupščina glede na predstoječe katoliške in pravoslavne božične praznike odgedi do 29. januarja 1926. Za ta dan se sklicuje za 10. uro dopoldne skupščinska seja z dnevnim le-dom: poročilo odbora za proučevanje zakonskega predloga o Obrtni banki. .REKONSTRUKCIJA RADIKALNEGA DELA VLADE. Beograd, 17. dec. Kakor se doznava, pride Pašič pojutrišnjem v svoj kabinet in da takrat skliče konferenco prvakov radikalne stranke. Na konferenci se bodo obravnavale razmere v radikalni stranki oziroma v radikalnem poslanskem klubu. Pri radikalih se pojavlja težnja, da bi se božični prazniki izkoristili v to, da se izvede rekonstrukcija radikalnega dela vlade. MISIJA DR. KOCHA PONESREČILA? Berlin, 17. decembra. V političnih krogih smatrajo, da se je misija dr. Kocha ponesrečila, čeprav se ta še dalje trudi sestaviti vlado. Socialno - demokratska stranka namreč stavi take zahteve, da jim ne bi bilo mogoče ugoditi. ško krvjo posvečeni kristjani niso bili dobri kristjani. Prvi kristjani so tudi škofe izvolili sami. Nihče ne more reči, da je bil slab duh v prvih kristjanih, ki so premagali rimski imperij. Katoliki vkup! Kakor da naš narod nima danes nobene druge potrebe, ko da pričenja z verskim bojem! Kakor da ne bi bili v najtežji gospodarski krizi, iz katere se ne vidi še nobenega izhoda! Kakor da bi mogli storiti ta korak nazaj, da je Slovenec samo tisti, ki je katolik. Ne da se dekretirati niti politično mišljenje, še manj pa versko! Katoliki vkup! Tako se glasi geslo, v resnici pa pomeni: Slovenci v SLS! To- da SLS je samo politična stranka, ki more privabiti ljudi le s svojim programom in s svojim delom. Ali je mar njen program identičen z verskim? ftekoč se je glasil ta program: vse za vero, dom, cesarja. Danes tega programa ni več, ali je zato tudi cerkev izpremenila program. Ko je postal šef SLS prosvetni minister, je takoj odstavil vse nadzornike. Ali je bilo to versko dejanje? Katoliki vkup! Veliko geslo je bilo izrečeno z izredno lahkomišljenostjo. Upamo, da je bilo samo izrečeno, ker njegove posledice vodijo narod samb v nesrečo. In to zaradi stranke, ki je v zadregi. Ali vam je res stranka vse? Seja ministrskega sveta. Beograd, 17. dec. Med popoldansko sejo narodne skupščine se je v ministrski sobi narodne skupščine vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o zaključku diskusije v zadevi dr. Lukiniča in o zakonskem načrtu glede izenačenja neposrednih davkov. Pred-stoječi parlamentarni odmor bodo uporabili vsi ministri za delo na reorganizaciji vseh resorov in za ukrepe, ki se tičejo varčevanja v vseh ministrstvih. V tem pravcu obstoji že formalen sklep finančnega odbora. Predsednik tega odbora dr. Radonjič je poslal vsem ministrstvom dopise naslednje vsebine: Gospod minister, predlog proračuna za leto 1926-27 je bil v ustavnem roku izročen narodni skupščini, da o njem razpravlja in ga odobri. V tem trenutku je predlog v finančnem odboru, da ga prouči. Finančni odbor je mnenja, da je došel čas, ko je treba začeti v vseh panogah državne uprave in v vseh ministrstvih čim najbolj štediti. Državni izdatki se morajo znižati na najnujnejše potrebe. Finančni odbor je sklenil, da s sodelovanjem kraljevske vlade po izgledu zapadnih držav prevzame vlogo onih komisij in komisarjev, ki so v teh državah po vojni imele dolžnost izvesti varčevanje v državnem gospodarstvu. Z namenom, da to svojo dolžnost v korist našega finančnega in gospodarskega napredka hitro, vestno in brez odloga izpolni, je finančni odbor na seji dne 9. decembra t. 1. med drugim sprejel dva načelna sklepa, in sicer: 1. da se izvede čim večja redukcija kreditov za osebne izdatke, 2. da se enako omeje tudi izredni stvarni izdatki, zlasti taki, ki se nanašajo na investicijska dela, na najnujnejšo potrebo, to je na dovrši-tev že začetih del. Pri tem, ko Vas o tem sklepu finančnega odbora obveščam, in z željo, da bi se njegovo delo, Iti mora biti v bodočnosti naših financ vidno, izr vršilo sporazumno s kraljevsko vlado, si štejem v čast, prositi Vas, g. minister, da izvolite pri razpravi o posameznih razdelkih državnega proračuna za L 1926-27 v finančnem odboru aktivno sodelovati s pomočjo svojih strokovnih referentov, ki bodo imeli vse potrebne podatke. Zlasti naj imajo s seboj poimenske spiske državnih uradnikov po direkcijah, oddelkih ali odsekih Vašega resora z označbo položajne in osnovne plače in številčnega stanja delovodnih zapisnikov vseh direkcij ali oddelkov Vašega resora. Tudi naj bo pripravljen ekspoze s pismenim pojasnilom vseh partij in pozicij Vašega razdelka, zlasti glede kreditov za osebne nagrade, ki se skrivajo pod raznimi nazivi, kakor dopolnila plače, honorarji, nadurno delo itd. Razvidni naj bodo tudi globalni krediti za dnevničarje in za pogodbeno osobje. Upam, da se g. minister, strinjate s tem sklepom finančnega odbora in da boste z aktivnim sodelovanjem omogočili uspešno delo. — PROMETNI MINISTER ODSTOPIL? Beograd, 17. dec. V političnem življenju, zlasti v radikalni stranki, ni včeraj nastopil noben nov značilnejši moment. Za popoldne je bila sklicana seja radikalnega poslanskega kluba, ki pa se zaradi skupščinske seje ni mogla vršiti. — Glede odnošajev v radikalni stranki se naglasa, da, če obstoje kaka nesoglasja, so ta le osebne in ne politične narava — Do kake širše rekonstrukcije v vladi baje ne pride, edino minister za promet bi se utegnil izmenjati. Zato govore, da bo Ante Radojevič že v začetku prihodnjega tedna, ko bo sprejet zakon o po-državijenju plovnega parka, podal ostavko. Stran 2. NAROD M DHEfi SSi &, 17. decembra 1925. štev. 205. Univerza v Ljubljani. (Dopis iz krogov »Zveze slov. kmetskega ljudstva«.) Nekaj tednov je že od tega, kar je ljubljansko demokratsko in klerikalno časopisje začelo priobčevati alarmantne vesti, da namerava vlada ukiniti ljubljansko univerzo. Spočetka na to strankarsko-politično zelo močno pobarvano akcijo nismo polagali nobene važnosti, zlasti ker je klerikalcem očitno šlo le za to, da v slovenski javnosti očrnijo »Zvezo slovenskega kmetskega ljudstva«, češ, ta je kriva, ker se glede obče državne politike federativno veže s HSS. Tudi je akcija započela baš v trenutku, ko je postal naš prosvetni minister g. St. Radič. Od tedaj smo doživeli že precej. Zganila »e je SLS in sklicala neki medstrankarski sestdnek v tej zadevi. Potem se je osnoval pod predsedstvom poslovodečega predsednika SDS v Sloveniji, gospoda dr. Puca, neki akcijski odbor, ki istotako sklicuje neke medstrankarske seje, a končno je v vseh slovenskih listih izšel tudi še nek uradni »manifest« ljubljanske univerze, podpisan od gospoda rektorja dr. Pitamica. Na omenjene medstrankarske sestanke in seje je bila vabljena že ponovno tudi »Zveza slovenskega kmetskega ljudstva«, ki pa se jih ni udeležila. Smatrala je, da je to nepotrebno, dokler ni dejanski položaj jasen, predvsem pa zato ne, ker je bila akcija že takoj spočetka zavita v strankarsko-politično demagoštvo. Dokaz temu: pisanje jSlovenca«, »Jutra« in drugih slovenskih demokratskih in klerikalnih listov. Nadalje smo vedeli, da je prosvetni minister gospodu rektorju ljubljanske univerze odločno izjavil: »Da nismo mi prišli r vlado, bi bila ljubljanska univerza najbrže že ukinjena; mi pa smo to preprečili« Medtem je ministrstvo prosvete sklicalo neko anketo in tudi univerza v Ljubljani je bila pozvana, da določi svoje delegate. Ta anketa naj se posvetuje o reorganizaciji na-Sih univerz v obče in sicer na temelju interesov in zahtev znanosti. Na shodu v Mariboru od pretekle nedelje je govoril prosvetni minister g. Radič tudi o naših univerzah, zlasti tudi o univerzi v Ljubljani in to na izrecno pobudo z naše strani. Naši javnosti je zadostno znano, kaj je govoril. Iz tega govora podčrtujemo le dve ugotovitvi. Prva je bila, da se nobena univerza, torej tudi ljubljanska ne bo ukinila. Drugič, da bo Slovencem lahko braniti univerzo v Ljubljani, ker je danes nezadostno in neznatno dotirana. Nadalje je treba v tem govoru podčrtati ugotovitev, 'da vprašanja univerz pri nas ni več in ne more biti niti politično niti nacijo-nalno, temveč da je to zgolj in edino znanstveno vprašanje. Temu naziranju se pridružujemo tem lažje, ker je sedaj jasno, da ne gre za ukinitev univerz, ampak zgolj za njihovo notranjo, znanstveno reorganizacijo, Ta vprašanja pa ne morejo biti predmet r,'izgovorov in diskusij v političnih strankah ali debat med političnimi organizacijami, ^ temveč spadajo izključno le pred forum po- i klicanih znanstvenikov in znanstveno-teh-ničnih strokovnjakov. V naši dobi je res politična moč tista, ki univerze postavlja ali ukinjuje. Notranja organizacija univerz pa ni politično vprašanje, ako upoštevamo res le njihov znanstveni interes. Ni in biti ne' more politično vprašanje, ali je znanstvena in tehnično-strokovna organizacija posamezne fakultete mogoča ali ne, ali imajo posamezne fakultete preveč ali premalo stolic, ali je preveč ali premalo rednih, izrednih, pomožnih itd. profesorjev v tej ali oni stroki. Tudi ni zinanost odvisna od uradniških činov, kategorij ali grup. To vse so stvari, ki politična stranka ne imej z njimi opravka. Pač pa imajo politične stranke pravico in dolžnost govoriti o tem, koliko se sme izdati denarja, ki ga je plačalo prebivalstvo v obliki davkov, za osnovno, za srednje in obrtno šolstvo ter univerze. Sedanji naš prosvetni minister g. Radič je prišel na dan z novimi idejami o šolstvu. Ni napravil še ničesar v tej smeri, on šele sklicuje ankete in posluša, tehta, argumentira. Pa je takoj vik tu, politične akcije, zmerjanje. — In aprioristično stališče, da mora za vsako ceno vse in povsod tako stati, kakor je! Tak apriorizem je dovoljen morda politiku, resnemu znanstveniku pa seveda ne. In zato nas je to stališče univerze ljubljanske začudilo. Naše mnenje je, da more to prej škoditi kakor pa koristiti. Zakaj z ozirom na res majhen proračun ljubljanske univerze, z ozirom na številno, več ko zadostno naše srednje šolstvo, na kvantitativno precej dovoljno razvito osnovno šolstvo pri nas, utegnejo eventuelne spremembe v notranji organizaciji univerz, univerzi v Ljubljani prej koristiti nego škodovati. Uspeh pa ni odvisen od nobene politične stranke, ampak od prizadetih znanstvenikov, njihovega strokovnega ugleda in dejanske znanstvene potrebe. Sedaj še o politiki. »Zveza slovenskega kmetskega ljudstva« ima zelo malo slovenske politične moči. Skoro vso politično moč v Sloveniji ima SLS. Ona je zahtevala politični mandat Slovencev za sebe in ga je dne 8. februarja letos na voliščih tudi dobila. Če je tu potrebna politična akcija, naj jo izvede SLS, čeprav tudi s pomočjo gg. dr. Žerjava in dr. Pivka. -Izvede pa naj jo z uspehom. Mi smo predstavniki le enega dela kmetsko-delavskega ljudstva v Sloveniji in bomo v političnih vprašanjih hodili pot, ki jo narekujejo interesi tena ljudstva, ki nam je naklonilo zaupanje. Treba je povedati enkrat jasno in odkrito, da nočemo biti konjiček, ki ga poljubno vprežemo v voz, kadar bi se tega domislil kdorkoli v zmoti, misleč — da je naš eospodar. Zato smo si dovolili, da sami presojamo položaj, sami odločamo, kdaj bomo podvzeli te ali one korake in nobeno vpitje ter zmerjanje nas ne bo pri tem iritiralo. Baš v tem vprašanju smo trdno prepričani, da bomo lahko s poudarkom izpregovorili takrat, ko bodo drugi že utihnili. Speetator: Centralizem. Kdor je pazljivo motril idejna gibanja v taboru srbskih političnih strank, se je lahko uveril, da so vse do 27. marca t. 1. smatrale vidovdansko ustavo kot ,nekak noli me tan-gere in tako so se morali razbliniti vsi revizionistični poizkusi na solidarnem odporu celokupnega političnega srbstva. Zdi se, da Je sedaj nastala nova situacija. Srbski listi — to velja v prvi vrsti za velika trobila političnih strank — se ne sklicujejo več na dogmatične ustavne vrednote, pač pa opa-lamo nove tendence: iskanje izhoda iz so-cialno-ekonomske zagate, v katero smo zabredli pod okriljem birokratskega centralizma. Je popolnoma razumljivo, da listi nočejo imenovati otroka s pravim in popolnim Imenom; nas pa vsekakor zadovoljuje konstatacija, da je izgubil politični in upravni centralizem med Srbi precejšen del svojega dosedanjega raisona. »Pokret«, ki čestokrat prav vemo tolmači mišljenje srbske javnosti, je pred par dnevi ugotovil za nas »pre-čane« velevažno dejstvo: Srbi so, do nedavno, identificirali revizijo ustave z revizijo zedinjenja in državnih meja. Radi tega — tako rezonira »Pokret« — je dobila pri Srbih obramba sedanje ustave karakter državne obrambe v njenem, sedanjem sestavu. Toda izkušnje in politične razmere so jih streznile in vidovdanska ustava danes nima nadangela, ki bi jo branil s plamenečim mečem ... Nikogar ni med Srbi, ki bi se za to vi oso ogreval. Eno pa je vsekakor zanimivo: Dočim gineva srbski fanatizem za vidovdansko ustavo, je opažati med Hrvati padajoče navdušenje za ustavno revizijo š tout prix. Lahko se zgodi, da bodo dali inicijativo za revizijo ustave — Srbi. Tako sklepa svoja opazovanja beogradski »Pokret«, mi smo pa mnenja, da je tak optimizem, zlasti irlede Hrvatov prezgoden. Pri Srbih igra politika »inata« (kljubovanja) veliko vlogo. Spominjam se, da mi je odličen srbski kolega pred letom dni rekel v kuloarju narodne skupščine: »Pravijo, da so — mislil je na Hrvate — republikanci. Če'jim je res do republike, potem obžalujem, da jim ne moremo sugerirati boljše parole kot je republikanizem: namreč monarhizem oziroma kult dinastije. v *em slučaju bi prehajali Srbi v re-tabor in partijo bi, naravno, uomii Hrvati, ne'da bi riskirnli mučnih revizionističnih bojev. Pri nas icrra »inat« veliko v! o rjo. To je bil najgloblji motiv srbskega odpora v svetovni vojni.« Te besede srbslcosa tovariša mi zvene po ušesih, ko čltam o barometerskem padcu navdušenja za vidovdansko ustavo med Srbi. Znano je, da so si Srbi obetali od političnega centralizma neomejeno eospodstvo v državi, in sicer za par desetletij. Toda centralizem je bil politikum in ni imel naravnih pogojev za svoj obstanek. Preživeli smo sedem mastnih let konjunkture, vojnega plena, repara-cijskih dobav in plačil in radi tega nismo občutili razkrojevalnih sil centralistične megalomanije. Do ukaznega imenovanja mež-narjev še sicer nismo dospeli, stojimo pa brez dvoma ma pragu sedmerih suhih let. Politični in upravni centralizem kot instrument oblastiželjnih političnih strank je privedel naše narodno gospodarstvo v obupen položaj. Politični krivci tega stanja se že zavedajo storjene napake, toda prestiž strankarstva še ne dopušča koralnega napeva »mea culpa ...« Razni znaki kažejo, da se pripravlja v srbski politični kuhinji nekaka revizionistična juha. Recepta še niso odkrili; to je njihova tajnost. Ni še dolgo, ko smo slišali iz radikalskega separčja pritajeno arijo o dvodomnem sistemu, o uvedbi senata. To je precej verietna zadeva. Državni svet in glavna kontrola sta postala pretesna, da bi imeli v njenih kabinetih dovolj prostora vsi tisti veterani radikalizma, ki bi jih mlajša generacija najraje eliminirala iz aktivne politike in jih poslala v — pokoj. Toda v senatu bi utegnili igrati vidne vloge: vsaj kot reprezentanti častitljivosti. Ta projekt izhaja iz Pašičeve okolice, kajti Pašič — oprostite, ta paradoksalna trditev ni izvita iz trte in sloni na dejstvih — se prišteva med radikalne »mladostru-jarje«. Odtod njegovo pomilovanje za užičke prvake radikalizma, katerim sicer ne odreka velikih sposobnosti. Mladi Anta Radojevič je »njegov« človek. Inženir Andra Stanič (rodom iz užičke okolice) pa velja kot »starin« in zato je končala borba med sedanjim in bivšim prometnim ministrom v prilog »mlAdinov«. Inicijativa Srbov za revizijo je odvisna tudi od Slovencev. Hrvati so ji že do polovice utrli pot. Dokler bo SLS kopirala trdovratnost patra Hlinke, bo Beograd še razmišljal. Izzvati paroksizem »inata« na srbski strani, je tudi za SLS velike važnosti, ker bo na ta način neposredno sprožila možnost avtonomistične ureditve države. Ljubljana ne pozna srbske mentalitete. In Sloveniji je potrebna avtonomija tako, kakor Hrvatski in Srbiji. Centralizem še živi, čeprav že kla-vemo.' Prepiagati ga je pa mogoče le s po-vsim drugimi sredstvi, kakor jih uporabljajo naša SLS in hrvatski federalisti. Politične vesti. = Polom na vsej črti, tako morajo kon-; statirati zagovorniki Musilove proge, pa ce-! prav so angažirali za svojo stvar tudi histo-I rične osebe. Najprej se je izrekla proti Mu-1 satovi progi HSS, nato pa še glavno glasilo radikalne stranke »Samouprava«, ki je ravno sedaj priobčila energično izjavo proti Musilovi progi in sicer iz peresa železniškega uradnika Sertiča. Pa tudi »Slovenec« je že nehal zagovarjati Musilovo progo in objavil je sijajen in stvaren Klodičev odgovor dvornemu svetniku Šukljeju. Samo še konzorcij za gradbo Musilove proge in pa oni, ki so posodili denar za izdelavo načrtov zagovarjajo še Musilovo progo. Moč teh gospodov pa je tako neznatna, da se more reči, da je Musilova proga za vedno pokopana. Upamo zato, da zaljubljenci v Musilov projekt končno vendar nehajo s svojim butanjem skozi zid in da ne bodo po nepotrebnem skušali cepiti Slovenijo, ki mora biti v boju za zvezo Slovenije z morjem ehodušna. Z zadoščenjem pa moramo konstatirati, da je tudi v tej stvari naše stališče popolnoma zmagalo. = Sovjetski poslanik Rakovski o odnoša-jih med sovjetsko Rusijo in Jugoslavijo. — Dopisniku »Vremena« je dal Rakovski zanimivo izjavo o odnošajih Rusije do Jugoslavije. Dejal je, da je netočno, da bi se v Berlinu sestal čičerin z Balugdžičem. Celo on sain, ki se osebno pozna z Balugdžičem še iz dobe, ko sta bila oba socialista, se je sestal z njim zadnjič leta 1910. Da ne vladajo še normalni odnošaji med Rusijo in Jugoslavijo, ni krivda na ruski strani. Rusija°je obnovila diplomatične odnošaje že z Japonsko, Anglijo, Francijo, Italijo, Nemčijo, Kitajsko itd., le Jugoslavija je ostala v majhni skupini držav, ki noče priznati sovjetske Rusije. Najbrže dela to Jugoslavija zaradi Ru-munije. Toda z Rumunijo ima Rusija zelo važen spor, z Jugoslavijo pa nobenega. Verjetno pa je, da ovirajo priznanje tudi ruski emigranti. Sicer se ti nahajajo v popolnem razsulu. Del od njih se je že povrnil, del se pripravlja na povratek, nekateri pa sanjajo o obnovitvi monarhije. Pa to je brezupno, ker je kmet pripravljen, da tudi s puško v roki nastopi proti vsakemu poskusu obnovitve carizma. Nato je Rakovski obširno govoril o napredku Rusije, ki se bo v prihodnjem letu povrnila že na normalno življenje. — Iz izjave Rakovskega se jasno vidi, da ni v našem interesu, da ne priznamo Rusije, temveč v rumunskem. Pa Rumuni zaslužijo, 'da se zanje žrtvujemo? = Direktorium Orjune r Splitu nam je poslal resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta na seji direktorija z dne 12. decembra z ozirom na spof med g. Pribičevičem in dr. Le-ontičem. V tej resoluciji se med drugim kon-statira, da je g. Pribičevič s svojimi -besedami: »tako se končuje vsaka akcija, ki ni postavljena na načelno podlago, temveč diktirana samo od osebnih motivov in interesov«, razžalil dr. Ljubo Leontiča s težko kleveto. Nadalje se pravi, da je moral dr. Leontič tako postopati in sicer ne samo v interesu svoje časti, temveč tudd z ozirom na ugled organizacije, kateri načeluje. Direkto-rij Orjune končno ostro zavrača vse trditve g. Pribičeviča glede članstva Orjune in zagotavlja, da bo Orjuna vedno ostala nad strankami. Tudi slovenska Orjuna se je postavila na stran dr. Leontlča in bo zato protest beograjske Orjune ostal najbrže med orjunaši brez odmeva. = Pogajanja ra sestavo nemške vlade. — Demokrat Koch je takoj po prejemu mandata za sestavo vlade široke koalicije pričel voditi pogajanja za sestavo nove vlade s strankami. Pogajanja napredujejo ugodno, ker zahteva vedno večja gospodarska kriza, da se čim preje reši sedanja vladna kriza. Na drugi strani pa je osebnost dr. Kocha za socialne demokrate največji vzrok, da opuste sedanje svoje stališče proti vladi široke koalicije. Demokrat dr. Koch je namreč znan ne samo po svoji poštenosti, temveč tudi po svojem odločnem republikanskem stališču. Ko je izbruhnil Kappov puč, je bil Koch notranji minister in njegovi izredni odločnosti se je zahvaliti, da je bil puč tako hitro likvidiran. Dr. Koch pa je dalje tudi odločen pristaš Anschlussa, ki ga v Nemčiji ravno socialni demokrati najodločneje propagirajo. Pričakovati je zato, da se Kochu sestava vlade široke koalicije vendarle posreči. =r Papežev govor. Ob priliki imenovanja štirih novih kardinalov, od katerih seveda nobeden ni Jugosloven, je imel papež velik političen govor, s katerim so fašisti zelo zadovoljni. Papež 'je ostro obsodil nameravani atentat na Mussolinija in izrazil svoje veselje, da se je zločinski atentat ponesrečil. Papež se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k dobremu uspehu svetega leta, zlasti italijanski vladi. Končno je izrekel papež nado, da se sčasoma uredi tudi položaj glavarja’ katoliške cerkve. Za kardinale so imenovani pariški nuncij Ceretti, brazilijanslji nuncij Ciasparri, nvons. Odonella in mons. Verde. Vsi novi kardinali so Italijani. Prosveta. PRAVLJICE. Zimski meseci prinesejo n^ši mladini mnogo razvedrila: drsanje in snnkanje v beli naravi. Domn pa čaka Miklavž s svojimi darovi, Jezušček z božičnim dreveščkom, tako, da minevajo dnevi v neprestanem vesel'u in nestrpnem pričakovanju. Otroške duše žive v najhujših sarfjah. Nikoli niso bolj dobrodošle pravljice s krasnimi princi in z zlatolasimi princezinjami, z začarano deveto deželo, s hudobnimi čarovnicami, z naravo, kjer živi vse svoje posebno življenje, kjer govore živali in drevesa, kakor ravno v tein času, ki je poln domače božične poezije. V dušah naših malih pa vzbujajo pravljice čut za lepoto in plemenitost. ( Ogromen je zaklad pravljične svetovne literature, mnogo bogastva imamo tudi sami. Večkrat preberemo eno in isto pravljico. Ne-obrabljena je, vedno nova, vedno lepa, kakor najmilejša igračka. In neprestano bi jih radi poslušali otročiči. In mamica pripoveduie, malčki poslušajo, nikoli niso tako mirni, tako pridni, nikoli se ne naveličajo. Toda mamice ne morejo vedno pripovedovati. , , Zato se je pojavila misel, da bi priredili tudi pri nas javno preduašaaje pravljic, ki so redno na kulturnem programu dnevnih prireditev t vseh večjih mestih, in ki jih prinaša tudi radio dnevno med 4. in 5. uro popoldne. Prednašale bi matere, ki poznajo najbolje otroško dušo, prednašale bi za režj* mladino igralke, ki tki budile z živim, lepi* predavanjem smisel za umetnost. Prvo prednašanje pravljic v Ljubljani •« vrši danes, v četrtek, dne 17. decembr* ob 5. popoldne v mali dvorani Narodnega doma I. nadstropje. Prednaša gd. Sturmova. Slavnostni koncert v proslavo rojstnega dne Njega Veličanstva kralja Aleksandra I. se vrši v petek ob 20. uri v veliki dvorani jvotela Union. Pod taktirko dirigenta Nikota Štritofa izvajali bodo operni solisti in operni orkester s sodelovanjem pevskega zbora Glasbene Matice, • orkestralnega društva Glasbene Matice -in članov vojne muzike znamenito Viteslav Novakovo delo Boure-Vi-har. Skladatelj sam zahteva posebno v orkestru največji orkestralni aparat modernega orkestra. Delo je pripravljeno z vso vestnostjo ter bode njega izvajanje brez dvoma pomenilo v letošnji koncertni sezoni dogodek prvega reda. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Občinstvo prosimo, da si kupi vstopnice že v predprodaji, obenem pa tudi opozarjamo, da se mesta nikomur ne rezervirajo. V jutrajšnji številki priobčimo kratek glasbeni uvod radi lažjega umevanja dela. NOVA MLADINSKA KNJIŽNICA. V mladinski literaturi je zadnje čase opažati stagnacijo. Založniki se boje previsokih stroškov ,in računajo z dvigom valute. Tem bolj je hvalevredno, da se je prof. Holeček v Celju lotil izdajanja nove mladinske knjižnice, ki jo namerava sam zalagati. Prvi zvezek je pravkar izšel in kaže, da je založniku resnično za stvar. Opremljen je jako lepo in stane s poštnino vred samo 12 Din. Tudi vsebina je prav srečno izbrana. Obsega tri povesti slavnega amerikanskega pisatelja E. S. Thompsona. Dejanje je vzeto iz živalskega življenja in se vrši na amerikanskih prerijah ter v Kanadi. Za mladino je izredno zanimivo, vrhu lega pa nanjo tudi blažilno vpliva. Thompson pozna mladinsko aktivnost — saj je eden izmed glavnih amerikamskih ustanoviteljev skautizma — in ji ve tudi dati pravo smer. S pridom pa bo čital knjigo tudi odrasli, ki ima interes za prirodo in preprostost. II. zvezek izide v januarju prihodnjega J»-ta in bo vsebinsko nadaljevanje prvega. Dijaški vestnik. GLAS SLOVENSKIH VISOKOŠOLCEV IZ PRAGE. Dne 4. decembra se je vršil izredni občni zbor Slovenske Dijaške Zadruge, nepolitičnega, ekon(ynskega društva vseh slovenskih visokošoleev v Pragi. Na tem občnem zboru je bil izvoljen sledeči novi odbor: Predsednik Jože Hus, stud. elektrotech-; podpt-edsetinik Iskren Pipiiš, cand. ing.; tajnik I. France Jeglič, stud. comm.; tajnik II. Miro Grzinčič, stud. techn.; 'blagajnik I. Lojze Debeljak, stud. techn.; blagajnik II. Miha Maleš, stud. art.; gospodar Gojmir Pehani, cand. ing. Revizorji: Gabrijelčič Miro, Albert Primožič in Jože Žigon, vsi cand. ing. Kot vsako leto obrača se zadruga tudi letos na slovensko javnost, ob priliki svoje božične nabiralne akcije, s prošnjami za podporo. Upamo, da nikdo ne zavrne naše prošnja, ampak se vsakdo odzove s kakim prispevkom in tako pomore dokončati revnim slovenskim visokošolcem študije v slovanski metropoli, ki nam je dala že nebroj pravih Jugoslovanov. Velika hvala vsem dosedanjim darovalcem, enako i onim, ki bo nas spomnijo v bodoče! Obenem naznanjamo vsemu slovenskemu Studentstvu, da dajemo radevolje vse informacije o študiju in življenju v Pragi. Dopis* s 5 Din za odgovor naj se pošljejo na naslov: Slovenska Dijaška Zadruga, Praha, Fiigu«-rovo namčsti (Restavrace »Doležal). Dopisi. Marenberg. Dne 20. decembra 1925 »e vrš« volitve v občinsko zastopstvo. Za 9 odborni-Skih mest je vloženih 5 list. — Vseh volilcev je 199, tako je skoro vsaki drugi volilec obenem kandidat. — Ker jo agitacija od vseh strani precej živahna, je težko že sedaj prerokovati, kakšen bo izit!. — Upanje pa je, da Nemci ne dobe večine. • Žiri. Sokolsko društvo v Zireh je priredilo v nedeljo 13. t. m. ob 8. uri zvečer v Sokolskem domu svojo proslavo Ujedinjenja. Ker sem slučajno ta dan bil v Zireh, naj napišem par vrstic o tej proslavi. Kar me je najbolj presenetilo pri celi prireditvi, je bila skoro prazna dvorana. Zelo sem se čudil temu, da je dvorana ob taki svečani proslavi imela par desetin gostov. Prave žirovske inteligence nisem videl nikjer. Kje tiči vzrok, ne vem. Sedaj pa o programu. Tamburaški zbor Sokola pod spretnim vodstvom br. Ivana Oblaka je na proslavi imel glavno vlogo, ki jo je tudi častno izvršil. Zbor je predvajal Sokolsko pesem, izvlečke iz >Prodaue neveste-»Rigoletta«, »U boj« iz Zrinjskega. »Jadran- j sko morje« itd. Celoten nastop zbora prvovrsten in je br. Oblaku le čestitati, zboru pa želeti kar nnjlepši napredek- O ujedinjenU1 je govoril ; k' demik br. Alojz 1 olanjšek, ^ je imel v svoem govoru tople besede za brate v Primor:u in Korotanu. Le žil, da ie * slavnostni provdr utaknil tudi nekoliko tike, kar ob takih prilikah ni na mestu, di Franc Oblak je deklamiral dve pesmici. ._ sta vsebinsko zelo ugajali, le prednaša ni 111 sta bili prav dobro. Po sporedu, ki je v cf loti prav dobro izpadel, se je vršila p1*0?,, zabava, ki je potekla mirno in dostojno. rovskemu Sokolu je na tej proslavi Seetita'11-— os. Štev. 265. NARODNI DNEVNIK, 17. decembra 1925. i ■■■..... ■ ■ i.■ i ........ i ■ . —4 Stres S Dnevne vesti. K DANAŠNJEMU. DNEVU. j Minuli so časi, ko se je slovenski časopis moral spominjati . vladarjevega rojstnega ine in s frazami hvaliti to, kar je obsojalo srce. Da so ti časi ponižanja minuli, je v veliki meri zasluga našega kralja, ki je na čelu vojske izvojeval nam svobodo in ujedinjenje. Kakor je ta zasluga velika in slavna, vendar smo mnenja, da bo zgodovina zabeležila ie drugo in še večjo zaslugo kralja Aleksandra za jugoslovenski narod: to je njegovo laslugo za notranjo ureditev države. V strastnem morju razbrzdanega strankarskega boja je kralj Aleksander ona skala, ob kateri se razbija partizanstvo, kadar ogroža državne in narodne interese. Gorje nam, če ne bi bilo te skale, če ne bi bilo avtoritete, pred katero se morajo upogniti tudi stranke I In kar je glavno! Upogniti se morajo ne pred silo, temveč pred mislijo, pred idejo naše državne skupnosti, pred jugoslovensko solidarnostjo, katere reprezentant je ravno kralj Aleksander! Jugoslovenski narod vse to spoznava in zato ni kralju Aleksandru samo hvaležen za storjeno delo, temveč veruje vanj kot v svojega prvega voditelja in ga zato ljubi kot svojega prvega sina. In zato je kraljev rojstni dan narodni praz- j nik, ko ljudstvo brez zapovedi kliče: Živio j kralj Aleksander! — Kraljev rojstni dan se bo slovesno praz- ! noval v vsej državi. Danes dopoldne se vrše j v vseh cerkvah božje službe, v večjih krajih S in mestih vojaške parade, zvečer oficirske I zabave. Državni uradi ne uradujejo, v šolah ! ni pouka. — Zakon v odvetnikih. Načrt zakona v odvetnikih je gotov ter se predloži v kratkem narodni skupščini. — Štipendije. Minister prosvete je podpisal sezname novih štipendistov na vseh fakultetah ter jih že odposlal poedinim dekanatom. štipendije se izplačajo takotj. — Zakon o ribolovu. V ministrstvu za poljedelstvo in vode so pričeli zbirati te dni Podatke za izdelavo zakona o ribolovu. Zakon bo veljaven za vso državo. . ~ Orožni listi. Po členu 18. pravilnika za izvrševanje zakona o posesti .in nošenju orožja morajo lastniki že izdanih orožnih listov, ‘ste do 15. januarja vsakega leta predložiti policijskemu oblastvu za podaljšanje. V ljubljanskem policijskem okolišu je tozadevne, s kolekom 5 Din opremljene prošnje, katerim l6 priložiti orožni list za leto 1926 in letna koiekovina, to je 50 Din od vsakega komada Strelnega orožja, predložiti pri policijski direkciji,’na Bleivveisovi cesti št. 22, I. nad-»tropje, soba št. 8. Prošnje za podaljšanje orožnih listov o posesti orožja je predložiti posebej s predpisano skupno letno takso 20 Din. Za posest revolverjev in samokresov s teal; nad 7 mm bo predpisani orožni listi s trajno veljavnostjo, za katere znaša pristojbina 50 Din. Rezervni oficirji ne plačajo za podaljšanje orožnih listov svojega službenega orožja nobene takse. — Županski poučni tečaj t Cerknici priredi »Županska zveza za Slovenijo« -- v soboto, dne 19. t. m. Predavajo trije od velikega župana določeni uradniki. — Predavanja se prično ob 10. uri dopoldne, ter se nadaljujejo popoldne. V interesu ne le županov, temveč vseh občinskih odbornikov je, da se ude-ieže tečaja in predavanj v čim večjem številu. — Nori krediti ta pogoidovanje. Ministrstvo za šume in rude je nakazalo večje kredite za pogozdovanje, in sicer: Sumski upra- vi v Gjevgjeliji 64.620 Din, upravi v Kiče-vem 22.000 Din, kavadarski 55.700 Din, bi-toljski 81.450 Din, prištinski 29.560 Din, Stip-eki 153.265 Din, tetovski 56.800 Din, čačaški 12.033 Din, lozniški 8240 Din, krusevački ®435 Din ter kragujevački 75.000 Din. ~SifomaSna bolnica. Javni bolnici v Celju In Mariboru ata avtonomni, to se pravi, da razpolagata svobodno z denarjem, ki ga vpla-iiijo bolniki, dočim plačuje država zdravnik© In ostale uslužbence ter oškrbovalnioo za siromašne in infekciozne bolnike. Ker pa dolguje država mariborski bolnici že kakih 800.000 Din, je prišel zavod v velike financi-elne stiske, vsled česar trpi uprava. Baje primanjkuje celo posteljnega perila tako, da #o nekatere postelje brez rjuh. — Jugoslovenska kolonija na Dunaju. Te dni je praznovalo hrvatsko društvo »Pro-svjeta« na Dunaju svojo 301etnico. Društvo je zastopalo tudi v najtežjih časih vsekdar hr-vatske interese ter oskrbovalo grobova Zrinjskega in Frankopana. I’o prevratu je zainteresiralo društvo zase jugoslovensko kolonijo na Dunaju, tako da šteje danes med svoje člane tudi številne Slovence in Srbe. Slavnost se je vršila pod protektoratom poslanika, dr. Milana Milojeviča, ki se je udeležil z osobjem poslaništva in konzulata. Proslave se je udeležilo tudi več delegatov iz domovine Ani-• Tirani večer je končal s plesnim venčkom, ki le trajal do'belega dne. — . 1‘arniški promet Beograd—Pančevo, vozni red osebnega pamiškega prometa na progi Beograd—Pančevo je sledeči: Odhod iz Beograda v Pančevo 8.00, 12.15 in kj. ur;; \7j Pančeva v Beograd ob 6.00, 10.00 i.n 14. uri. — Poprava cest v Bosni. Ker so povzročile zadnje poplave v Bosni na cestah veliko škode, se je obrnila gradbena sekcija v Sarajevu na ministrstvo javnih del za nujno pomoč in nakazilo potrebnih kreditov. Minister javnih del bo zahteval od ministrskega sveta potrebne kredite, nakar se prične takoj s popravili. — Prepovedani .listi in knjige. Notranji minister je prepovedal radi naši državi sovražne tendence uvoz in razširjevanje v Zadru izhajajočega italijanskega lista »II Litorio Dalmaticoi ter od macedonskih avtonomistov izdane brošure >Macedonsko Pitanje*. — Italijanski protilašistovski list t Pari*u. V kratkem izide v Parizu antifašističen časopis »Corriere Italiano<. Glavni urednik bo »Ricciotto Garibaldi«. — Svobodno priseljevanje v Ameriko ca evropejske služkinje. Iz Washingtona poročajo: Poslanec Bioom je predlagal v kongresu, da naj se dovoli Evropejkam, ki se hočejo naseliti v Zedinjenih državah kot služkinje, svobodno vselitev. — Razmere pri avstrijski justici. Z Dunaja poročajo: Na generalni skupščini sodnikov se je obravnavalo o škandaloznih razmerah pri avstrijski justici, ki so posledica redukcije in drugih mer, podvzetih v svrho sledenja. Mnogo sodnikov uraduje že po par let brez zapisnikarjev. Pri mnogih sodiščih ni nobenih funkcionarjev državnega pravdništva. Pisalnih strojev ni, sodniki vporabljajo svoje soproge in otroke za pisarniška dela. So celo sodišča, pri katerih fungirajo kot pisarji pri preiskovalnih sodnikih kaznjenci. Pripetilo se je, da je dovoljeval tak kaznjenec svojevoljno kazenske odloge in podpisaval po-miloščenja. Pri tem je seveda zlorabljal zaupanje sodnikov ter dotične listine falzifi-ciral. — Odlikovanje. Predsednik francoske republike je imenoval dr. Milovana Zoričiča v Zagrebu v priznanje za sodelovanje s francoskim konzulatom v Zagrebu pri pospeševanju franoosko-jugoslovenskih odnošajev za viteza francoske častne legije. (Chevalier de la Le-gion d’ Honneur). — Promocija. Na dunajski univerzi je bil promoviran za doktorja vsega zdravilstva ab-solviran medicinec Josip Rapotec iz Kozine pri Trstu. — Proslava Radičevega imendana. Kakor poročajo iz Zagreba, se je sestavil tamkaj odbor, za proslavo 54. godu prosvetnega ministra Stepana Radiča. God pade na drugi božični praznik. Inicijatorji proslave povdar-jajo Radičeve zasluge za normaliziranje razmer v Jugoslaviji, ki, kot trdijo, še vedno niso dovolj upoštevane. Predvsem je dolžnost mesta Zagreba, da pripomore tem zaslugam, do primernega priznanja. — Iz zdravniške službe. Imenovani so: Dr. Josip VVolbank in dr. Vinko Brenčič za zdravnika pripravnika na državni bolnici v Ljubljani, dr. Valentin Varl, dr. Makso Pohar in dr. Edo Krušlin pa za zdravnike pripravnike pri splošni bolnici v Mariboru. — I* državne službe. Za pisarja v ministrstvu pošt in brzojava s sedežem v Zemunu sta imenovana Anton Pečnik in Marija Ferjančič; za pisarja pri okrožnem agrarnem uradu v Mariboru je imenovan okrajni komi-•ar mariborske oblasti Jan Osojnik. — Napredovanje in izpremembe v naši voj-Bki. Napredovali so: v pehoti za poročnike podporočniki Štefan Kos, Josip Hočevar, Viktor Bač, Ladislav Križ, Otmar Sever, Rudolf Marn, Franjo Trubar Ln Egon Žitnik, v topništvu za kapetana II. ki. poročnika Branko Tominšek in Josip Lončarevič, za poročnike podpor. Vekoslav Kolb, Evgen Kruleč, Ignacij Furlan, Siavko Grum, Danilo Trampuš* Marijan Derenčin, Rudolf šteger, Milan Bajt, Robert PriSeL, Franjo Šmigac in Franjo Golob; v konjenici za poročnika podpor. Rudolf Ki-ler in Anton Krpan; v inž. stroki za poročnike podpor. Jaromir Gregorčič, Drago Globočnik in Ivan Mešič; v zrakoplovstvu za poročnika podpor. Stani.slav Balanč; v sodni stroki za administrativnega kapetana I. ki. kapetan II. ki. Milan Kolar. — Iz državne službe je izstopil orožniški kapetan II. ki. Bogomil Leban. — Vpokojeni so administrativni poročnik Luka Čadež, orožniški kapetan II. ki. Ivan Merčun, orožniški polkovnik Dragotin Hurkijevid in orožniški poročnik Martin Votič. — Nov val mraza na pohodu. Iz Beograda poročajo: V zadnjih dneh je zopet po vsej državi bolj ali manj snežilo, ra zven v Kotorju, kjer je deževalo. Promet je na mnogih krajih oviran. Sneg utegne kmalu prenehati, ker »e bliža Jugoslaviji nov val mraza. — Škrlatica in legar. V Zagrebu je bolnih na Škrlatici 49 oseb. Tudi v Osijeku se epidemija še vedno širi. Zoper moško in žensko ubožnico je bila odrejena kvarantena. — V beograjski okolici je bilo ugotovljenih 5 slu-Sejev trebušnega legarja. — Potresi t Bosni in Liki. Seizmogrofični aparati v vsej državi zaznamujejo že dalje čar sa potrese, katerih epicenter se nahaja med Travnikom in Bugojnom. Smer potresov gre proti Otočacu in Senju, kjer se ponavljajo neprestano manjši sunki, ki pa ne povzročajo nobene škode. — Vsakdanja ieleiniška nesreča. Iz Sar®" jeva poročajo: Te dni sta trčila pri postaji Dolac na progi Lašva—Jajce neki osebni in neki mešani vlak. Strojevodja in kurjač tovornega vlaka sta bila poškodovana. Kakor se zdi, je zakrivil nesrečo službujoči uradnik, ki je odposlal osobni vlak predčasno s postaje. — Strašna eksplozijska katastrofa. Iz Ne- apla poročajo o strašni eksplozijski katas roti, ki se je pripetila v vasi Saviano v neki io-varni za umeialni ogenj. V tovarni sta delala razven lastnika njegova dva otroka, njegov tast in neki delavec. Lastnik in tast sta tolkla v m-ožnarju barve. Pri tem je odskočila nenadoma v možnar iz poleg stoječe oljnate svetiljke iskra.*Barve so se vnele. V bližini se je nahajal dinamit. Ko sta delavca videla, kako kritična je situacija, šta zbežala. Toda bilo je prepozno. Več močnih detonacij je sledilo druga drugi. Poslopje je zletelo v zrak ter pokopalo vse člane rodbine lastnika tovarne in delavca. Razven lega se je podrlo še z bližnjih hiš par zidov, ki so poškodovali par ljudi. Vsega skupaj je ubitih 5 ljudi, 5 težko, več pa lahko ranjenih. — Gradbena nesreča. »Giornale d’ Italla« poroča iz Cosenze, da se je zrušilo tam te dni nenadoma levo krilo neke še nedograjene palače. Ruševine so pokopale 15 delavcev. Doslej so izvlekli 5 ranjencev. — Mornar utonil r Savi. Te dni se je vozil kapiten parnika »Neimajf Marjan Savič t mornarji Lajošem Horvatom, Franjem Marčičem in Vinkom Rakom po Savi pri Beogradu v čolnu. Čoln je zašel v glavni tok, ki ga je potegnil med dve tovorni ladiji, kjer se je potopil. V zadnjem trenutku so poskakali vsi mornarji v vodo. Dočim so se ostali borili a valovi, dokler ni prišla pomoč, je zmanjkalo Raku moči ter je utonil. — oleten deček ustrelil svojega 161etnega brata. V Badenu pri Dunaju je ustrelil te dni 5Ieten deček po nesreči svojega Izletnega brata. Starejši brat je hotel ravno zanetiti ogenj v peči. Mlajši je pograbil med tem v kotu stoječo z zrni nabasano puško svojega očeta ter pomeril na svojega brata, rekoč: »Jaz znam tudi streljati, kakor oče.« Brat je zaklical: stoj! puška se lahko sproži. V tem trenutku je že počil strel in fant se je zgrudil v glavo zadet mrtev na tla. — Železniški čuvaj zmrzni). Iz Skoplja poročajo: Te dni so našli na progi Veles— Skoplje truplo železniškega čuvaja Ignacija Petroviča. Čuvaj je pri izvrševanju svoje službe zmrznil, ter padel na tir. Kmalu nato je povozil truplo vlak, nakar ga je strašno razmesaril. — Vlom v novosadsko gimnazijo. Te dni je bilo vVimljeno v pisarno ravnatelja novosadske gimnazije. Vlomilci so v pisarni vse razmetali ter odnesli iz miznice kakih 1G00 Din. Vlomu je prišel na sled šolski sluga, ko je hotel zjutraj pisarno pospraviti. Storilcem so na sledu. — Poizkusen roparski napad. 17 letni Karel Hunger, ki je bil vajenec pri tapetiniku Waczeku v VIII. okraju na Dunaju, je bil te dni z ženo svojega mojstra sam doma Nenadoma se je vrgel nanjo ter jo jel daviti. Ker »je ženska preveč klicala na pomoč, jo je izpustil in pobegnil. Zaslišan, je izjavil, da je hotel žensko omotiti, da bi bil nato stanovanje izropal ter si tako preskrbel denar za nameravano potovanje v Švico. Hunger je slaboten dečko, bil pa je vsak dan pri kiruopredstavah, kjer se je navzel eksal-tiranih idej. — Velik proces t Cetinju. Te dni se vrši v Cetinju proces zoper 23 oseb broječo tolpo tolovajev, ki imajo na vesti 27 umorov, 5 težkih telesnih poškodb in 62 drugih deliktov. Od zadnjih je 42 amnestiranih. Med umorjenimi se navaja 8 orožnikov in 7 vojakov. Vojake so umorili razbojniki pod vodstvom bratov Marka in Save Raspopovič na nekem vlaku blizu Virpazarja. Brata Raspopovič sta bila pozneje v boju z orožniki ubita. Jaz pa menim, da je le še kako sredstvo, da pridemo iz te pasti,« reče Adam in ogleduje skozi odprto streho nebo, ki je prevlečeno s črnimi oblaki. ! »Kaj, vi še upate?!« Leonor kar poskoči kvišku. »Da, če napoči deževni čas — če dežuje in vedno dežuje, dokler ni naša luknja polna dežja — voda se bo sem not iztekala, kakor sodim iz lege — potem splavamo ven.« Gotovo, teorija je prav dobra, mogoče je to — a mnogo upanja ne smejo imeti. Popoldne vidijo zopet jezdeca, ki prihaja od vzho-*ra proti razvalinam. »Prinesel je provijanta, zdi se mi, da prinaša ped. pazduho veliko krvavo klobaso. Ali naj ga pihnem?« To pa ni tako lahko storiti. Jezdeci so pač vedeli, kako daleč nesejo pnevmatične kanone, jezdili so vedno v primerni razdalji, prihajali so od zadaj, da je bila razvalina vmes, jahali so kar najhitreje in to je pa vse kaj drugega, kakor če imamo trden cilj, da premerimo, razdaljo do metra natanko. In prav za premikajoče cilje so bile pnevmatične kanone, ki so tako natanko izmerile razdaljo, manj uporabne. Kmalu nato, ko se že sclnce bliža zatonu, se pojavi na bližnjem obzidju zepet Ned iz Pampe; eno roko ima obvezano, z drugo pa vihti belo ruto. »Parlamentarec!« Kot tak tudi priliaja. »Upam, da ne beste streljali name!« >Če ste vi mirni, smo tudi mi,« odvrne Leonor skozi eno izmed linic v oklopnem stolpu. »Ali se že vendar nehate zoperstavljati?« »Niti ne mislim na to.« »Prej ali slej vam vendar zmanjka vode in provijanta.« »To boste še dolgo čakali.« »Dobro, bomo torej čakali. Toda bodite vendar pametni — izstradamo vas in na pomoč nikar ne Čakajte.« »Kmalu si bomo sami pomagali.« »Tako, res? Potem moram pa drugače.ukrepati.« jKako?« i »Moja instrukcija se je v tem času izpreinenila. j Ne gre več za to, da se polastim vašega avtomobila } — kar se je že tako zgodilo — temveč, da ga uničim.« »Od koga ste prejeli to inštrukcijo?« »To je pač vseeno.« »Od mr. Deacona?« »Morda, morda tudi ne. Izplačali so mi že četrt milijona pezov z naročilom, da vas popolnoma uničim.« »Torej storite to, če morete!« 1 »To pač morem. Preje sem prejel bombo iz dina-. mita — vržem jo v jamo, in ves avtomobil je v hipu uničen.« Leonor se zdrzne. Uvidi, da se bliža njen konec. Pripravljena je bila!' nanj vedno, ali... iz oči v oči je pač nekaj drugega »Storite to!« ponovi vseeno mrzlo. »Da, storil bom, moram storiti, a vendar, tak divjak nisem, kot morda mislite. Ni mi nič na tem, da umrjete vi in vaši spremljevalci. Zato ponovim prvi pogoj:. dovolim, da odidete.« »Oni mož z .Judeževim obrazom je govoril drugače.« »Govoril je, ne da bi jaz vedel za to, in zoper mojo voljo, a vi mi niste dali časa, da bi bil povedal, da so njegove trditve laž.« »Ta človek nas bo vseeno ustrelil!« ■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■ra" Vsak hože v Božiču in Novem letu | napraviti svojim veselje s primernim darilom in »o je le ■ mogoče, če iste kupi pri tvrdki JOSIP PETELINC - Ljubljana j ki ima veliko zalogo žepnih robcev, rokavic, nogavic, plete- J nine, srajce za gospode, toaletne potrebščine, samoveznice, ■ angleške šifone, line klote, vezenino, čipke, torbice, nahrb- g nike, police in še Veliko, veliko drugih lepih in potrebnih B i stvari po znatno znižani ceni. — Na veliko in malo!*,*, ■ MALI OGLASI ^— a^huMMU 4o M D!» 5*~, vsak« »»daljna basada W’ »pojr,. „Opeka“ fsremdne zidake priporoča opekarna Zemona" d. 0. V Ljubljani — Tovarn« a« Viču (Brdo) — Pisarna v Pnlakovi Ultei 5. prtiičje. Potnika PREMOG - ČEBIN Woliova ulica 1/11. - Telefon 56. Ljutomer 1 Humoristični pojavi pošiljajo najlep-se pozdrave žalujoči ostali. Akademik išče sobo, Če mogoče separirano, za takoj. Najraje v sredini mesta. Po. nudbo na upravo lista pod »Soba«. Fotografa ali Amaterja za pokrajinske »like in stereofotografije, sprejmemo za stalno. Ponudbe z referencami in navedbo plače pod šifro »Fotograf« na »Publicitas« d. d. oglasni zavod, 'jjubljana, Selenburgova ulica 7. II. RADIO-aparate in sestavne dele ima v zalogi] FRANC BAR, Ljubljana Cankarino aabraJja štav. 5. a» razpečavanje razglednic dobro upeljanega se sprejme pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »Potnik« na »Publicitas« d. d. oglasni zavod, Ljubljana, Selenburgova ulica 7. II. Sobarica marljiva, zdrava in poštena se sprejme. Pi ednost imajo one, ki znajo šivati. Ponudbe na Julka J. Boilony, Beograd, Miloša Velikog ulica 58. Z resnim gospodom 20 do 25 let želi dopisovati premožna, 'samostojna gospodična. — V slučaju medsebojnega razumevanja ženitev ni izključena. — Resne dopise b liko na upravo »Narodnega Dnevnika« pod šifro »Osamljena«. Gospodična ,yGROMw Uailov brsojavkomi -obom*. CARINSKO POSREDNIŠKI IN iPEDICIJSKI BUBEAU LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 4L Telefon Inlenirbnu Uov. 4M. PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Rakek. M,nTi|n v„ v to stroko spadaloCa posle npjliitrej« In pod knlnntnlml pogoji. Castopnfkl družbe spalnih voz S. O. E. za ekspresne pošiljke. lirrmtlMMItttl....i ■ I »um Vrtnarske zadeve posreduje Goikova „Vrtnarska šola" v Kranju. Najboljši švicarski pletilni slroji na svetu znamke DUBIED za obrt jin industrijo. — Edina tovarniška zaloga za Slovenilo JOSIP PETELINC, LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika. ki ljubi šport, želi poznanja z inteli-gentom športnikom v svrho skupnih ' izletov. Ponudbe na upravo lista « ■sliko pod šifro »šport«. Znanja želi z Inteligentno gospodično visoko-šolec. Le resne ponudbe — neanonimne in s sliko — na upravo lista pod »Dvajsetletna«. Izurjena stenografinia dn strojepiska z večletno odvetniško prakso išče službe. Gre tudi na deželo. Ponudbe prosi na upravo list* pod: »Vestna«. .v**,-**«.*.* 1* UttMMiM I*dajaUdj 1» odgovora! »rednik 2HLB2NIKAB ALEKSANDER. — Za tdakarno »Merkur« v Ljubljani Andrej Sever. bo imel značaj potovalnega tečaja. — Prve osnovne vaje (3 do 4 dni) pri Mariborski koči 1080 m, druge vaje pri Ruški koči 1249 m (154 dneva), nadaljevanje pri Koči na Klopnem vrhu 1280 m (i'A dneva). Tečaj se zaključi dne 1. januarja 1926 s turo po Pohorskem grebenu navzdol v Mislinjsko ali Dravsko dolino. — Prijave na Mariborsko podružnico SPD, Maribor. Ljubljana. 1— Državna borza dela v Ljubljani. V. času od 29. novembra do 5. decembra 1925 je bilo v Državni borzi dela razpisanih 180 službenih mest. 408 oseb je iskalo dela, v 166 slučajih je borza posredovala z uspehom in 21 oseb je odpotovalo. Od 1. januarja do 5. decembra 1925 je bilo skupaj razpisanih 5417 prostih mest, 7889 oseb je iskalo dela, v 3304 slučajih je borza posredovala z uspehom in 2066 oseb je odpotovalo. 1— Slovensko planinsko društvo v Ljubljani naznanja cenjenemu občinstvu, da priredi dne 1. februarja 1926 planinski ples v vseh prostorih Narodnega doma v Ljubljani. Cisti dobiček se porabi v kritje stroškov za gradnjo Doma na Krvavcu. Zato naprošamo vsa ostala društva, da vpoštevajo našo prireditev ter opustijo vsled tega vse eventuelne svoje prireditve. 1 — Da bo lažje izvrševal svojo »obrt«, se je preskrbel te dni neznan svedrovec temeljito s potrebnim orodjem. Vlomil je ponoči v delavnico ključavničarja Jos. Rebeka na Cankarjevem nabrežju ter odnesel 40 vsakovrstnih vitr.ihov. Razen tega je ukradel tudi 25 Din gotovine. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, sreda, 16 decembra 1925. Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921, den. 78)4, bi. 80; Tobačne srečke iz 1. 1881, den. 320; Zastavni listi Kranjske dež. banke, don. 20, bi. 20; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke, den. 20, bi. 22; Celjska posojil, d. d., Celje, den. 200, bi. 202, zaklj. 202; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, den. 210; Merkantilna banka, Kočevje, den. 100, bi. 104; Prva hrvatska štedionica, Zagreb, bi. 950; Slavenska banka d. d., Zagreb, den. 50; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana, den. 175, bi. 185; Strojne tov. in liv. d. d., Ljubljana, den. 125; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, den. 120, bi. 125; »Nihag«, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb, bi. 85; Stavbna družba d. d., Ljubljana, den. 100, bi. 110; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, den. 115, bi. 120. Blago: Bukovi plohi, 120, 140, 160 mm, od 2 do 2.50, 3—3.50, 4—4.50 m, I., II., III., monte, z prerezanim srcem, ostrorobi, fco vag. Postojna tranz., 3 vag., den. 675, bi. 680, zaklj. 675; Trami, monte, po noti, fco vag. nakl. post., bi. 250; škorete, jelka, 13 mm, 4 m, monte, feb vag. Postojna tranz., bi. 600; deske jelka, 25 mm, 4 m, monte, fco vag. Postojna tranz., bi. 520; hrastovi plohi, neobrob-ljeni, 70, 80, 90, 100, 110 mm, fco meja, 2 vag., den. 900, bi. 920, zaklj. 900; Hrastovi hlodi postaja, den. 420; borovi hlodi od 25 cm napr. media 32, od 3 do 7 m, fco naklad, post., bi. 220; bukovi količki, sveži, 0.95 m dolžine, la, od 25 cm napr., Črez sredo preklani, fco nakl. post., bi. 20; Pšenica bačka, fco nakladalna post., bi. 285; koruza, umetno sušena, fco slav, post., bi. 165; koruza, umetno sušena, fco ban. pošt., bi. 167; koruza drobna, v peči sušena, fco slov. postaja, bi. 180; koruza, Času prim. suha, fco vag. slav. post., bi. 135; korza času prim. suha, fco vag. banat. postaja, bi. 130; ajda, domača, fco vag. slov. postaja, bi. 255; proso, domače, fco vag. slov. Dostaja, bi. 205; otrobi, nezmleti, v vrečah, fco vag. medjim. post., bi. 85; otrobi zmleti, drobni, fco vag. medjimurska postaja, bi. 125; otrobi ovseni, fco vag. Ljubljana, bi. 125; krompir beli, fco vag. štajerska post., bi. 80; krompir rožnati, fco štajer. post., bi. 75; brinje italijansko, fco vag. Ljubljana, bi. 375; laneno seme, fco vag. Ljubljana, bi. 550; konopno seme, fco vag. bačka postaja, bi. 400; slivovka 50%, fco vag. sremska post., bi. 2000; Mast, gar. čista, i svinjska, netto, fco sod, fco vag. banat. post., bi. 21 GG. BORZE. i — Zagreb, 16. dec. Devize: Newyork 56.10 ! -56 70, London 272.86-274.86, Pariz 202.67 i -206.67, Praga 166.40—168.40, Curih 10.855 ] —10.935, Milan 226.79—229.19, Berlin 13.381 . —13.481, Dunaj 7.914-8.014. — Curih, 16. dec. Beograd 9.20, Newyork 518, London 25.125, Praga 15.355, Pariz 18.90. Milan 20.875, Dunaj 73.08. Ljubljanska porota. 16. decembra. Predsednik sodni svetnik Janša, votanta višja sodna svetnika Vidic in Keršič. Državni pravdnik dr. Mastnak. Zagovornika: pri prvi obravnavi predsednik deželnega sodišča v pokoju dr. Papež, pri drugi dr. Stare. Tatvine v žitnem zavodu. Pri inventuri v Žitnem zavodu v Ljubljani so ugotovili koncem leta 1924 ogromne primanjkljaje na žitu in moki, katerih je bil osumljen tamkaj zaposleni delavec Anton Babnik iz Šmarja. Pri podjetju je bil zaposlen imenovani od 22. februarja 1923 do 12. novembra 1924, ko je bil aretiran. Obtoženi je bil zaposlen v glavnem v dveh skladiščih. Da Dunajski cesti v Muhleisnovi hiši in v skladišču na Miklošičevi cesti. Ob opoldanskih urah so se skladišča zaklepala; ključ od skladišča v Muhleisnovi hiši se je pa hranil v pisarni na Miklošičevi cesti. Obdolženi je v opoldanskih urah vzel ključ od skladišča na Dunajski cesti in kradel žito in moko. Ne da se gotovo dognati, koliko žita dn moke je pokradel; v poštev pride le ona moka in žito, ki ga je dajal izvoščkom, znanim odjemalcem in trgovcem, v skupni vrednosti 13.521.45 Din. Ukradeno blago je prodajal na licu mesta čakajočim odjemalcem. V skrajnem slučaju ga je vzel na dom in ga pozneje razdajal izvoščkom mesto plačila za nedeljske vožnje. Na vprašanje, če je kriv, je. izjavil, da je. Povod k tatvinam so mu dali drugi. Seznanil se je z Reichovima hlapcema Marenčetom in Gorencem, ki sta prevažala s kolodvora za Reichovo tovarno cele vagone premoga. Hlapca sta pretoog kradla, obtoženi Babnik ga je ! pa razprodajal. Ker nase ni nikoli pozabil, je ■spoznal, da je taka kupčija dobičkonosna. Sedaj pa je začel na lastno roko in je tekom 4 mesecev očistil skladišče za približno 1836 kg ovsa, 370 kg koruze, 196 kg ječmena in 1010 kg moke. Zagovarja se z revščino, kar pa ne drži, ker je imel 45 Din dnevne plače in je dobival poleg tega mesečno 25 kg moke po izredno znižani ceni 1.45 Din za kg. Glavna priča, knjigovodja podjetja sicer ne more trditi, da bi obtoženi vse sam vzel, in ni izključeno, da so mu pri tem šli na roko tudi drugi delavci. Dalje Je bila zaslišana vsa elita ljubljanskih izvoščkov, ki so izpovedali skoro vsi enako, da jim je za nedeljske izlete, ko se je vozil z ženo ali drugimi »gospodičnami« na izlete, mesto v denarju izplačeval v ovsu. Bili so s tem zadovoljni, ker niso mislili, da je oves ukraden. O Babniku so pa izpovedali, da je dolgove zelo nerad izplačeval, da je pa zapravljal denar po gostilnah z ženskami in si za vsako najmanjšo pot naročil izvoščka ali avto. Porotnikom je bilo stavljenih dvoje vprašanj. Prvo: ali je kriv tatvine v znesku 13.521.45 Din In drugo: ali ga zadene krivda razpečavanja premoga. Porotniki so obe vprašanji soglasno potrdili. Obsojen je bil mi 18 mesecev težke ječe. V kazen se mu všteje preiskovalni zapor šestih mesecev. Znan svedrovec je Št. Bašelj iz Črnuč, znan delomržneš, ki je v najkrajšem času nakradel raznovrstni n stvari v skupni vrednosti 13.160.50 Din. Dezertiral je od vojakov in se klatil dalje časa brez vsake službe in izvršil celo vrsto pretkanih tatvin, deloma sam, deloma v družbi znanega Kokalja. Vse, kar mu je prišlo pod roko, mu je bilo dobrodošlo: zlatnina, srebrnina, obleke, perilo, doze, pisalni stroj. Glavna priča Medičeva iz Nadgorioe pri Črnučah izjavlja, da ji je ukradel 6 prstanov, uhane, 2 rjuhi, srebrne krone, kompletno obleko in klobuk dne 2. julija, ko se je vrnil od vojakov. V naslednjih 10 dneh je izvršil 9 večjih tatvin, ki so se mu dokazale. Obtoženec vse prizna. , Zagovornik dr. Stare apelira na porotnike,, naj pri razsodhi pomislijo, da je imel obtoženec slabo vzgojo, in da je tudi vojna dala svoj pečat neizkušenemu mladeniču. Porotnikom je bilo stavljeno dvoje vprašanj. Prvo, ki se nanaša na tatvine v skupni vrednosti 13.160.50 Din ,in drugo radi potepanja, ker ne more dokazati, da bi se pošteno preživljal. Porotniki so obe vprašanji soglasno potrdili. Obsojen je bil na pet let težke ječe. V kazen se všteje preiskovalni zapor.