Končnica št. 1. Končnica št. 2. stavbi na deščicah bi bil sat, dolg 70 cm in še več, ne le neroden za odkrivanje, mar- več tudi za točenje, čeprav bi imeli na raz- polago dovolj visoko točilo. Ako pa razde- limo podolžni sat s prečnimi grabljicami v sredi panja na dva dela, je to za čebele ovira, ki jo prekoračijo komaj takrat, ko v panjih brez take ovire že novijo satje pri zadnji končnici. Na kratko povedano: preveč smo že po- skušali, da bi kranjiča mobilizirali, zato res ne kaže, da bi s tem še nadaljevali. Nizki sati iz kranjiča na deščicah so kaj nepriročni za točilo, prava igrača v primeri s sati iz A.-Ž. panja, zato smo se odločili za A.-Ž. panj, ker pri kranjičih ne moremo rabiti onih koristnih pripomočkov, ki nam jih nudi napredno čebelarstvo. Kranjič je in ostane panj, ki je z njim mogoče pridelovati med v satju le jeseni, ko podremo določeno število panjev. Nepobitna resnica pa je, da je jesenski pridelek medu iz teh panjev včasih never- jetno obilen, posebno po dobri jesenski paši. Drugi vzrok, da pada število kranjičev, je živčnost čebelarjev začetnikov. Ti dan- danes nočejo počakati, da bi se polagoma naučili čeblarstva; hočejo imeti takoj pa- nje najnovejšega sestava, hočejo vse, kar čitajo, vidijo in sami poskusijo, hočejo biti v nekoliko mesecih že v prvih vrstah moj- strov čebelarjev. Kranjič je sicer never- jetno lahko dostopen, ako je pravilno iz- delan in v rokah umnega čebelarja, toda manjka mu, kar si začetnik tako zelo želi: satov ni mogoče po mili volji premikati. Tisti, ki čebelari s kranjičem, raste pola- goma, tako rekoč sporedno s svojim čebe- larstvom. Resnici na ljubo pa moramo pri- znati, da se je čebelar, ki je polagoma zra- stel iz začetnika v mojstra, temeljito priučil čebelarstva, medtem ko je znanje, ki ga dosežemo v nekoliko močnih in naglih za- letih, bolj plitvo. Toda sedaj živimo v času naglega razvoja in ta naglica je postala tudi v čebelarstvu odločilna. Proti toku česa pa je borba brezumna, tudi za tako dober panj, kakor je kranjiček. Tretji in gotovo tudi najvažnejši vzrok, da se manjša število kranjičev, je politika avtarkije, ki se je uveljavila v povojnem času skoraj povsod na svetu. Ta politika stremi za tem, da vsaka država kolikor le mogoče zavre uvoz blaga iz tujine. Zaradi tega je naš izvoz živih čebel v tuje države neverjetno močno nazadoval. In prav kra- njič je panj kakor nalašč za izvoz živih čebel! Če recimo kdo v Avstriji potrebuje živih čebel, si bo naročil roj ali plemenjaka. Gotovo bo imel rajši plemenjaka v zgodnji pomladi, da bo z njim čebelaril vse čebe- larsko leto. Dobiti plemenjaka na satnikih lastne mere je skoraj nemogoče, ker ima vsaka dežela po več mer satnikov, Kranjič sam ne stane veliko, malo več kakor navaden zaboj, satniki nič, ker jih ni, a sate lahko izrežemo in vdelamo v sat- nike kakršnekoli mere, vosek in med iz ne- rabnih satov iz kranjiča pa imajo svojo vrednost za slehernega čebelarja. Zato re- čemo lahko, da je kranjič vzor panja za kupčijo z živimi čebelami, bodisi da ga prodamo kot plemenjaka, bodisi da ga imamo kot dobavitelja rojev za kupčijo, ker v njem čebele izredno rade rojijo. Končnica št, 3. Končnica št. 4. Ako bo še kdaj (in veliko nas je, ki trdn§ verujemo v to) oživela kupčija z našo če- belo, ki je gotovo med najboljšimi, če ne najboljša na svetu, bo zopet povpraševanje po kranjičih. Greh nad narodnim bogastvom naše ožje domovine bi bil, ako bi takrat vpraševali naši zanamci, kakšen je kranjič. Ne morem in ne smem priporočati zopetne uvedbe kranjiča v naše čebelarstvo tako, da bi ta panj prevladoval, a poznati bi ga moral vsak in nobenega čebelarja bi ne smelo biti, ki bi ne znal z njim pravilno ravnati. Kranjič bi moral biti panj za silo tudi pri najbolj naprednem čebelarju. Kolikokrat se zgodi, da se polasti naših čebel ne- ugnano veselje do rojenja. Vračati prve roje ni dobičkonosno. Čebele ne izkoristijo paše, ker se jih je polotilo mrtvilo že več dni pred rojenjem. Mnogo časa preteče, preden mine to neugodno razpoloženje, ziasti ako bi plemenjaku vrnili prvi roj. Ako nimamo praznih A.-Ž. panjev in tudi denarja ne za njih nabavo, je najceneje, da vsujemo roj v kranjiča Janševe mere, ki stane malo denarja, ako si ga ob potrebi naročimo pri mizarju. Druge roje bomo se- veda preprečili, da ne oslabijo plemenjaki v A.-Ž, panjih. Začetnik običajno tudi ni preveč oblago- darjen z denarjem in si nabavlja A.-Ž. pa- nje polagoma. Zakaj ne bi rojev, ki jih dru- gače ne more spraviti pod streho, vsajal v kranjiče, saj jih morda lahko celo sam na- pravi. Ni dobro, če je čebelar toliko napre- den, da se izogiba kranjiča tudi v sili — v lastno škodo. Po teh splošnih izvajanjih preidem k na- vodilom za izdelovanje kranjičev. Biti mo- rajo taki, da so za čebelarja priročni, za čebele pa udobni. Najprej glede velikosti! Pri kranjiču ni treba biti natančen glede notranje veliko- sti, ker nima panj satnikov. Glavna je zu- nanja mera. Izdelovati bi ga morali le v dveh velikostih, manjše za kupčijo z ži- vimi čebelami, večje za plemenjake. Panj za kupčijo naj bo (zunaj merjen) 70 cm dolg, 16 cm visok in 30 cm širok. Stranici morata biti iz 2 cm močnega lesa, ostali deli pa so lahko Ve cm tanjši. Janšev panj je 79 cm dolg, 19 cm visok in 37 cm širok. Za pokrov in dno naj bo les IV2 cm močan, sicer pa naj bo neko- liko močnejši. Jasno je, da ima Janšev panj dovolj pro- stora za razvoj močnejše družine. So čebe- belarji, ki trdijo, da v takih velikih kranji- čih čebele ne rojijo rade. Toda to je le na videz resnično. Ako vsadimo dva mala roja, enega v majhnega kranjiča, drugega v velikega, bo gotovo prihodnje leto rojila prej družina v malem panju. Ako pa vsa- dimo v velik (Janšev) panj velik roj, bo pri- hodnje leto prav takrat rojil kakor mali, samo s to razliko, da bo roj iz velikega pa- nja dvakrat težji kakor iz malega. Da imajo panji vse enako vnanjo mero, dosežemo na ta način, da postružimo vse deske na isto debelino, ali pa da zmanjšamo ali zvečamo z različno debelimi deskami notranje mere za kak milimeter. Vsekakor je za prijetno čebelarjenje treba, da so vsi kranjiči enake zunanje mere in tudi enake velikosti. Deske za kranjiče naj bodo smrekove, brez grč. Najboljše so iz sredine hloda blizu stržena, toda brez njega. Deske iz stran- skih delov rklja, torej blizu krajnikov niso Ako začne staviti satje za- daj, ostane sprednji del panja prazen in čebele morajo v primeru ropanja braniti ne samo žrelo, ampak vso stav- bo. Tudi treba včasih čebele pitati, a pitanje spredaj je ne- varno zaradi ropanja. Ako stavijo čebele satje zadaj, naj čebelar ob prvi priliki, ko se je satje že nekoliko utrdilo, vzame panj iz skladanice, ga previdno obrne narobe in od- trga dno. Nato naj ga pritrdi na panj tako, da bo brada na tistem koncu panja, kjer je satje. Ako je panj pravilno izdelan, morajo biti žeblji, ki je z njimi dno pribito, enako daleč od obeh koncev panja. Zato jih lahko potisnemo v stare luknje, četudi dno za- sučemo; potem odpade zabi- janje nanovo. Zamenjamo še končnici in delo je oprav- ljeno. Ko čebelar ogrebe roj v panj, naj pazi nanj, da ga ne izgubi. Panj naj bo iz smrekovega ali lipovega lesa, ni- kakor ne iz hojevega. Da mu čebele ne popihajo iz panja, naj čvrsto natre notra- njost vsakega novega panja z segreto za- delavino, ki jo je spravil pomladi, ko je čistil končnice. Panj naj ne izpostavlja žgo- čemu soncu in naj skrbi, da bodo sončni žarki obsevali samo sprednjo končnico. Ob dobri paši izdeluje roj satje kaj naglo. V desetih dneh je zadelan ves zasedeni prostor. Ako pa se paša pretrga, zlasti ka- dar vleče burja, ki izsuši vse medene vire, mora čebelar priskočiti roju na pomoč in mu pokladati tako izdatno, da čebele ne prenehajo staviti satja. Neumestno je pi- tati, kadar je paše dovolj. V takem primeru bi čebele izdelovale spredaj v panju glo- boke celice za medene sate, namesto na- vadnih. Pri prvcih v kranjičih, ki dajo še isto leto roje (vnuke), pazimo, da ne izgube matic. Tipični dolenjski čebelnjak. Franc Krašovec. To je laže, kakor bi si marsikdo mislil. Osem dni po odhodu zadnjega roja izre- žemo iz poljubnega panja košček sata s prav mlado zalego. Izrojencu izrežemo spredaj prav tako velik košček, na njegovo mesto pa pritrdimo košček sata z mlado zalego. Čez pet dni se prepričamo, ali so čebele napihnile matičnike nad dodano za- lego. Paziti moramo, da niso prazni, t. j. brez zalege. Ako so čebele potegnile prave matičnike, je najbolje, da panju izrežemo tisti košček sata z matičniki, panj pa po- veznemo na kakega drugega, ki je v redu. To storimo le, ako nimamo prašilčka ali kake dobre oplemenjene matice. Ako pa če- bele matičnikov niso napihnile nad dodano zalego, je znamenje, da se je mlada matica srečno oplemenila. Jeseni mora čebelar pa- nje najprej stehtati in zapisati težo posa- meznega na zadnjo končnico, Ker mora biti na vsakem panju zapisano, koliko tehta prazen, je čebelarju lahko mogoče izraču- zdravljenju gnilobe ni pomagala ne selitev in ne stradanje. Janez S u m p e r , župnik v Skočidolu na Koroškem, piše 1. 1871. v Slovenskem bučelarčku: Druge pomoči proti gnilobi ni, kot da preženemo bolne čebele v drug panj in ga odnesemo od čebelnjaka. Navedene izjave pisateljev, katerih dela so mi bila na razpolago, kažejo, da sodob- niki in nasledniki Janše dolgo stoletje po njegovi smrti ali ničesar niso vedeli o raz- kuževanju čebel ali pa so imeli v tej za- devi popolnoma napačne nazore. Drugačne pa so sodbe novejših in naj- novejših poklicnih raziskovalcev čebelnih bolezni, kot so dr. F. Leuenberger, dr. E. Zander in dr. A. Borchert1. Vsi se držijo poti, ki jo je pokazal naš Janša. Dr, Bor- chert se v svoji knjigi: »Die seuchenhaften Krankheiten der Honigbiene«, ki jo je izdal 1930. L, popolnoma strinja z Janševim na- vodilom. Borchert ga le izpopolnjuje, ko navaja, da okužene čebele pred selitvijo poškropimo z vodo, da delo opravljamo pozno zvečer, da preseljene čebele posta- vimo v klet, da jim ne dajemo nikakega izdelanega satja, temveč samo satnice itd. V bistvu je Borchertov postopek prav tak kot Janšev in je osnovan na podlagi 1 Član biološkega državnega zavoda za kmetij- stvo in profesor na živinozdravniški visoki šoli v Berlinu. znanstvene ugotovitve, da so v okuženih panjih povzročitelji gnilobe na čebelah in v njihovih prebavilih. Čebele se bacilov in trosov, ki so jih prinesle iz okuženega pa- nja in se drže njihovega telesa, oproste v posebnem prostoru in med dvakratno se- litvijo mehanično, t. j. s svojimi nožicami in krili. Notranjih bolezenskih kali, ki so jih sprejele z okuženo hrano, pa se otrebijo po daljšem postu in nato z obilico zdravega medu. In ko jih poleg tega prisilimo, da si zgrade popolnoma novo satje, povzročimo, da ne pridejo prekmalu v stik z novo zalego. Iz kratke razlage tega drobca Janševega dela se vidi, da je naš slavljenec učil nekaj, kar stopa šele v sedanjem času v veljavo. Takih in drugih drobcev, ki jih je čebelar- ski svet v krajši ali daljši dobi po Janševi smrti začel ceniti, je pa mnogo. In tako je globokoumni Janša delal za čas, ki je prišel daleč za njim. Vse pa, kar je ta naš dični rojak sploh napisal, je ostalo sko- raj brez izjeme do današnje dobe neovr- ženo. Mnoge važne iznajdbe, ki jih je po Janševi smrti srečen slučaj naklonil čebe- larjem, so naredile, da nam njegovi spisi za sedanji način čebelarjenja ne nudijo po- polnega navodila, vendar niso prav nič zmanjšale njihove vrednosti. Zato tvorijo Janševi nauki še vedno temelj za razvoj čebelarske vede. Naše panjske končnice. Avgust Bukovec. V najmilejšem spominu so mi ostali tisti srečni časi, ki sem jih v mladih letih pre- živel na materinem domu, na trdnem kmečkem posestvu v logaških hribih ob izviru Sovre. Pri hiši je bilo mnogo stvari in reči, ki so me zanimale čez mero, nobena pa me ni toliko, kakor uljnjak. Pred njim sem tiho ždeval ure in ure ter opazoval čebele in pasel oči po slikah na končnicah precej velikega števila panjev. Pročelje uljnjaka je bilo meni najlepši svet, poln čarov, mikavnosti ter zvedavost dražečih prizorov. Dostikrat sem se v slike zamaknil tako močno, da sem bil gluh in slep za vse, kar se je godilo okoli mene. Včasih me je šele oster klic iz hiše ali pa lajež domačega kužeja zdramil, da sem se vrnil iz Indije Koromandije v preljubo Solzno dolino. Ni je bilo končnice, ki je ne bi poznal do najmanjših podrobnosti. Nekatere so mi bile posebno ljube. Zlasti se dobro spo- minjam »Matere božje«, ki je imela ob Končnica št. 5. Končnica št. 6 strani neznansko lepa pušeljca, in pa »Le- vove glave«. Te se kar nisem mogel na- gledati. Izrezljal jo je bil kipar — samouk iz sosednje vasi, toda tako mojstrski, da bi bila v čast celo izučenemu rezbarju. Široki levov jezik je bil brada panja; nanj so čebele sedale in urnih nožic iz- ginjale v temno žrelo. Ta zanimiva konč- nica je sedaj v društveni zbirki. Tudi moj stric je bil zelo vnet za konč- nice. Posebno lepe ne bi dal od hiše za noben denar, tako zelo jih je cenil. Na- ročal jih je pri nekem krošnjarju, ki je brinovec po kozarčkih ponujal od hiše do hiše. Prinašal mu jih je iz Poljan nad Škofjo Loko po 6 krajcarjev komad. Pri naročilu sta se natanko domenila, kakšna mora biti »malarija« na posamezni konč- nici. Po dolgih letih me je neko pomlad obšla želja, da bi zopet videl kraje, kjer sem v mladosti ovčice pasel. Stric kar ni vedel, kaj bi od veselja storil, ko me je po tolikih letih zopet imel pred seboj. Ne da bi kaj govorila, sva zavila po stezici k čebelnjaku in sedla. Bil je krasen dan v maju. Jablane okoli čebelnjaka in daleč gori po rebri so bile od cvetja vse bele. Čebele so šumele kakor v roju in vlačile domov na žive in mrtve. Solnce se je upiralo v uljnjak z vso mlado silo, da so končnice na panjovih kar žarele. Stric je odšel v hišo in se je kmalu vrnil s hlebom kruha ter z latvo kislega mleka. Meni pa ni bilo do teh dobrot, ampak sem le gledal in gledal končnice in obujal ljube, lepe spomine. Zdi se mi, da so se mi baš na ta dan oči odprle za lepoto končnic, za to svojevrstno ljudsko umet- nost, ki je polna miline, izvirnih domisle- kov in zdrave šegavosti. Od takrat se za to narodno blago še posebno zanimam. V teku let sem zbral precejšnje število končnic, pa sem jih še premalo, kajti vse kaže, da bodo v nekoliko letih do zadnje izginile iz slovenskih uljnjakov. Končnice, ki sem jih bil zbral, sem pred nekoliko leti prepustil društvenemu čebe- larskemu muzeju. Marsikatero v tej zbirki je daroval ta in oni razumni čebelar. Ve- selilo bi me, ako bi se po objavi teh vrstic naša zbirka nagleje množila in popolnje- vala. Ker gledamo pri zbiranju zlasti na kakovost, je upati, da se bo mogel čebe- larski muzej ponašati z dobršnim številom prav posebno posrečenih končnic. Med že zbranimi končnicami so neka- tere nenavadno lepe ter zaradi starosti in zastran snovi, ki jo je slikar obdelal, po- sebno zanimive. Nadejam se, da se bo število takih v bližnjih letih povečalo, kar pa je odvisno od dobre volje in od zaved- nosti naših kmečkih čebelarjev, ki lahko mnogo store, da omenjeni smoter tudi do- sežemo. Da bi ga le res in dokler je še čas! S tem spisom ne nameravam podati štu- dije o panjskih končnicah. To naj store folkloristi, ki so za to poklicani. Moj na- men je le, da seznanim čebelarje s to umet- nostno specialiteto in zbudim v njih zani- manje za najlepše, kar so imeli naši stari čebelarji in kar smo tako lahkomiselno zapravili. Poslikane končnice se ne bodo vrnile v naše čebelnjake nikdar več. Bili so časi, ko smo si resno prizadevali, da bi to staro navado ohranili, toda tok časa je bil moč- Končnica št. 7. Končnica št. 8. nejši od naših želja. Slikarji končnic so izumrli, z njimi vred je pa bila pokopana tudi vsa veda o našem slikanju, zlasti pa »tajnost« o pripravljanju in uporabi barv. Z uvedbo modernih panjev je za vselej odklenkalo slikam na končnicah, ki so poživljale in zaljšale naš kmečki čebelnjak in ga napravljale mikavnega za staro in mlado. Grenka je ta ugotovitev za tistega, ki ljubi svoj rod in vse, kar je z njim v zvezi. Edino, četudi skromno tolažilo za to iz- gubo je dejstvo, da nima nobena reč na svetu trajnega obstanka in da bo vsaj spomin na končnice ohranjen v nekaterih javnih zbirkah in v tisku. Društvene končnice pa naj dobe, ko pride čas, dostojno mesto v Janševem čebelarskem domu. Da bi ga dočakali! Zbirke končnic in publikacije. Z zbiranjem končnic se je pri nas za- čelo razmeroma pozno. Zaradi tega so naše zbirke bolj revne in nepopolne. Sedaj pobiramo le še ostanke. Ugodni čas, ko je bilo tega blaga še v izobilju, smo za- mudili, ker nismo imeli zmisla zanj. V ljubljanskem Narodnem muzeju so imeli do 1. 1900 odločilno besedo sami arheo- logi, ki so se zanimali skoraj izključno za starine iz keltske in rimske dobe, deveta briga pa jim je bila živa domača umetnost, ki je za naše narodopisje vsaj tolike važ- nosti, kakor drobci starorimskih loncev. Kadar govorimo o »narodnem blagu«, bi morali imenovati slovenske panjske konč- nice na prvem mestu. Saj niso bile nikjer drugje na svetu običajne in so jih slikali zgolj domači, ljudski umetniki! Vsekakor so neprimerno bolj naše, nego so avbe, peče, pasovi, majolike in druga taka »po- narodela« šara, ki smo jo dobili od sosedov tuje krvi in besede. Prvi, ki je začel končnice zbirati, je bil rajni predsednik Kmetijske družbe Gustav Pire. Njegova skromna zbirka je obenem z dvojnicami, ki sem mu jih prepuščal iz svoje zbirke, pozneje prešla v last Narod- nega muzeja. Ko je postal kustos ljubljanskega muzeja znani arheolog dr. Walter Šmid, ki je bil tudi vnet čebelar, je začel zbirati končnice za muzej z veliko vnemo, ljubeznijo in razumevanjem. Znal je ločiti dobro od slabega, kar je za vsako zbirko odločil- nega pomena. Nabrane končnice je uredil na dveh velikih tablah in uvrstil med mu- zejske zbirke, da si jih lahko vsakdo ogleda. Muzej je pozneje pridobil še mnogo končnic. V zbirki je sedaj nad 700 koma- dov, ki čakajo končne ureditve. Takrat bo treba izločiti vse, kar je brez vrednosti. Tega pa ni baš malo. Ne vem, čemu naj bi v zbirki ostale končnice, na katerih se slika sploh več ne da razločiti. Večjo zbirko končnic ima tudi naše društvo. Ni jih mnogo — komaj 150 jih je — toda so večinoma zelo lepe, dobro ohra- njene in zanimive. Med njimi je marsika- tera taka, da slične nikjer več ni dobiti. Tudi zelo stare so vmes, pravijo, da naj- starejše, kar jih je znanih. Skoraj vse slike, ki bodo spremljale ta spis, so posnete po originalih v čebelarskem muzeju. Tudi nekateri zasebniki imajo manjše zbirke, n. pr. Gallob — Mežica, Ross — Kranj, Sadnikar — Kamnik. Končnice št. 9, 10, 11. Zadnja leta so začeli stikati za končni- cami celo zagrebški trgovci s starinami, pa tudi nekateri ljubljanski. Pač znamenje, da postaja to blago redko. Pazimo, da ne pride, kar je dobrega, v neprave roke! V inozemstvu je večja zbirka končnic na Dunaju v »Museum fur Voikskunde«, v Bernu pa v švicarskem čebelarskem mu- zeju. Ta zbirka je precej lepa in tudi ob- sežna. Končnice so muzeju dobavljali švi- carski trgovci z našimi čebelami, ki so kupovali pri nas kranjiče. S panji vred so šle v tujino tudi končnice; žal, da med njimi tudi mnogo lepih. O končnicah se je doslej razmeroma malo pisalo, mnogo premalo za tako zani- mivo in obsežno snov. Dr. Vurnik pravi v svojem spisu »Slovenske panjske konč- nice«: »Čudno, o panjskih končnicah vse do začetka našega veka ne najdemo v naši literaturi nobene ne domače, ne tuje be- ležke; dasi je morala galerija v čebelnjaku presenečati vse tujce pri nas in z barvno pestrostjo in snovnim bogastvom privlačiti vse ljubitelje ljudstva in njegove duše.« Prvo opozorilo na končnice najdemo v »Carnioli«, kjer je 1. 1840. (v štev. 37 in 38) priobčil Mihael Heinko črtico »Ein krainisches Bienenhaus«, ki v njej na iz- redno šegav in duhovit način opisuje neka- tere slike na končnicah. Potem je bilo tiho do 1. 1903., ko je bil objavil dr. Walter Šmid v čebelarskem listu »Illustrierte Monatsblatter fur Bienen- zucht« (Klosterneuburg) kratek informati- ven članek s slikami, ki je vzbudil mnogo zanimanja med nemškimi čebelarji. Naše društvo je takrat dobilo mnogo vprašanj, kdo pri nas končnice še slika. Ta članek je dr. Šmid izpopolnil in ob- javil 1. 1905. v »Mittheilungen des Museal- vereines fur Krain«. Vse te nemške razpravice pa niso našle pri Slovencih pravega odmeva. Šele ko je izšel leta 1905. v »Slovanu« ilustriran čla- nek o »Slovenskih končnicah in folklori«, ki ga je spisal Jos. Wester, se je tudi pri nas zbudilo zanimanje za to ljudsko umet- nost, zlasti, ker je bil članek pisan z lju- beznijo in je bodril k zbiranju nar. blaga. Končnice st. 12, 14, 14.