a Št. 38 Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer Ljubljana, 2. septembra 1993, št. 38, letnik 52, cena 140 SIT Še tako močni žarki iz odurno grdih reflektorjev ne bodo mogli razsvetliti vsega, kar je narobe v bučah naših poslancev. Gospod predsednik, se Vam res tresejo hlače pred Janšo? GOSPOD DRNOVŠEK. ...IN KAKŠNO JE VASE MNENšP O /\FER.I Z OROŽJEM? Odgovor iščemo na 2. strani DE Tako menijo svobodni sindikati Podravja. O prednostih spremenjene davčne zakonodaje govorijo na 4. strani DE, VEKOSLAVA KRAŠOVEC pa ob osnovni prednosti, da bo več plačal pač tisti, ki več zasluži, omenja tudi nekaj šibkih točk: »Obseg olajšav bo treba nujno povečati in davkoplačevalce razbremeniti vsaj dohodnine za stroške, ki jih imajo s stanarino,' zdravstvenimi storitvami in sindikalno članarino.« Telefaks: 311-956 časopis slovenskih delavcev SzJZPOmL Telefon: 313-942 Naročnina in prodaja: 321-255 an zik 3 0 * SINDIKAT KREDITIRA TOVARNO V Mariboru pa imajo drugačne skrbi. V METALNI, Tovarni investicijske opreme, stavka 870 delavcev. SKEI je najel 9 milijonov tolarjev posojila in z njim omogočil vodstvu izplačilo zadnje tretjine regresa. Več o tem na 5. strani DE. ZAČEL SE JE SEPTEMBER Res, mesec pomembnih dogodkov je to! DE bo naslednji teden spet izšla na 16 straneh, šolarji so znova zakoračili na pot znanja in Ljubljana praznuje svoj največji praznik, VINSKI SEJEM. BOGABOJEČI ZAVOD SV. STANISLAVA EE, sreda 14°° Blagoslovil ga je nad-škof dr. Alojzij Šuštar, ^epozno? Preskopo? Nekaj od tega gotovo saj iz zavodovih sten še veje zli duh JU. Sicer bi otvoritve takšne ustanove ne Pospremile burne ova-Clie - vojnemu mini- Stran 11 j? " '\________;__ Kamor dregneš..de št. 36 Vprašanje Delavske enotnosti »Kje je meja sodelovanja Združene liste v vladi, katere član je tudi socialdemokrat Janševega kova?« prav gotovo zasluži moj odgovor. Predvsem naj poudarim, da Združena lista ni v vladni koaliciji zaradi gospoda Janše, ampak zaradi uresničevanja vladnega programa. Bistvena v tem programu se nam zdi opredelitev za gospodarski zasuk in rast, za zagotovitev socialnih pravic in za aktivno politiko zaposlovanja. Na teh temeljnih vsebinskih področjih bo Združena lista tudi v prihodnje opredeljevala svoj odnos do sodelovanja v vladi. Pogledi gospoda Janše, tudi tisti o Svobodnih sindikatih, se nam ne zdijo tisto ključno vprašanje, zaradi katerega bi zapustili vladno koalicijo, zlasti ker njegova stališča niso hkrati tudi stališča vlade in ker se nam zdi, da njegovo negativno, kar sovražno stališče Svobodne sindikate prej krepi, kot pa jim škodi. Mislim tudi, da članstvo Svobodnih sindikatov pozna načelna stališča Združene liste o sindikalni organiziranosti in da tudi ve za našo podporo samostojni in odgovorni dejavnosti Svobodnih sindikatov. . r> .. Janez Kocijancic DRUGA PLAT E 2. septembra 1993 Po zadnjih javnih nastopih dr. Janeza Drnovška bi človek verjel, da se res boji ali pa še ne ve, kaj hoče. Vse pogostejša in vse bolj množična je teza, da se boji Milana Kučana in zgolj zato, da bi imel mir pred njim, mirno gleda, kako eden od njegovih ministrov lomasti po slovenskem prostoru kot slon med porcelanom. To bi pomenilo, da je politika predsednika vlade »deli in vladaj«. Grozljivo, a kar verjetno. Gospod predsednik, se vam res tresejo hlače? Taktika socialdemokratov je namreč preveč prozorna, da bi ji nasedel in jo prenašal, če bi mu ne bila v prid. Prvi jo je razgalil že Janšev strankarski kompanjon France Tomšič. Od stranke poslani sindikalist je bitko začel in vodil brez članstva. Zatorej jelahko uspeval le s peščico obupancev, ki jih je pošiljal v žerjavico po kostanj ob tolikšnem medijskem pompu, da se je njegovo in njegovega sindikata ime počasi uveljavilo. Pritlehno obračunavanje z najmočnejšim slovenskim sindikatom vladi nedvomno godi, sicer bi na demagogijo ne pristajala. Popolnoma identična je metoda Tomšičevega strankarskega vodje Janeza Janše. Glede na njegov položaj in resor je kajpak bolj odmevna in nevarna, Drnovškova identična reakcija pa toliko bolj presenetljiva. Gospod predsednik, so vaša in vaše vlade politika res lahko: Razpihovanje mržnje med delavci in njihovimi sindikati? Razkoli nasploh? Popolno nespoštovanje predsednika države, ministrskih kolegov? Zloraba zaupnih informacij za blatenje posameznikov in države zgolj lastni slavi v prid? Zamolčani, skrivani problemi v vojski, namesto tega pa vmešavanje v skoraj vse druge resorje, tožarjenje in javno obračunavanje z mediji, sodniki, tožilci...? Samovolja s stanovanji, zasedeni turistični objekti, investiranje v neproduktivne objekte, zapravljanje denarja, nenadzorovana tajna služba, afera na afero...? Če to ni politika vlade, zakaj vse to početje enega samega ministra mirno opazujete? Vam je vzvišena drža in distanciranje od »banalnosti« v krvi ali Vam je politika »deli in vladaj« res tako potrebna? Nimate druge opore? Že res, dokler se prepirajo med seboj, Vam dajo mir. Toda to je mir, ki se žal ne bo otepal le Vam, ampak bomo ceno zanj plačali vsi skupaj in šmentano visoka bo. Če bo cena za takšno Vašo (ne)držo le neugodno tuje posojilo, bomo preživeli. Čeprav slabše. Če pa nas boste pripeljali v tako dramatične igre, da kredit ne bo mogel spustiti zastora čeznje? Toliko vprašajev ob zavedanju, da dr. Janez Drnovšek nanje načelno ne odgovarja. Le trije tedni nas ločijo od osrednje primorske in vseslovenske proslave ob obletnici zgodovinskih dogodkov pred 50-timi leti: razpadu italijanskega fašizma, goriški fronti in ustanovitvi IX. korpusa, ki je izšel iz množične oborožene vstaje, s katero so se primorski Slovenci plebiscitarno izrekli za priključitev k matični domovini. V polnem razmahu so priprave za to prireditev, ki bo 12. septembra 1993 bo 11. uri v Novi Gorici in na kateri bo govoril predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Priporočamo, da se vanje dejavno vključi tudi vaša organizacija. Organizatorji v Novi Gorici pričakujejo najmanj 10.000 obiskovalcev. Sporočili so nam, da bi jim bilo v veliko pomoč, če bi pravočasno izvedeli za približno število udeležencev te veličastne proslave. Prosimo vas za agitacijo v vaših vrstah in za vašo oceno, na koliko udeležencev iz vaših vrst računate. Hkrati vas obveščamo, da bomo ob tem prazniku natisnili posebno izdajo naše revije TV 15-Svo-bodna misel, z bogato vsebino. Ta bo povezana tudi s 50. obletnico ustanovitve Partizanskega dnevnika, glasila OF za Primorsko in Gorenjsko, edinega tiskanega dnevnika protifašističnih borcev v okupirani Evropi. Ob isti priložnosti bo izšla nova partizanska pesmarica: »Naša partizanska pesem«. Pa tudi kaseta: »Zapojmo pesem o svobodi« z izvirnimi posnetki invalidskega pevskega zbora, ustanovljenega aprila 1944 z ukazom Glavnega štaba NOV in POS ter s pesmimi partizanskega pevskega zbora »Srečko Kosovel«, ki so ga ustanovili prekomorski borci .v mestu Constantini v severni Afriki istega leta. Oboje je mogoče dobiti v prednaročilu po - znižani ceni: pesmarica 600,00 in kaseta 400,00 SIT. Naročila sprejema pisarna IO ZZB Slovenije, Ljubljana, Vrtača 11, tel. 216-475, 216-552. Lado Pohar, podpredsednik ZZB Slovenije Zapisi iz sarajevskega pekla, agonija glavnega mesta BIH, kot jo doživlja in opisuje Miroslav Jančič. Pravnik, novinar, kulturnik, romanopisec in dramatik. Na začetku bosanske drame še jugoslovanski veleposlanik v Gani, zdaj tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva BIH, opisuje pustolovsko vračanje v rodno Sarajevo. Vsa tragedija in trpljenje Sarajevčanov v iskrenih, živih literarno reportažnih zapisih. Dokumentarnost akterja in priče sarajevskega peklenskega plesa, pomanjkanja, lakote, granat, ostrostrelcev. Vsak dan soočen s smrtjo, a zvest svojemu mestu v novi knjigi naše založbe GLASNIK PEKLA Knjigo bogatijo dokumentarni posnetki Zvoneta Šeruge. Za 1.850 SIT jo lahko naročite pri ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova4, telefon 061 321-255, 110-033. >€ NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo izvod(ov) knjige GLASNIK PEKLA. Naročeno pošljite na naslov: . Ulica, poštna št., kraj:......................... Ime in priimek podpisnika: 1. Naročeno bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot ind. kupec bom poravnal po povzetju Naročeno dne: Podpis naročnika Kdo je pristojen za presojanje o neodvisnosti sindikatov? Peterletovo klatenje neumnosti je v TV Omizju 30. 8. doseglo vrhunec, ko je spregovoril o domnevni neodvisnosti Svodonih sindikatov in njihovi povezanosti z Združeno listo. Povsem jasno je, da je vsak sindikat najbolj naklonjen tisti stranki, ki se najbolj zavzema za delavce in socialno državo. Pa menda je ne bo koketiral s krščanskimi demokrati, katerih predsednik javno klati o previsokih plačah in jih je kot predsednik vlade tudi temeljito oklestil - zaradi svoje in nesposobnosti svojih domačih in uvoženih svetovalcev. Prepričan sem, da svojo plačo še kako pošteno zaslužim in pričakujem, da tisti, ki čvekajo o previsokih plačah, najprej pometejo pred svojim pragom in pogledajo, kakšne privilegije so si izglasovali ne bivši temveč sedanji poslanci. Od vseh predvolilnih obljub je edino SKD uspelo uresničiti vsaj eno; čeprav bi pričakoval, da bodo Sloveniji vrnili najprej dušo, kar bolj spada v njihovo domeno, so ji vrnili nasmeh. Resda bolj ciničen, pa vendar! Če je Peterle jasno povedal, na kakšen del volilnega telesa SKD kot stranka računa, potem se lahko tisti delavci, ki so ji dali svoj glas, samo tolčejo po glavi. Ko je pokadil ZL o sto tisoč delovnih mestih, je pozabil, da je dobršen del teh obljub vezan tudi na njegovo ministrstvo in ustvarjanje zunanjepolitičnih pogojev za oživljanje proizvodnje. In kakšni so rezultati njegovega dela? Oživljena gradbena dejavnost, žal le na cerkvenih gradbiščih, in do skrajnosti zaostreni odnosi s Hrvaško, tudi po naši krivdi, ne samo po Tudmanovi; v malo manjši meri velja isto tudi za Italijo. Ksenofobija nas bo pripeljala tudi do poslabšanja odnosov z BiH in Makedonijo, kar za gospodarstvo spet ne pomeni nič dobrega. Seveda se državi ni treba vmešavati v tržno gospodarstvo, toda zapirati mu vrata s svojo nesposobnostjo s hkratnim prodorom tujega kapitala ravno v tiste sektorje, kamor ga nobena pametna država ne bi spustila, je v takšnem položaju ekonomski samomor. Seveda je to v prvi vrsti v pristojnosti gospodarskih ministrstev, vendar naj nihče ne pozabi, da je to omogočila že Peterletova vlada. Pa naj nihče ne misli, da sem proti mednarodni delitvi dela. Brez tega ne gre. Toda na enakopravni osnovi in ne z Ion posli, ko delavci garajo za sramotno nizke plače, ki jih končno dobijo ali ne. In takim poslovnežem se klanjamo do tal, namesto da bi s pametno zunanjo politiko odprli dostop do tujih trgov! Gospod Peterle, ko govorite o sindikatih, bodite skrajno previdni, ker vam je eno splošno stavko, čeprav samo opozorilno, že uspelo zakuhati. Nikar si ne želite ponovitve v še večjem in dolgotrajnejšem obsegu! Raje se omejite na svoje in Janševe igralce z aferami! Tugomer Kušlan, Laze 72, Logatec Javni apel Predsedniku države Slovenije g. Milanu Kučanu Gospod predsednik, mogoče se še spomnite dogodka, ko vas je v decembru 1991 javno pozvala občanka - poslanka SO Kočevje, da kot predsednik naše nove države zastavite svoj ugled in pristojnosti, da se s pomočjo inštitucij nove države čim hitreje reši spor - protestna gladovna stavka med vodstvom »družbenega« podjetja Oprema Kočevje in sindikatom Neodvisnost podjetja, kjer sva dva sindikalna zaupnika protestno gladovno stavkala zaradi preprečevanja delovanja sindikata. Kolegica je gladovno stavkala 3 dni, nakar je zaradi nosečnosti morala prekiniti protest, jaz pa sem gladoval 8 dni. Stavka je bila prekinjena predvsem zaradi sjpoznanja o veliki neodzivnosti in neobčutljivosti slovenske družbe, zlasti državnih inštitucij in »civilne družbe«. Epilog spora je sicer deloma rešen na sodišču SZD RS, vendar je »neodvisni sistem delavskega sodstva«, kot je bil običaj v vaši »delavski« državi, prisodil razsodbe »pomagaj si sam (?)«. Pravi epilog spora v Opremi Kočevje oziroma protestne gladovne stavke pa se šele sedaj razvija v družbenem podjetju Oprema, ko je po »vaši« še vedno veljavni zakonodaji, to je jugoslovanski, edini možni »operativni partner«, ki se sme vključevati v pristojnosti vodstev družbenih podjetij, sindikat, čeprav je to slovenski »anahronizem komunizma«, vendar za pristaše komunizma najlaže obvladljiv, posebno kadar ga vodi »vaš Svobodni sindikat«. V družbenem podjetju Kočna Kamnik že dva tedna v nenormalnih pogojih stavkajo - protestirajo delavci, člani sindikata Neodvisnost KNSS, da bi preprečili uveljavitev »despotske« gospo- Rastko Plohl v akciji - bil je obsojen, ne da bi zaslišan, - še vedno ni jasno definirana obtoža, zaradi katere je že osen1 , let brez službe. Menimo, da gre v »primeru ba' ura« za montirani proces s polhtC' nim ozadjem, ki še vedno poteka pred vašim sodiščem po nekd°' njih »udbovskih načelih«■ Ta s0' vam prav gotovo poznana, »delite pravico« na tem sodišču Ze cela desetletja. Se vam ne zdi, 9-sodnik, da ste tokrat pozabili, c že ne na temeljne zakonitost pravne države, pa vsaj na humana načela civilizirane družbe, k° lahko prav sodišča zarežejo naj' bolj bolečo in usodno rano. Afera z orožjem Neodvisni Sindikati Slovenil0 predlagamo slovenski vladi, “ zaseženo orožje na mariborskeF letališču proda in dobljeni denaf nameni za dokončanje izgradnJ avtoceste Šentilj-Macelj. Tako 0' lahko od te afere imeli vsaj to ko-rist, da bi Slovenci dobili delo in cesto. Izgradnjo te ceste opravičil' jemo s tem, da je orožje bilo nai' deno na področju Maribora. Lepo pozdravljeni! Rastko Plohl, predsednik pre° sedstva Sprašujem ZSSS Prosim, če lahko objavite v našem časopisu naslednje pismo vašega bralca: Že nekajkrat je bilo v javnih glasilih zaslediti zahtevo ZSSS, naj se ukine oz. prepove delo P° pogodbi upokojencem, ki so se upokojili predčasno. Pri tem se mi zastavlja vprašanje, zakaj le upokojencem, ki so se upokojili predčasno. Ali se bodo delavci in funkcionarji ZSSS vS* upokojili s polno delovno dobo■ Zakaj se ne zavzemajo, da se popove pogodbeno delo vsem upokojencem? Menim, da imajo upokojenci, k' so se upokojili predčasno, niŽjJ ( darske jugozakonodaje, ki ima za veliko presenečenje slovenskih državljanov — delojemalcev veliko prednost — privilegij pred zakonodajo slovenskega parlamenta, kar velja predvsem za članstvo vaše stranke, ki je to zakonodajo razvilo, podprlo in sprejelo. V prepričanju, da je to dolžnost predsednika demokratične države, kije l. 1991 javno izjavil, da bo nas »Evropa prepoznala po pravicah zaposlenih«, apeliram na vas, da zastavite svoj ugled in pristojnosti in da pozovete svoje strankarske kolege tovariše, ki so v vodstvih: - državnega zbora, - državnega sveta, - vladi Slovenije, - sodstvu, - Gospodarski zbornici, - Svobodnih sindikatih in tudi vodstva strank ter predstavnike civilnih inštitucij, da vsak po svojih močeh in pristojnostih pripomore, da se ta stavka - protest za uveljavitev slovenske gospodarske zakonodaje čimpreje prekine in razreši. Le tako bo povrnjeno in povečano zaupanje v slovensko državo -in predviden gospodarski red ter se bodo ustvarile »možnosti« za »nove vizije Slovenije«. Franc Mihič, Ribnica pokojnine, saj jim odtegujejo z‘ manjkajoča leta delovne dobe ko za leta starosti. Velika večina sl jih je predčasno upokojila, ker so pač imeli to možnost po naši zafca nodaji, saj bi sicer bili preseže delavci in v breme zavoda, v n°l slabšem primeru pa po določenW času še brez vseh sredstev za Pre življanje. _ Zakaj se v ZSSS ne zavzemaj01 da se prispevki oz. davki pri P°' godbenem delu povečajo oz. naj bili celo višji kot pri rednem dela- Prepričan sem, da bi s tem sk°r°' v celoti ukinili pogodbeno del tako upokojencev kot brezpose nih. Delodajalci bi več redno tfl' poslovali, pa čeprav le za določb čas. Zakaj v ZSSS nikoli ne izpost!l' vijo problema, da so zaposleF kmetje, ki imajo doma veliko neobdelane) zemlje, s katero se F včasih preživljalo več družinski ( članov? Pri določanju presežni ( delavcev bi moral biti eden glat nih kriterijev, da je tisti, ki ii”1 ; doma kmetijo, na seznamu Prl, \ sežnih delavcev med prvin S tem bi pospešili kmetijsko pr° izvodnjo v okviru družinska kmetij in zmanjšali brezposelno^-saj bi se na njihova delovna mes^ zaposlili res taki, ki nimajo dr*1 gih virov za preživljanje. Ivan Nep- odprto pismo g. Janezu Petrovčiču, sodniku sodišča združenega dela v Novi Gorici Spoštovani g. sodnik! Neodvisni Sindikati Slovenije vam zastavljamo javno vprašanje v zvezi s primerom g. Ivana LAURA, ki se vleče že 12 let in teče pred vašim sodiščem že od leta 1986, pod oznako S 218/91-101. Moti nas naslednje: - sodišče namerno zavlačuje postopek že osem let, - imenovanega ste spoznali za krivega, ne da bi izvedli njegove dokaze, rm pokličite (061)321-255 in poskrbeli bomo, da boste dobjj časopis, brez katerega je vaše de' v (kateremkoli) sindikatu vsa] težje, če že ne nemogoče Pah dale ceu; voli] hod-, take uda-, dem legii S?p sker; so Usta rajo hrat zrno. SP os Uo m ski j sar>i; časopis slovenskih / delavcev • Delavska enotnost je bilaustanovljena20. novembra 1942 • DE-glasilo Svobod nih sindikatov Slovenije »Izdaja ČZP Enotnost, 61000Ljubljana, Dalmatinova4, poštni predal 479 »Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942,311-956 • Odgovorni urednik: Ciril Brajer, telefon 116-163,311-956,313-942 • Časopis urejajo: Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Življenjska razpolia), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran). Damjan Križnik (sindikalni zaupnik), Franček Kavčič (sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Kažipot), BoraZiobec (lektorica), Igor Žitnik (Razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942, telefaks 311 -956 • Naročnina: 321-255 • Posamezna številka stane 140 SIT1* Žiro račun: 50101-603146834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Mira Videčnik, Alojz Omejc, Ciril Urek, Edo Kavčič, Jernej Jeršan, Dušan Semolič Ni upošteval klica »Stoj!« - Oster protest teritorialcev na republiški lovski inšpektorat. Medved napade teritorialce Ribnica - Zgodilo se je to pred kratkim in ponoči. Medved se je ponoči zapletel v žice, ki so napeljane okoli vojašnice. Povzročil je precej kravala. Očitno se na klice: »Stoj!« ni zmenil, zato so teritorialci ustrelili v opomin v smeri kravala, a nekoliko nad glavo neznanega napadalca. Potem pa se je vse skupaj pojasnilo. Lovci trdijo, da medvedek ni bil nevaren, ker je tehtal le okoli 50 kg, saj ga je gospodar lovske družine kasneje celo fotografiral, in to na razdaljo slabih 30 korakov, pa medvedek ni nasprotoval ali ga napadel, ampak je celo nekaj zabrundal, kot da se pogovarja s fotografom. Lovci pravijo, da gre za skoraj udomačene medvede, da je medvedov v okolici Ribnice in v vsej občini kar precej, in sicer zato, ker ljudje mečejo okoli vasi, hiš in objektov razne odpadke, ki jih medvedje in druge živali jedo. Teritorialci so zaradi medvedjega napada naslovili oster protest na republiški inšpektorat, pristojen za lovstvo. V njem so med drugim zapisali, da so v okolici objektov, ki jih varujejo ribniški teritorialci, v preteklih nekaj mesecih opazili občutno povečano število medvedov. »Opaženi medvedi se gibljejo znotraj naših objektov in v njihovi neposredni bližini ter s tem povzročajo precejšnjo paniko in strah vojaških obveznikov pri opravljanju stražarske službe,... ki so zaradi strahu in motenja opravljanja stražarske službe že večkrat uporabili strelno orožje, vendar do sedaj niso streljali neposredno na žival, temveč opozorilno v zrak v skladu s pravili o opravljanju stražarske službe v vojski Republike Slovenije... se zavedamo, da so medvedje zaščitene živali in imajo tudi precejšnjo denarno vrednost... zadevo pretehtajte in nam o svojih ukrepih nemudoma sporočite. Če bi kateri stražar slučajno medveda ustrelil, vam sporočamo, da za posledice ne bomo odgovarjali, saj pravilo stražarju narekuje in ga obvezuje, da v primeru nevarnosti objekta in samega stražarja ukrepa po predpisih.« Še posebno zanimiv je zaključek pisma ribniških teritorialcev inšpektorju, v katerem je rečeno: »Vsi primeri uporabe strelnega orožja so se do sedaj zgodili v nočnih in jutranjih urah, ko stražar ne more razločiti, kdo se mu približuje, oz. se ne odziva na postopek ustavljanja in legitimiranja.« Boža Gloda Zardeli Alojz Vodja poslanske skupine SKD Nace Polajnar je povedal, da smo bili vsi po malem samoupravljalci in verjetno tudi po malem udbovci. Da bi to bilo tako, mu je takojci pritrdil Zmago Jelinčič - Padalec. Ker je Zmago omenil tudi Lojzeta Peterleta, so na stranki že drugič v manj kot letu dni zanikali, da bi Alojz kdaj bil komunist. Res pa je, da so govorice trdovratne, tudi če naj bi ne bile resnične. Vsekakor pa je res, da je Lojze hodil predavat naokrog tudi »ta rdečim« v aranžmaju Marksističnega centra CK ZKS. Kaj hočemo, služba je pač služba. Verjetno sta zategadelj bila pri Alojzu dobrodošla tako Maks Bastl kakor tudi Pavle Čelik, oba znana tudi v opozicijskih krogih - prvi kot rdeči zvezni minister v Belgradu, drugi pa kot zatiralec študentskega gibanja. Sedaj ni več časa za opravičevanje, kvečjemu še za zardevanje. Za KOS in VOS zbral, dokumentiral in dostavil X-25 tegnile veliko slovenskih mladcev, absurdno nehumano realizacijo ideologije kot sprevržene človekove zavesti. In kup teh nekoliko ostarelih mladcev danes menda živi na novo demokratično revolucijo. Če je treba, bom seveda naštel imena, vendar bodo s svojim današnjim »demokratičnim« početjem morali izločiti tudi sebe, ker niso brezmadežni. Štirideset in več let je dolga doba - politikantstvo pa človeško in zgodovinsko zelo znana stvar. Utopiti del zgodovine nekega naroda, jo zamolčati in prenarediti, je PALIMPSET-STVO. S tem naslovom je Niko Grafenauer naslovil eno svojih pesniških zbirk. Potiskati ljudi danes, v demokraciji, iz političnega življenja, pa ni nič drugega kot ravnati enako, kot je ravnal Lenin, ki jim je celo vzel (dobršnemu delu) volilno pravico, to gesto pa so uporabili tudi drugi režimi. Gre za totalitarizem druge barve ali po slovensko: si z mano ali proti meni. V tej opredelitvi je vsa demokracija. Prav zato je danes najtežje biti demokrat. Demokracija je večna skrb za svojo osebno poštenost in mentalno higieno. Zanjo je treba mnogo narediti in veliko pretrpeti. Pisati in govoriti je najlažje, govoričiti in pamfletirati pa je neokusno, predvsem pa lahko. PRAVILA IGRE SO ZNANA, GRE ZA TO, DA JIH PRIZNAMO, VARUJEMO IN SPOŠTUJEMO. Ta slovenski narod, njegovi delavci, kmetje, meščani, pripadniki manjšin in drugi državljani, zares potrebujejo prevlado političnega razuma in ne politikantstva najslabše vrste, ki jemlje kredibilnost državi, ljudem, sistemu in človeški prihodnosti. Takole mi je zadnji vikend burja »zbistrila glavo«. Demokracija mora biti več od tega, kar živimo danes! Če se pogreza država, naših oblasti glava ne boli. Mirno nadaljujejo svoje babje prerekanje, ki bi se ga moral sramovati vsak človek s kančkom moralnega čuta. Toda kadar zamaka palača, v katero smo poslance in funkcionarje spravili bedasti državljani, se nemudoma najde dovolj cvenka za njeno razkošno popravilo. Ni se moč izogniti vtisu, da se je potreba po popravilu parlamentarne zgradbe porodila v blodnih glavah, da je bistveni problem slovenske zakonodajne oblasti v nezanesljivi glasovalni napravi. Edino pravo prepričanje, da je nekaj narobe z napravami v glavah poslancev, se je prej-kone porodilo ljudem zunaj oblasti. Vendar jim je jasno, da bi bila ta lobotomična operacija celo za vsega vajene Slovence predraga stvar. Poslanci nas tako želijo prepričati, da bo z namestitvijo že tretje glasovalne naprave naših preglavic konec. A ko se že razbija, je res pametno popraviti še kaj gotovo bolj nujnega. Tako se je začelo s straniščnimi školjkami, keramičnimi ploščicami, inštalacijami, ploščadjo pred zgradbo. Zatem so se poslanci začeli zmi-šljevati, da bi, če smo že pri delu, nujno morali spremeniti še barvne odtenke v njihovih razkošnih poslanskih sobanah, opremiti sobe z drugačnimi intarzijami na pohištvu, od katerega nekateri kosi še zaudarjajo po komunističnih zadnjicah, katere so vse predolgo smradile po istih foteljih, itd. Končalo se je (se je res?) z urejanjem okolice bivše skupščine in CKaja, ki so jo temeljito prekopali (verjetno so jo tik pred tem delavci Rasti za precej denarja na novo zasadili), napeljali kable, jo na novo prav vestno poravnali in spet za veliko denarja zasadili in končno postavili odurno grde reflektorje, ki molijo iz tal kot kakšne groteskne žuželke in strašno kazijo celotno podobo. Gledajo nas v oči in lažejo Človek se vsaj zastran teh reflektorjev vpraša, čemu bodo služili. Zgradba prav gotovo nima takšne kulturnozgodovinske Vrednosti, da bi jo kdo hotel razkazovati mimo- idočim celo ponoči. Ostane samo še vprašanje varnosti. In sprašujem se, kdo neki bi hotel, denimo ponoči, plezati po fasadi samo zato, da bi kateremu od novodobnih aparat-čikov prisolil zvonko zaušnico. To bi mirno opravil medtem, ko častivredni poslanci po tržnici letajo s cekarji, da bi izpolnili naročila svojih razvajenih žensk, ki zvečine močno spominjajo na Nuši-čevo gospo ministrico. Po uradnih podatkih naj bi to preurejanje zakonodajnih sanitarij od zunaj in od znotraj stalo Slovence borih petdeset milijonov tolarjev. Kdor se vsaj malo spozna na taka opravila tako z vidika nepredvidenih stroškov kot z vidika običajnega napenjanja cen in goljufij, dobro ve, da bo znesek precej večji in da nam bodo o njem mastno lagali. Vendar tu ne govorimo o njihovi morali, da nam gledajo v oči, številni med njimi vmes molijo k bogu in vsi enako podlo lažejo. Gre enostavno za to, da so si ta ogromni denar povsem ravnodušno vzeli, da bi vsaj malce olajšali svoje težaško življenje. In gre za to, da bomo državljani z malce razburjanja zadevo kmalu pozabili, kajti dragi nam oblastniki bodo medtem zakuhali kakšno novo lumparijo. Tako se venomer dogaja, da z novimi barabijami potiskajo v pozabo prejšnje barabije, mi pa to kar požiramo kot kakšni neozdravljivi narkomani. Namesto da bi malce znoreli, kakor pravijo najstniki, in koga vrgli skozi okna njihovih palač. Ker pa ravnamo kot čreda zmedenih ovac, se res ne smemo čuditi, da oblastniki hladnokrvno producirajo vedno nove škandale, ki sicer sodijo nekam na mejo zgornje in spodnje Culukafrije. Bojim se, da imajo prav tisti, ki trdijo, da smo ostali brez... Pa saj sami veste! Piše: Martin Ivanič Blišč mojega parlamenta Mi pa dvigamo palec medvedu! Rjavi medved (Ursus aretos) Ponos slovenskih gozdov, povsem upravičeno ga ščitijo tako naši kot evropski zakoni - do te mere, da je prišel v pregovor, “Zaščiten si kot kočevski medved«. Za lovce v Ribnici »medvedek«, za našo hrabro vojsko pa...? Zverina, ki povzroča paniko in strah med stražarji, ki menda Pričakujejo, da se bo medo »odzval na postopek ustavljanja in legitimiranja«. To je zdaj končno prava tema za našega ministra za afere. Res Tu verjetno ne bo prinesla toliko medijske slave, toda menda je njegova prva naloga vendarle skrb za to, da bomo imeli vojsko, kot se šika. Bo minister Janša res mirno gledal oziroma prebiral, kar njegovi fantje brez sramu pisarijo po časopisih?! Jim bo dopustil sicer odkritosrčno priznanje, da na stražo pošiljajo takšne, ki jih °b lomastenju medvedka po grmovju zagrabi panika, strah?! Ne moremo verjeti! Celo v gnili JLA je veljalo, da je straža Pravzaprav najbolj častna naloga vojaka v miru. Zato jo lahko opravlja le dobro usposobljen, vsestransko osveščen vojak. Panika? Strah? To sta besedi, ki ju ne pozna pravi vojak, kaj šele stražar! V trdni veri, da bo minister spregledal, da ni izbran za afere, ampak za obrambo, in bo zagotovil stražo, kot se za slovensko Vojsko spodobi, pa dvigamo palec medvedu. Celo tako učinkovit možak, kot je minister Janez, namreč Panike ne more pregnati čez noč. To gotovo terja precej časa in skrbne vzgoje ter priprave. Dokler si bo minister za vse to utegnil odtrgati čas, ki mu ga krade politika, so medvedi očitno ogroženi. Ker ne gre pričakovati, da se bodo odzivali in legitimirali, se Upravičeno bojimo, da jih bodo stražarji postrelili. Vojske brez sovražnika ni! Ker so zunanji prenevarni, da bi jih vlekli za brke, in ker se na komuniste še ne sme streljati, je zdaj menda prišel prav Ubogi Ursus aretos. Naj ga reši dvignjeni palec! Pod palcem, ki gladiatorju naznanja pogubno usodo, so se tokrat znašli Janši zvesti, ki nam jih je in kakor nam jih je predstavil J. Primc v Dolenjskem listu. Medo v novi funkciji Volivci žive! Demos oživlja? p'še: Milan Bratec Izteklo se je poletje in za konec sem prihranil nekaj misli °Jem> kaj se je pri nas v teh vročih dneh skušalo dogajati in se je Uefo/rta tudi dogajalo. Najprej je treba reči, da se je z mirnim prehodom v novo stanje prejšnji režim sprijaznil z volitvami in njihovimi rezultati )'skladu z zahtevami evropskih norm in človekovih pravic. Bistvo tega je, da nihče niti kot posameznik niti kot politično ■j) tfganiziran človek ne more in ne sme biti človeško in predvsem st, Zlyijenjsko izobčen, če spoštuje demokratično določene ustavne .to n°rme. dogajanja po zadnjih voli-Vah pa kažejo, da se del v slo-anski pomladi novonastalih aniokratičnih sil preprosto e more sprijazniti s povolil-,lrn političnim stanjem po t ru9ih demokratičnih voli-£ah in gredo pri tem celo tako m c ,C’ da negirajo voljo voliv-r i>6 Pravičnost ter poštenost °«teu, na katere so v pre- tab ene9a v drugo stanje ko močno računali in po-arjali njihovo evropskost in l^akratičnost, legalnost in mirnnost. Bog pomagaj, Pale počasi se mi zdi, da je 1‘ Demosov razhod v Dol-em farsa in da danes tisti, ki .u v° takrat odhajali zaradi 'J m av^ania desnice, špekuli-in so špekuliram že ta-°č’, °di pa nenadoma niso s °?ni moralno in praktično Postavati demokratičnih sij171’ Za katere so se v sloven-s 1 Pomladi najprej zavzemali nii in jih ljudem počasi vce- pili pod kožo in v razum. Možno pa je tudi, da je bilo vse skupaj samo navidezno, saj pisanje in nastopanje nekaterih demokratov in njim vdanega 57. kulturniškega kroga kažejo s svojim razmišljanjem in javnim nastopanjem, da je njihov cilj izločiti iz javnega življenja vse, kar ima korenine v starem pred njihovo lastno spreobrnitvijo. Takšni pristopi so v zgodovini znani. Leta se štejejo od Kristuso-tvega rojstva dalje, in vsa zgodovina je pomembna le toliko, kolikor je vezana na uveljavitev krščanstva; v socializmu se vse šteje od Oktobrske revolucije dalje, pred tem velja še Pariška komuna. V imenu »komunistične ideje«, potvorjene do kraja, pa smo doživeli s kitajsko in kamboško kulturno revolucijo ter Rdečimi brigadami (si so hoteli na silo prekiniti s preteklostjo in njenimi ljudmi), ki so za sabo po- Območni sindikati Podravja o osnutku zakona o dohodnini DRŽAVA NAJ VZAME TAM, KJER JE! Ko so člani območnega sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za podravsko regijo pod vodstvom svoje predsednice Metke Roksandič obravnavali predlog osnutka zakona o dohodnini, so bili odločni: Država mora več vzeti tistim, ki imajo, pri davščinah pa mora prizanašati tistim, ki nimajo veliko ali imajo celo premalo za preživetje. Zato območni svet Svobodnih sindikatov za Podravje predlaga poslancem v državnem zboru, naj sprejmejo takšen zakon o dohodnini, da vsem tistim, ki se preživljajo z dohodki ali nadomestili za brezposelne, ki dosegajo zgolj zajamčeni osebni dohodek, ne bo treba plačevati dohodnine. so izgubili delo ob strojih, ki so jih v minulih desetletjih pravzaprav sami kupili, sedaj pa morajo plačevati še davek na nadomestilo za osebni dohodek za čas brezposelnosti. Svobodni sindikati v podravski regiji so ocenili, da osnutek zakona o dohodnini prinaša tudi več pozitivnih sprememb, ki so jih sindikati v preteklosti že terjali. Mariborski in podravski sindikalisti so imeli veliko pripomb na to, da osnutek novega zakona o dohodnini še vedno predvideva največje obremenitve za zaposlene delavce, medtem ko je država povsem neučinkovita pri pobiranju in izterjavi davkov od mnogih drugih socialnih slojev. Država pač pobira davke in »polni proračun« tam, kjer ji je to najlažje. Zaradi neučinkovitosti pri uresničevanju davčne politike na mnogih drugih področjih pa je neupravičeno obogatel že marsikateri posameznik, so poudarili v razpravi. V zvezi s tem so člani sveta podravskih Svobodnih sindikatov opozorili tudi na okoliščino, da država kaj hitro oprosti plačevanja davkov kmete, ki so utrpeli škodo zaradi suše, poplav, požarov, potresov in drugih naravnih katastrof, kar je pravilno. Vendar pa je težko razumeti, tako menijo podravski sindikalisti, da država ni vsaj tako naklonjena tistim 12 odstotkom delavcev v Sloveniji, ki so izgubili zaposlitev. V Mariboru in podravski regiji je že okoli 29 tisoč brezposelnih, ki Metka Roksandič: »Država mora pri davščini prizanašati tistim, ki imajo malo ali celo premalo za preživetje.« Vekoslava Krašovec: »Obseg olajšav bi kazalo v novem zakonu še razširiti...« UČITELJI POMIRJENI, VZGOJITELJICE ŠE NE Glavna točka 23. seje republiškega odbora Sindikata delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije, ki se je sestal 31. avgusta 1993, je bila splošna stavka v osnovnih, glasbenih in srednjih šolah ter dijaških domovih. Ocena splošne stavke je temeljila na primerjavi med postavljenimi stavkovnimi zahtevami in doseženimi rezultati, ki so razvidni iz vsebine tarifnega dela kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti in iz zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih. Ker sta bila prva dva pogoja, na katera so pristali stavkajoči ob junijski prekinitvi stavke: da niso v celoti uveljavljene sindikalne zahteve, dosežen kompromis, ki je še v okviru dovoljenih odstopanj od postavljenih zahtev, tako da stavke ne bi bilo smotrno nadaljevati. Z zakonom, katerega poglavitne določbe se začnejo uporabljati od 1. septembra 1993 dalje, so vendarle doseženi popravki koeficientov za nosilne poklice, izboljšan položaj učiteljev in strokovnih delavcev z dopolnjenimi Izvršilni odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije (SVIZ) nas je obvestil, da se je do roka za nadaljevanje stavke izreklo vsega 17 osnovnih in 6 srednih šol. Zato je na svoji seji 31. avgusta dokončno preklical stavko in razpustil republiški stavkovni odbor. Kot nam je povedal glavni tajnik prof. Vladimir Tkalec, je vodstvo SVIZ sprejelo program nadaljnjih aktivnosti, po katerih bo v prihodnje nadaljevalo pogajanja z ministrstvom za šolstvo in šport in vlado RS. Že na torkovi seji je podprlo zahteve za dvig zajamčene plače in jih naslovilo vladi RS (D. K.) 25 leti delovne dobe, povečani dodatki za napredovanje in uveljavljeni dodatki za delovno uspešnost delavcev, ki niso zajeti v sistem napredovanja v nazivu. Po-mebno pa je tudi določilo, da se šteje delo učitelja, opravljeno v obsegu, zmanjšanem do treh učnih ur od predpisanega, za delo s polnim delovnim časom. Druga pomembna točka na sestanku ROS pa je zadevala problematiko vrtcev, ki niso bili vključeni v zakon o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih. Tako bodo količniki zahtevnosti delovnih mest v vzgojno-varstvenih organizacijah vsebovani v zakonu o razmerjih plač v javni zavodih in državnih organih, ki pa je še v vladni proceduri. Člani ROS so bili informirani, da so na ministrstvu za šolstvo in šport obljubili, da bodo sredi septembra sklicali sestanek, na katerem naj bi predstavili delo delovne skupine, ki pripravlja novo zakonodajo za predšolsko vzgojo. Bojan Hribar Tako bodo po novem višje davke plačali tisti, ki imajo višje osebne prejemke, manjše davke pa bodo plačevali vsi, ki se preživljajo s podpovprečnimi osebnimi dohodki. Prav tako bodo vsi, ki vzdržujejo družinske člane, deležni večjih olajšav in še bolj bo izenačena vsota mesečnih akontacij davkov z letnim obračunom. V zvezi s tem so se podravski sindikalisti zavzeli, naj bi država vsem, ki jim mora vrniti akontacijo dohodnine, vrnila sredstva po zakoniti obrestni meri, začenši od 1. 1. v vsakem letu. Kljub pozitivnim premikom pa ima osnutek zakona o dohodnini še veliko slabih točk. Nanje je opozorila tudi Vekoslava Krašovec, ki pri območnem svetu vodi strokovne službe. Po njenem mnenju in tudi po mnenju članov sveta bi bilo treba povečati obseg olajšav. Tako naj bi se še naprej šteli v olajšavo vsi izdatki, ki jih imajo ljudje za izobraževanje, kulturo in zdravstvo. Poleg tega pa bi bilo treba davkoplačevace razbremeniti tudi plačevanja dohodnine za stroške, ki jih imajo za plačevanje stanarine oziroma najemnine za stanovanje, za vse oblike zdravstvenih storitev in za plačevanje sindikalne članarine, saj je sindikat nepolitična in nadstrankarska organizacija. Člani sveta Svobodnih sindikatov v Podravju so posebej opozorili, da je nesprejemljivo, da država davke za delavce pobira od delodajalcev, kar je najbolj enostaven način »polnjenja proračuna«. Davke je treba pobirati od zavezancev oziroma davkoplače-vacev - šele takrat bodo zaposleni delavci izenačeni s kmeti, obrtniki in vsemi drugimi, ki sami plačujejo davke. Metka Roksandič je na seji še posebej opozorila, da obstaja nevarnost, da bi vsi tisti, ki bodo zaradi višjih prejemkov morali plačati več davka, zahtevali zvišanje osebnih dohodkov. Zakonodajalec mora tudi za tak primer predvideti ustrezno politiko, ki bo zavarovala interese delavcev. Tomaž Kšela TAKI POSTOPKI SE NAM UPIRAJO! — Izvršni odbor svobodnega sindikata Novoteksa Predil- nice Metlika se ne strinja z načinom reševanja problema nezaposlenosti v Republiki Sloveniji iz tehle razlogov: domače izdelke; • dopustila je nekontroliran uvoz nekakovostnega in poceni blaga v državo, kar je pomenilo nekaj tisoč odpuščenih delavcev in s tem pritisk na zavode in nezaposlenost; • zmanjša naj državno režijo (vojska, policija itd.) in s tem razpon med bruto in neto plačami; • sprejme naj takšno zakonodajo, da bo lastninska preobrazba potekala v korist nezaposlenih, ne pa v njihovo škodo, tako da se bo število nezaposlenih še povečalo. Ko bo rešila zgoraj naštete zahteve, naj se loti reševanja nezaposlenosti tako, kot predvideva zakon o tujcih. Vsi dnevni migranti, ki so dolga leta pošteno in pridno delali in s tem posredno izgrajevali tako občino kot državo, so danes v podrejenem položaju nasproti »novopečenim Slovencem«. - Zavedati se morate, da Evropa in tržno gospodarstvo, v katerega se tako radi »zaklinjate«, takega načina reševanja ne poznata. Trg in tržno gospodarstvo priznavata. Samo dobre in slabe delavce, vse drugo jim je tuje. Zavedamo se problemov in stiske vseh. tistih, ki so na zavodih brez služb, vendar močno prepričani, da za to ni kriv tisti tuji državljan, ki je toliko let tu pošteno delal in ustvarjal delovna mesta, ki jih mora sedaj zaradi nacionalnih čustev in potreb izgubiti, in to brez nadomestila za vse ustvarjeno delo. Iz vsega navedenega se IO SS Novoteksa Predilnice Metlika upira takšnim postopkom, s Kar zadeva »izgovore«, da je to tako po zakonu, pa mislimo, da se v nepravni državi ne gre sklicevati na zakone; saj vidimo, da se jih tisti, ki jih pišejo, ne držijo oz. jih brutalno kršijo. Prepričani smo tudi, da nam država (kot bodočim lastnikom) ne more narekovati, koga naj odpustimo oz. zaposlimo. Iz vsega navedenega sledi, da morajo tisti, ki niso dobili delovnih dovoljenj, dobiti pošteno odpravnino od države ali firme. : Boris Govednik predsednik SS Novoteksa Predilnice Metlike C v t izp inv teg Pic J leti ske vr ali ka( kat str Vse slo ftia gos 1 oči gaj tuc bil Ki da tre Pic \ BREZPERSPEKTIVNOST? de] Dve »eš toč sej sin kr; seč tioi 1 sin jar cev Sk Uje toč So dr tev Stavka kakšnih 280 delavcev družbe Vzdrževanje v štorski Železarni, ki sc je začela v četrtek, 26. avgusta, ob zaključku te številke DE (1. septembra opoldne) še kar traja. Kot kaže, pa se utegne razširiti še na podjetje Ing-stor (bivši holding), saj so tam zaposleni že zagrozili, da bodo prekinili delo, če do danes (2. septembra) do 12. ure ne bodo dobili zasluženih plač. Vzrok za revolt vzdrževalcev v štorski Železarni je bil »normalen«: 18. ali 19. avgusta bi morali dobiti plače, pa jih niso. Odgovorni so jih sicer tolažili, da bo denar v ponedeljek (30. avgusta), kot pa se je izkazalo, ga ni bilo dovolj za 85 delavcev izobraževalnega centra, ki v bistvu delajo v družbi Vzdrževanje, a njihov status še ni urejen. Kolegi, ki so sicer dobili plače, so zato solidarnostno potegnili z njimi in prek stavkovnega odbora zahtevali sklic seje upravnega odbora firme, od katerega pričakujejo predvsem (do)končen odgovor na moreče vprašanje, kakšna naj bi bila videti »svetla prihodnost« Napovedi se uresničujejo. Podobnih prizorov je čedalje več... V torek zjutraj pa je znova začelo stavkati 380 delavcev Keramik6 Liboje, ki še niso dobili julijskih plač. Direktor Marjan Drev jim r pojasnil, da denarja za plače preprosto ni in da bodo v podjetju lahk° izplačali osebne dohodke šele 6. septembra. Kljub temu so se dela'01 odločili, da bodo nadaljevali stavko vse do izplačila plač, ker so m6: minulo stavko v začetku avgusta - kot smo obširno poročali - doseg! z vodstvom podjetja neke vrste socialni pakt, po katerem bi mora'1 dobivati plače do zadnjega v mesecu... • izhodiščna plača za prvi ta- ^ rifni razred 26.000,00 SIT in | • regres za letni dopust £ 30.000,00 SIT, | izpolnjena že 21. 6. 1993 s pod- j| pisom kolektivne pogodbe za ne- 55 gospodarske dejavnosti, so na sestanku največ pozornosti namenili popravkom zakona o plačah, ki jih je 9. 7. 1993 sprejel državni zbor Republike Slovenije. Sprejeta- je bila ocena, da je bil z uveljavljenimi spremembami in dopolnitvami zakona, kljub temu, Na seji RO Sindikata delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije so sklenili, da se bodo poslej lotili problematike zaposlenih v vrtcih, ki niso bili vključeni v zakon o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih za vodih. njihove firme. Prepričani so namreč, da odpuščanje delavcev ni rešitev, ampak da je potrebna večja angažiranost vodstva pri iskanju dela. Zato direktorju in vodjem finančnega, kadrovskega in komercialnega sektorja ter priprave del očitajo, da niso izpolnili svojih delovnih obveznosti. Upravni odbor se je sicer v torek sestal in prek svojega direktorja Ivana Felca seznanil zaposlene s svojimi sklepi, vendar so bili ti tako »neotipljivi«, da se stavka nadaljuje. Pojavilo pa se je še eno vprašanje: kam se je izgubil denar v višini polovične plače, ki ga je za »presežne« delavce Vzdrževanja odobrilo in tudi že nakazalo Ministrstvo za delo... V ponedeljek zjutraj je začelo stavkati tudi okrog 130 zaposlenih' v družbi Mikon v Mislinji, katerega večinski lastnik je TU S iz Slovenj Gradca. Med njihovimi stavkovnimi zahtevami so bila na prvih mestih izplačila osebnih dohodkov za zadnja dva meseca ter regresa, odpravnin in jubilejnih nagrad. Nezadovoljni so z vod- stvom firme, tudi z direktorje#1 Petrom Privškom. Menijo namree, da bi morali biti poslovni rezul' tati boljši, saj tovarna veliko iz-i važa na zahodni trg. Tako pa s°! ob polletju »pridelali« za 19,5 mi' lij ona tolarjev izgub. Vodstv6 tudi sprašujejo, zakaj je dovolil6 prevzem domačega trga zaseb#1 firmi. Na nevzdržne razmere so de' lavci Mikona z dveumo stavk0 opozorili že 26. maja, vendar sč razmere niso kaj prida sprem6' nile. Delavci celo pravijo, da je sedaj še slabše, kot je bilo, z; ” J 2 3 Ji 5 J5 J Ji J) 10 n J2 ja sk sto sto Stri Mes tokrat nameravajo vztrajati Po- stavki do izpolnitve vseh zahtev Ob zaključku redakcije so pogaj8'. nja še trajala... D. #1 Tik pred zaključkom redakcije P6 smo zvedeli, da so 1. septembra 8. uri začeli stavkati delav£l 1 J J JJ 5 Ji J 8 J ja jr J ja ~si ZLIT-a iz Tržiča. Zato boi#6 o tem obširneje poročali v našle« nji številki. Vir:, lzra( 1 SINDIKAT V INTERESU DELAVCEV KREDITIRA TOVARNO . Poleg delavcev in delavk mariborske Elektrokovine, ki so morali letos poleti stavkati za ^Plačilo že zasluženih plač, so konec avgusta štiri dni stavkali tudi delavci v Mctalnini Tovarni UiVesticijske opreme. V njej je zaposlenih 870 delavcev. Zahtevali so izplačilo zadnje tretjine ^gresa za letni dopust v višini 14 tisoč tolarjev ter zagotovilo, da bodo drugo polovico julijske Plače prejeli najkasneje do 31. avgusta. Že 25. avgusta zjutraj pa je bilo v mariborskem Večeru natisnjeno obvestilo z naslovom »Stavkali bodo samo Tomšičevi sindikati«. V njem piše, da so Neodvisni sindikati v Metalnim družbi TIO sklenili, da začnejo stavkati 25. avgusta ob 14. uri zaradi neizpolnjenih zahtev glede izplačila drugega dela julijske plače in tretjega obroka regresa za letni dopust. Po besedah Bogdana Jovanoviča, predsednika SKEI v poslovnem sistemu Metalna, so Tomšičevi sindikati začeli stavko prej, predno so se iztekli roki, za katere se je pogajalska skupina dogovorila z vodstvom podjetja. Do kakšnih zapletov in sporov ter zmede bi lahko prišlo, si ni težko predstavljati, saj vodstvo podjetja in lastnik - republiški razvojni sklad nekaj časa nista mogla vedeti, kdo predstavlja delavce in kdo je pravi naslov za pogajanja. Na pogajanjih se je večina v pogajalski skupini namreč odločila vztrajati pri tem, naj bo do 25. avgusta izpla- . Mariborska Metalna, ki je bila dolga deset-^ja paradni in vlečni konj mariborske kovin-skopredelovalne industrije, je že nekaj let v resnih težavah. Njeni delavci so doslej bolj ?*i manj strpno prenašali vse tegobe. Tako so, kadar ni bilo dela, odhajali domov na čakanje, kadar pa ni bilo na izplačilni dan plač, so strPno čakali tudi na plače. Tako je kljub Vsem težavam in pomanjkanju naročil ter po-sl°v proizvodnja v Metalni kolikor toliko normalno tekla. To pa je nujno za sanacijo in gospodarsko ozdravitev vsakega podjetja. .Toda tokrat je bila socialna stiska delavcev °oitno večja od njihove strpnosti. Zato so podajanja z vodstvom zastavili trše in zagrozili •Odi s stavko. Pogajalska skupina, v kateri sta oila dva predstavnika SKEI in en predstavnik •k^SS, se je z vodstvom podjetja dogovorila, da bo prvi del plače izplačan do 18. v mesecu, tretji obrok regresa do 25. avgusta, drugi del Plače pa do konca meseca. čan tretji obrok regresa, plače pa do konca meseca. Tega dogovora pa očitno vsi niso spoštovali. Na srečo so se predstavniki obeh konkurenčnih sindikatov že naslednjega dne uskladili, stavkajoči pa so z glasovanjem odločili, da stavko nadaljujejo do izplačila regresa. Ta stavka pa bo mariborskemu delavstvu ostala v spominu tudi po tem, da so delavci Tovarne invsticiiske opreme v okviru Metalne, uresničili s/oje zahteve in stavko končali tudi po zaslugi svojega sindikata SKEI, ki je, kakor je povedal Bogdan Jovanovič, najel pri svojih poslovnih partnerjih 9 milijonov tolarjev kredita. Ta denar je SKEI v Metalni posodil vodstvu podjetja in tako v veliki meri prispeval k temu, da je Metalna Tovarna investicijske opreme izplačala delavcem zadnjo tretjino regresa. Pri nas je vse mogoče! Ali je kjerkoli v svetu že delavski sindikat v interesu delavcev najel kredit za to, da bi pomagal premostiti likvidnostne težave vodstva podjetja in mu omogočil delavcem izplačati svoje obveznosti? Pa naj še kdo reče, da sindikalistom ne gre za delavske interese... Tomaž Kšela V BELTU NE POPUŠČAJO »Izvajanje programa presežnih 'klavcev družbe Belt in dogovora ked prizadetimi stranmi o načinu kševanja« je bila glavna in edina °cka dnevnega reda razširjene s®ie svobodnega in neodvisnega ^(likata Belta ter OO ZSSS Bele Kajine z vodstvom Belta in predalnikom izvršnega sveta SO Črnomelj. Po večkratnem opozorilu obeh sindikatov o nekorektnosti izvaja programa presežnih delav- '■§ firme Belt d. o. o. lastnika | 'klada RS za razvoj (9. in 20. ju- S llX o čemer smo obširneje že po-r°čali) ter vodstva obeh firm Belta ? s° na podlagi zahtev zbora delav- 1 po radikalizaciji pritiska Kaj h() ,z VS£ga fega? ^nžno oblikovali naslednje zah- * Izplačevanje nadomestil OD P^ežnim delavcem mora biti skladu z vročenimi sklepi v vi- šini, kot to določa kolektivna pogodba kovinske in elektroindustrije. Zaradi nepravilnega obračunavanja nadomestil namreč presežni delavci dobivajo v odpovednem roku med 10.000 in 20.000 tolarjev bruto manj, kot naj bi po sprejetih sklepih! • Pravočasno izplačilo odpravnin trajno presežnim delavcem v skladu s sprejetim programom, in sicer v višini polovice njihovih povprečnih mesečnih plač v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela v podjetju. • V čim krajšem času zagotoviti delo invalidom in sindikalnim zaupnikom, ki jim ne bo prenehalo delovno razmerje po zakonu, v firmi Belt d. o. o., v času čakanja na delo doma pa zagotoviti nadomestila OD. • Izraba letnega dopusta v letu 93 in izplačilo regresa za leto 93 vsem presežnim delavcem. • Nerealizirano, vendar priznano terjatev s strani sklada RS za razvoj v zaključnem računu za leto 92 za premalo izplačane OD od avgusta 92 dalje in regresa za leto 92 je treba delavcem izplačati ali izdati ustrezne listine po kolektivni pogodbi dejavnosti. Če do petka, 3. t.m., lastnik ne bo odgovoril na njihove zahteve, bosta oba sindikata začela stavko... D. K. Po čem smo (pre)živeli? iro3 avgust 1993 Skupina dobrin iz ^sanice tričlar poprečni iška delavska minimalni družina mini. mes. štiričla poprečni nska delavska minimalni družina mini. mes. indeks cen življenjskih potrebščin indeks cen življenjskih potrebščin -JzJHrana 33421,85 26017,86 26017,86 41897,15 31771,01 31771,01 102,40 100,00 Pijača 4366,26 1616,25 1616,25 4389,67 1626,28 1626,28 103,70 101,00 ■UL__kajenje 2442,00 1320,00 1320,00 2442,00 1320,00 1320,00 100,00 100,00 -i__Oblačila 17458,55 10919,75 457,71 21712,70 13600,84 504,82 104,00 100,20 -J^JDbutev 4052,54 3084,42 0,00 4778,16 3436,23 0,00 105,50 100,70 -J^_Stanovanje 8978,86 6436,68 4616,45 10997,77 7773,02 5569,58 108,50 102,60 --{^Ogrevanje, razsvetljava 13201,84 9296,56 7659,91 16285,04 11041,04 9075,06 104,40 100,70 —^Gospodinjska oprema 9954,00 5249,61 0,00 11761,81 6065,99 0,00 102,90 100,00 —^Higiena, zdravstvena nega 8270,96 6949,80 5105,28 9462,02 7879,80 6008,99 103,90 100,50 -tSujzobr., kultura, razvedrilo 16632,03 6949,72 3747,55 19294,14 8029,29 3868,92 109,60 100,20 -llz_Prometna sr. in storitve 21918,54 7307,31 2880,04 27154,47 9792,56 3268,79 105,30 103,30 -i^Razni predmeti in storitve 1905,96 1149,47 0,00 2380,50 1298,24 0,00 104,10 100,70 -!iL_Drugi izdatki 15557,56 3228,34 2584,92 17212,07 3412,17 2584,92 104,10 100,70 -S^PAJ (v SIT) 158160,98 89525,76 56005,96 189767.52 107046,47 65598,37 -S°Pnj_a rasti Vlil. 93/IV. 93 4,58 4,31 3,97 4,57 4,31 3,92 KOMENTAR: Cene življenjskih UEjPhja rasti Vlil. 93A/II. 93 0,82 0,66 0,58 0,83 0,68 0,58 stroškov so se zvišale le za 0,7%. V primerjavi z julijem je ®truktura življenjskih stroškov AVGUST 1993 Hrana 21,1 29,1 46,5 22,1 29,7 48,4 ^^_Pijača 2,8 1,8 2,9 2,3 1,5 2,5 —^Kajenje 1,5 1,5 2,4 1,3 1,2 2,0 -^Oblačila 11,0 12,2 0,8 11,4 12,7 0,8 -J^Obutev 2,6 3,4 0,0 2,5 3,2 0,0 -.^Stanovanje 5,7 7,2 8,2 5,8 7,3 8,5 _j^_pgrevanje, razsvetljava 8,3 10,4 13,7 8,6 10,3 13,8 -^gospodinjska oprema 6,3 5,9 0,0 6,2 5,7 0,0 -j^_Higiena, zdravstvena nega 5,2 7,8 9,1 5,0 7,4 9,2 -I^Jzobr., kultura, razvedrilo 10,5 7,8 6,7 10,2 7,5 5,9 -Hj_Prometna sr. in storitve 13,9 8,2 5,1 14,3 9,1 5,0 -!^_Razni predmeti in storitve 1,2 1,3 0,0 1,3 1,2 0,0 -iilj^ugi izdatki 9,8 3,6 4,6 9,1 3,2 3,9 LSKUPAJ: 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Republike Slovenije za statistiko s°un: Strokovna služba Sveta ZSSS zabeležen zlasti skok cen za stanovanje (2,6%) in prometnih storitev (3,3%). Hrana se ni dražila, zabeležen je 1 % rasti cen pijač. Minimalni mesečni življenjski stroški 3-članske delavske družine v avgustu 1993 so znašali torej 56,006 SIT. Vlada je zadnjič določila znesek zajamčenega osebnega dohodka v marcu 1993 z veljavnostjo od 1. 3. 1993. Minimalni znesek, ki naj bi zagotavljal materialno in socialno varnost delavcev, je torej še vedno 25.000 SIT bruto oziroma 15.800 SIT neto. Vlada nov znesek zajamčene plače določa praviloma v juniju in decembru, vmes pa le, če je mesečna rast v dveh zaporednih mesecih večja kot 5%. Letos ta pogoj ni bil izpolnjen, čeprav so avgustovske cene življenjskih stroškov v primerjavi s februarskimi, ki so bile podlaga za v marcu določeni znesek, za 6,5% višje. Strokovna služba PRIROČNIKI ZA SINDIKALNE ZAUPNIKE, STROKOVNE SLUŽRE PODJETIJ IN POSAMEZNIKE • SPLOŠNA KOLEKTIVNA POGODBA ZA GOSPODARSTVO s komentarjem Komentirata Gregor Miklič in Brane Mišič Cena 950,00 SIT • več avtorjev: MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in starejših delavcev - varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb pravne pomoči. Cena 350,00 SIT • Mira Becele STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski zakon s komentarjen in primeri praktične uporabe njegovih določil Cena 520,00 SIT • Bogdan Kavčič DELAVCI IN UPRAVLJANJE Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednosti in kritike, evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij«. Cena 460,00 SIT S Gregor Miklič NOVA DELOVNA ZAKONODAJA Prečiščeno besedilo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti s komentarjem. Cena 670,00 SIT • Stane Uhan: PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plače - Izhodiščni osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najnižje osnovne plače - Konkretni predlogi - Podcenjeno znanje - Najvišje plače Cena 400,00 SIT • Aleksej Cvetko NOVA UREDITEV POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Zakaj so bile potrebne spremembe v pokojninski in invalidski zakonodaji - Spremembe pogojev za upokojevanje - Nova definicija invalidnosti in kaj to pomeni - Nov sistem odmere nadomestil plač invalidom II. in III. kategorije invalidnosti. Cena 680,00 SIT • Emil Rojc KARIERA KOT SPREMINJANJE Priročnik za podjetništvo in razvoj kadrov Cena 850,00 SIT • Več avtorjev SOCIALNA DRŽAVA Zbornik razprav za VARNOST, SVOBODO, SOLIDARNOST IN PRAVIČNOST Cena 600,00 SIT • Aleksej Cvetko ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM Novi Zakon o zdravstvenem zavarovanju - Razlage vseh sprememb in vseh oblik prostovoljnega zavarovanja občanov Cena 580,00 SIT --------------------------------------->š--- NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE Pri enotnost * Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo izv. • Sploš. kol. pog. izv. • Moje pravice na izv. • Stanov, razmerja izv. • Delavci in uprav, izv. • Nova del. zakon. izv. • Plačni sistem izv. • Nova ureditev... . izv. • Kariera kot.... . izv. • Socialna država . izv. • Zdrav, zav..... Od 1. 2. 1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. Naročeno mi pošljite na naš naslov:............................... Ulica, poštna št. in kraj: ....................................... Ime in priimek podpisnika:........................................ 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Dne:.................. _ ...................... Žig Podpis naročnika Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »DE«. Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni (061) 321-255, 110-033, 313-942, 311-956. Fax. (061) 317-298 Šefi so vsak Jan hali pasii... »Odkar imamo novo demokracijo, delavci nikoli pravi čas ne zvemo, kaj se v pisarnah novega kuha in se zato ne moremo še pravi čas pripraviti na vse, kar nas v teh časih hudega čaka. Tako vedno potegnemo kratko. In nismo še imeli šefa, ki bi se pravi čas ne znašel. Z naše ladje, ki jo že dolgo premetava sem ter tja, jih je že kar nekaj odskočilo na druge palube; tisti pa, ki še vztrajajo, so vsi pasji, vsak dan bolj. Tudi zdaj, ko velja splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo, nočejo nič slišati za tarifne razrede, po katerih bi morali biti razvrščeni in, kajpak, dobivati tudi takšne plače, kot piše v tarifnem delu te pogodbe. Pravijo, da ti tarifni razredi za nas niso obvezni, saj akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest sploh nimamo in ga tudi nikoli imeli nismo. Ali res niso obvezni?« nas v pismu sprašuje T. K.. In še (obtožujoče) dodaja: »Mene je šef razvrstil za dve skupini niže, kot bi moral biti razvrščen po izobrazbi in, kajpak, plači, če bi se naši ravnali po splošni kolektivni pogodbi. Kaj naj storim, komu naj se pritožim?« Odgovor: Splošni akt o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ni bil obvezen vse od uveljavitve zakona o delovnih raz-* merih. Nova pogodba pa v določbi o razvrstitvi delovnih mest v devet zahtevnostnih skupin predvideva akt o sistemizaciji delovnih mest, ki naj ga organizacija oziroma delodajalec sprejmeta šele potem, ko pridobita mnenje sindikatov. Do tega mnenja se morata pisno opredeliti, če z njim ne soglašata. Akt o sistemizaciji delovnih mest bo temeljno izhodišče ne le za objavo ali razpis prostih delovnih mest, za razporejanje delavcev na delovna mesta, temveč tudi za razvrščanje delovnih mest v tarifne razrede, kot določa 37. člen nove kolektivne pogodbe. razmerjih niso zahtevala na vpogled aktov o sistemizaciji, sploh pa ne od zasebnih delodajalcev. Prav tako pa tudi postopek sprejemanja tega splošnega akta nikoli ni terjal sodelovanja sindikatov, saj naj bi šlo za organizacij- sko tehnični akt, ki sodi v strokovno oziroma »poslovodno sfero«. V prihodnje pa bo morala sodna praksa tudi pri individualnih odločitvah upoštevati določbe tega akta oziroma ugotavljati obstoj takega akta in zakonitost njegovega sprejema. Sindikati bodo imeli možnost s svojim mnenjem vplivati na akt o sistemizaciji, s sodelovanjem v postopku za varstvo pravic delavcev pa bodo lahko tudi izsilili sprejem takega akta tako v organizaciji kot pri delodajalcu. Vnaprejšnja opredelitev zahtevnosti delovnih mest bo zagotovila konkretno uvrstitev posameznih delovnih mest v tarifni razred glede na vnaprej določeno zahtevnost delovnega mesta. Sodišča združenega dela v času veljavnosti novega zakona o delovnih Kot vidite, je predvsem od vplivnosti vašega sindikata odvisno, ali boste prišli do akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ali ne. Ali boste 7 »svojem« tarifnem razredu in prejemali za svoje delo plačo po splošni kolektivni pogodbi ali manj. Zato se vam še kako splača terjati od svojega sindikalnega zaupnika večjo vnemo pri zavzemanju za vaše interese, kot jo je izpričal doslej - sodeč po vsebini vašega pisma. Ko boste imeli delovna mesta sistemizirana in bo znano (zapisano), kako zahtevna dela je treba na njih opravljati, pa vam šef ne bo več mogel na pamet govoriti, da vas bo »dal za eno ali dve skupini navzdol«. V. O. *" .. """"' ftMtSBMHBlž: Kaj je res in kaj ni? Zdravniška zbornica Slovenije je na svoji skupščini v začetku junija mimo vseh svojih pristojnosti sklenila, da kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije ne velja za zdravnike in zobozdravnike delojemalce. Še več: na isti seji je sprejela sklep, da bo zbornica za zdravnike in zobozdravnike delojamalce in delodajalce priznavala le kolektivno pogodbo za zdravnike in zobozdravnike, ki jo sklepajo Ministrstvo za zdravstvo, Zavod za zdravstveno zavarovanje in Zdravniška zbornica Slovenije v sodelovanju s sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov Fides. Ker so v sindikatu zdravstva in socialnega skrbstva ocenili, da so sklepi Zdravniške zbornice v neskladju z veljavno zakonodajo, ustavo in konvencijo Mednarodne organizacije dela o svobodi združevanja in kolektivnega dogovarjanja, so jih konec junija poslali v presojo Ministrstvu za zdravstvo in Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. I $ h 8 8 m i Ministrica za deli, družino in socialne zadeve Jožica Puhar jim je zdaj odgovorila takole: I >:>; >:$ I tv II Reilly, vohunski as »Kolektivna pogodba za dejvanost zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije (Ur. I. RS, št. 26/91) je bila sklenjena v skladu z obstoječo pozitivno zakonodajo kot kolektivna pogodba dejavnosti. Tako kot zakon zahteva, je bila registrirana pri pristojnem organu in objavljena v uradnem glasilu, prav tako je nobena od pogodbenih strank doslej ni odpovedala. Iz navedenega izhaja, da je ta kolektivna pogodba v veljavi. Po določilu tretjega od-Stavko, 112. vnlsnann s\ sl r>1 /TT— I n n 'ir^ t*: člena zakona o delovnih razmerjih (Ur. I. RS, št. 14/ 90) velja kolektivna pogodba za vse delavce, ki delajo v organizacijah in pri delodajalcih v Republiki Sloveniji in se lahko neposredno uporablja. Tudi kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije v 2. točki določa, da ta kolektivna pogodba velja in se uporablja za vse zavode in delodajalce v dejavnostih zdravstva in socialnega skrbstva ter za vse delavce v Republiki Sloveniji, ki so pri njih zaposleni. |% i h 8 !*S iS !:* Naslovni junak nove Sovine nadaljevanke je Sidney Reilly, verjetno prvi vohun - tajni agent v današnjem pomenu v zgodovini. In - kot smelo zatrjuje že sam naslov nadaljevanke - tudi najboljši! V svoji 30-letni karieri je Reilly nizal uspeh za uspehom. Bil je izjemno vztrajen in pretkan, iz vsake situacije se je znal izvleči, predvsem pa iztržiti kako korist; če že ne za svojega naročnika, pa vsaj zase... matika Charlija smrt njegove očeta oziroma posvojitelja na Irskem. Pred premiero Charlie preleti Atlantik, da bi se udeležil pogreba. Ob krsti ob njegovih prehodih mislih oživi najprej glas, nato pa še podoba njegovega očeta. Ta Dajeva vrnitev v življenje je vidna samo Char-liju, ki se v dialogu z Dajem pričenja spominjati življenja, ki ga je živel kot posvojenec v Dajevi družini vse do odhoda v Ameriko, kjer se je uveljavil kot uspešen avtor gledaliških besedil. Film tedna Oče bo na sporedu v sredo 8. t.m., bo 20.35 na TVS 1. 8: Iz navedenega izhaja, da ni nikakršnega dvoma, da ta kolektivna pogodba velja in se uporablja za vse zaposlene v zdravstvenih zavodih in pri zasebnih delodajalcih v Republiki Sloveniji, torej tudi za zdravnike in zobozdravnike. Sklep skupščine Zdravniške zbornice, ki ste nam ga poslali, na veljavnost in uporabo kolektivne pogodbe nima in ne more imeti nikakršnega učinka, saj Zdravniška zbornica Slovenije ni stranka navedene kolektivne pogodbe na strani delodajalcev (kar bi v skladu z 9. točko 85. člena zakona o zdravstveni dejavnosti lahko bila), niti ne nastopa kot stranka na strani delojemalcev (to funcijo lahko ima v skladu s 85. členom zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja in 114. členom zakona o delovnii razmerjih le sindikat). Poleg tega sama kolektivna pogodba ne pozna instituta odreka veljavnosti, ampak le odpoved kolektivne pogodbe v skladu z dogovorjenimi pogoji in razlogi za odpovedi. m M 1 SŠ s: Si: !*: 8: Če ste se ob vseh teh naših aferah spraševali, kako sploh delujejo razni udbovci, visovci in podobna svojat, potem nikar ne zamudite enajstih epizod angleške nadaljevanke Reilly, vohunski as; prva bo na sporedu že to soboto 4. t.m., ob 22.3"5 na TVS 1, ponovitev pa v nedeljo ob 13.05 na TVS 2. Neverjetne zgodbe V oddaji Neverjetne zgodbe boste odslej lahko gledali resnične zgodbe o reševanju. Za TVS sojih priredili po ameriški oddaji. Vsak klic na pomoč ima svojo zgodbo in nekaj takih resničnih zgodb o ljudeh, ki so se znašli v nevarnosti, in o njihovih rešiteljih si bomo ogledali v Neverjetnih zgodbah. V skladu z zgoraj citirano 9. točko 85. člena zakona o zdravstveni dejavnosti ima Zdravniška zbornica Slovenije sicer pravico sodelovati pri sklepanju kolektivnih pogodb, kot stranka pa lahko sklepa kolektivno pogodbo le v imenu zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov kot delodajalcev. To njeno pristojnost bo nujno upoštevati pri sklepanju nove kolektivne pogodbe za področje zdravstva.« T°rej-? D. K. Ivi 8: 8: $:■: ::::: Oče mm, ■■■ Kv 8: •Iv M 8 So trenutki v človekovem življenju, ki sprožijo valove spominjanja, nekakšno inventuro preteklosti, ko lahko zaradi časovne odmaknjenosti posamezni dogodki in prekretnice dobijo svoj približno pravi pomen. Takšen trenutek je za uspešnega, v Ameriki živečega dra- Začeli bodo s poplavami v državi New Mexico, nadaljevali z drzno padalko, tretja zgodba bo govorila o ropu v trgovini, predstavili vam bodo najbolj zaposleno gasilsko brigado na svetu, na koncu pa obnovili nenavadno zgodbo prvošolke Amande. Nevejetne zgodbe si boste lahko ogledali v četrtek, 9. t.m., ob 20.35 na TVS 1. J, 2. septembra 1993 i Sindikalna lista Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 ur do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča 2 uri po njem) avgust 199« sp, 90« 2. 3. 4. Kilometrina Ločeno življenje Prenočišče se izplačuje po predloženem (od 31. 7. 93) 20,6° 24.607 računu, skladno z navodilom na potnem nalogu. Če na nalogu ni drugače določeno in delavec ne predloži računa, ima pravico do povračila v višini Re Sk 5. Regres za prehrano 90« 5.20« avgu: st 9« Drugi del V prvem delu sindikalne liste smo objavili zneske materialni!* stroškov. V drugem pa objavljamo povprečni osebni dohodek obdobje april ’93 do junij ’93 kot osnovo za uveljavljanje pravi£ iz sredstev neposredne skupne porabe. Povprečni osebni dohodek v gospodarstvu Slovenije od aprila do junija ’93 znaša 41.257,00 tolarjev. 1. Jubilejne nagrade - za 10 let - za 20 let - za 30 let 2. Nagrada ob upokojitvi 3. Solidarnostne pomoči 20.628.00 Sij 30.943.00 SP 41.257.00 Sij t 123.771,00 SP 41.257,00 SP _ Vir: podatki zavoda RS za statistik0 ? ' i v : i - < Rc 2a L: * i KAJ DELAJO Kr; Pohvalno o prizadevanjih ZSSS Krt sre Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije mag. Dušan Sc&°' lič in član predsedstva sveta ZSSS Branko Mišič sta v torek sprejela Pq krajši pogovor pomočnico namestnika generalnega sekretarja Evropi fjg konfederacije sindikatov Renate Langewiesche (na sliki levo). Gostjoi‘ ^ IS 09; zanimala predvsem sindikalna ocena ekonomskih in socialnih raziti1’ Pj v Republiki Sloveniji, govor pa je bil tudi o sindikalnih razmerah ‘aks nas ter o možnostih vključevanja ZSSS v program PHARE. Renti0 Čgs Langewiesche se je ob tem zelo pohvalno izrazila o prizadevanj0 Svobodnih sidnikatov Slovenije za izboljšanje ekonomskega, socialni in pravnega položaja slovenskih delavk in delavcev. A. | Pavle VrhotA lllll * republiških odborih 1.1. Kuhi Sindikat delavcev gostinstva 2, dne Cen in turizma Gostinci v mednarodni družbi? 4. sani v to Mihael Zver, sekretar ROS delavcev gostinstva in turizma Slovenil1 . ^1 se je v torek srečal s predstavnikom mednarodnega sindikata teh dcjtiv Ce nosti, Petrom Rossmanom (na sliki levo). CeH; Tema pogovora je bila vključitev republiškega odbora v to mediti1' rodno organizacijo s sedežem v Ženevi, rezultat pa - vloga in sprejem n‘ prvi seji ob oprostitvi članarine za tri leta. DELAVSKA HRANILNICA, d. o. o. Ljubljana, Dalmatinova 4 —...—...- «■ ______________ PROGRAM DOKAPITALIZACIJE DELAVSKE HRANILNICE, d.o.o. ^lubljana, Dalmatinova 4 nudi od 1. 9. 1993 naprej sindikatom, društvom, Nžbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, dobrodelnim organizaci-lar0, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in privatnim osebam Jtove obrestne mere na revalorizirano osnovo Revalorizacijska stopnja za september 1993 znaša 1,7% mesečno, Vračunano na letni nivo 23% Realne mesečne in letne obrestne mere za tolarske DEPOZITE SO: MESEČNE )0|' vezava sredstev na odpoklic ' vezava sredstev nad 1 mesec ' vezava sredstev nad 2 meseca ' vezava sredstev •SS, nad 6 mesecev ' Vezava sredstev nad 12 mesecev 1,36%~1,53% 1,78%-2,27% 2,27%-2,34% 2,34%-2,42% 2,42%-2,50% 2,50%-2,57% LETNE ••X V~w~r....v ....... 17,86%-20,29% 24,23%-31,61 % 31,61 %-32,84% 32,84%-34,07% 34,07%-35,30% 35,30 %-36,53% p0SEBNA UGODNOST ZA PRIVATNE OSEBE ža vezavo sredstev: MESEČNE LETNE ' do 30 dni 1,78% 24,23% ' Od 30 do 90 dni V> ' do 100.000,00 SIT 2,50% 35,30% ' Od 100.001,00 SIT do 500.000,00 SIT 2,75% 36,53% 0' nad 500.001,00 SIT 2,65% 37,76% ^editna ponudba ^atkoročni krediti ^vatnim osebam: z rokom vračila 6 mes.: 3,1% 45,00% 00' bedite lahko dobijo delavke in delavci, člani tistih sindikatov, ki svoja Sfedstva varčujejo v Delavski hranilnici. kt s°HITITE TER VARNO NALOŽITE SVOJ PRIHRANEK ALI PA it REŠITE SVOJO POTREBO PO KREDITIH. L ^AŠE GESLO JE KAKOVOST SO LJUDJE! !*AŠ ŽIRO RAČUN JE 50101-625-7316 dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu Hranilnice, tel. 061 312-°98, 316-881. Uvod: V vse večji konkurenci med bančnimi organizacijami imajo perspektivno gledano prednost tiste finančne organizacije, ki imajo zadovoljiv in kakovosten trajni kapital. Meja zadovoljivega kapitala hranilnic ni le nova zakonska obveznost, ki znaša 68 milijonov tolarjev, ampak več. Predvsem mora biti ta kapital takšen, da ni obremenjen s slabimi naložbami in da zagotavlja varno, ekonomično in stabilno poslovanje finančne organizacije. Trajni viri Delavske hranilnice, d.o.o. na dan 30. 6. 1993 znašajo 21 milijonov tolarjev. Od tega znaša ustanovitveni kapital 9,9 milijona tolarjev, rezerve 10,3 milijona tolarjev in rezervacije pred potencialnimi izgubami 0,9 milijona tolarjev. V sedanjem obsegu trajnega kapitala in vseh drugih kratkoročnih in dolgoročnih virih Hranilnica uspešno posluje in ustvarja dobiček. Pogoj za njeno še uspešnejše poslovanje je večji finančni potencial. Cilji dokapitalizacije: 1. Večji obseg ustanoviteljskega kapitala Hranilnice bo omogočal varno in ekonomično poslovanje. 2. Hranilnica bo z oblikovanjem večjega ustanoviteljskega kapitala lahko bolj konkurenčna pri oblikovanju pasivnih in aktivnih obrestnih mer. • 3. Večji obseg ustanovitvenega kapitala bo omogočal razvoj obsega dejavnosti Hranilnice in dolgoročno kreditno poslovanje. 4. V letu 1993 je potrebno povečati ustanoviteljski kapital Hranilnice na 70 milijonov tolarjev. 5. Ustanoviteljska vloga novih ustanoviteljev znaša 70 tisoč tolarjev. 6. Nov soustanovitelj Hranilnice za vplačani znesek 70 tisoč tolarjev pridobi en upravljalski glas, ki je podlaga tudi za soudeležbo pri dobičku Hranilnice. 7. Dohodkovni učinki takšne dokapitalizacije bodo omogočali, da se posamezne ustanoviteljske vloge ustanoviteljem iz leta 1991 in 1992 v letu 1993 lahko izenačijo na enotno nominalno vrednost 70 tisoč tolarjev. Samo za povečanje ustanovitvenega kapitala je potrebno v letu 1993 ustvariti najmanj 15 milijonov tolarjev dobička. 8. V skladu s slovenskimi računovodskimi standardi se ustanovitveni kapital revalorizira ob zaključnem računu v skladu z rastjo indeksa cen na drobno. 9. Lastniki Delavske hranilnice bodo ob bilancah participirali pri poslovnem rezultatu Hranilnice, in sicer: - najmanj 75% dobička si lastniki delijo po kriteriju števila upravljalskih glasov; - razlika dobička bi se namenila za rezerve Hranilnice in nagrajevanje delavcev. Program dokapitalizacije: Udeleženci dokapitalizacije so: 1. sedanji ustanovitelji Hranilnice - pravne osebe, 2. novi zainteresirani soustanovitelji - pravne osebe, - fizične osebe. Delavska hranilnica že tretje leto posluje uspešno. Lastniki Hranilnice in varčevalci so se lahko prepričali, da poslovanje s Hranilnico poteka v skupno zadovoljstvo vseh. Sredstva so varčevalcem kakovostno obrestovana, kreditojemalci so v Hranilnici deležni ugodnih kreditnih pogojev. Posebno se je povečal interes za poslovanje z Delavsko hranilnico, ko je ta ustvarila možnosti za večji obseg kreditnega poslovanja za delavce - člane sindikatov. Sedanji finančni viri hranilnici omogočajo mesečno dodelitev potrošniških kreditov v znesku 65 milijonov tolarjev. Interes delavcev za potrošniške kredite bistveno presega finančne možnosti Hranilnice, saj povpraševanje po kreditih presega znesek 100 milijonov tolarjev. Zato je Hranilnica prisiljena kredite omejevati na manjše zneske in jih pogojevati z vezavo sredstev sindikatov. Načrtovana dokapitalizacija bo bistveno povečala možnosti potrošniškega kreditiranja delav- cev. Veliko je povpraševanje po dolgoročnih kreditih, česar pa Hranilnica ne more uresničiti tudi zaradi še vedno premajhnega finančnega potenciala iz naslova trajnih virov. Sedanji finančni viri Hranilnice so v pretežni meri kratkoročni, zato večji ustanoviteljski kapital odpira nove možnosti tudi za dolgoročno namensko kreditiranje sindikalnega članstva. Dokapitalizacija Hranilnice temelji na motivaciji lastnikov Hranilnice. Prvi dve leti je zbor Hranilnice ostanek dobička usmeril v rezerve Hranilnice, tretje leto poslovanja pa je načrtovana pretežna delitev dobička med ustanovitelje oz. lastniki Hranilnice. To pomeni v celoti tržno naravnano poslovanje Hranilnice. Ustanovitvena vloga - kapital ohranja svojo realno vrednost z revalorizacijo oz. v pogojih stabilnega tolarja lahko celo presega vrednost vloge, preračunane v DEM, hkrati pa si lastniki razdelijo najmanj 75% ustvarjenega dobička. To novost v poslovanju si bodo organi Hranilnice prizadevali dosledno uresničevati. Takšno poslovno ravnanje Delavske hranilnice neposredno vabi ustanovitelje - lastnike Hranilnice, da tudi vsa druga svoja sredstva usmerijo v Hranilnico v kratkoročni ali dolgoročni obliki varčevanja in s tem povečajo njen finančni potencial ter vzajemno prispevajo k čimvečjemu obsegu poslovanja Hranilnice. Upravni odbor in zbor Delavske hranilnice sta ocenila, da je načrtovane cilje realno možno doseči, na kar kažejo tudi rezultati poslovanja Hranilnice v prvih šestih mesecih leta 1993. ODLOČITEV JE PRED VAMI. ODLOČITE SE IN POVEČAJTE SVOJ KAPITAL V HRANILNICI. VLOŽITE SVOJ KAPITAL V DELAVSKO HRANILNICO, ČE TEGA ŠE NISTE STORILI. PROSTA IN DNEVNO LIKVIDNA SREDSTVA ZAUPAJTE V VARČEVANJE VAŠI DELAVSKI HRANILNICI. VZAJEMNO BOMO DELAVSKO HRANILNICO ZGRADILI V FINANČNO MOČNO ORGANIZACIJO. Delavska hranilnica ima dovoljenje Banke Slovenije. Delavska hranilnica je članica Združenja bank Slovenije. Delavska hranilnica ima hranilne vloge zavarovane pri Slovenski Zadružni kmetijski banki. Odločite se in nas o svoji odločitvi obvestite čimprej. Stjepan Šaubert, predsednik upravnega odbora Jože Stegne, direktor Borza sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 34 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmati-” 0va 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje j\ Pjoste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitni-J klfl objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. w‘f, ^šite nam ali telefonirajte na 061/326-982 ali 322-975; naš tele-je 061/326-982; žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni '*!! Čl oji jih ’as za stranke vsak delovnik od 9. do 15. ure. 'eč 2.2 1 Po< ta So 3.5 ata k 16 Nedavno je revija Manager (št. 6/93, str. 13) objavila letne plače direktorjev v devetih zahodnoevropskih državah in v ZDA. NepoU' derirana povprečna vrednost znaša 143.000 DEM neto oziroma 280.000 DEM bruto. Povprečni prispevki in davki znašajo 96 odstot■ kov. Po anketi društva Manager znaša pri nas letna plača menedžerjeti nekaj čez 40.000 DEM neto oziroma 87.000 DEM bruto, prispevki is davki pa 115 odstotkov. Razlika (količnik) v primerjavi z razvitirt* svetom v neto plačah znaša 3,5, v bruto plačah pa 3,2. Povprečna plača vseh delavcev v Sloveniji zaostaja za povprec nimi plačami v razvitih ekonomijah za 4,5-krat (bruto). Iz tega izhaja groba ugotovitev, po kateri plače naših menedžerjef ne zaostajajo v taki meri za razvitim svetom, kot zaostajajo place ostalih delavcev. Na Zahodu znaša povprečno razmerje med plačami direktorjev i” delavcev 5,3:1,0. Če bi vzeli podatek iz junija 1993 za delavce v gospodarstvu, ko je znašala poprečna plača 68.126 SIT bruto ot-42.201 SIT neto, to je 960 DEM bruto oz. skoraj 600 DEM neto, 6' »morala« znašati poprečna direktorska mesečna plača (pri razmerju 5,3:1) 51000 DEM bruto oz. 3.200 DEM neto oziroma na leto 61.000 DEM bruto in 38.000 DEM neto. Poudarjamo grobost primerjave tako zaradi strukture podjetij’ njihove uspešnosti kot tudi zaradi družbenoekonomskega sistema- Če plačo razdelimo samo na dva dela, na osnovo in na gibljivi del ki naj bi bil odvisen od delovne uspešnosti, si pobliže oglejmo neka) kriterijev, s katerimi je moč opredeliti OD za najbolj odgovorni oziroma zahtevna dela. Poglejmo primer Francije - iz revije L Expansion. Tamkaj s( osnovne plače določajo za 81 različnih vodilnih delovnih podroci) (poslovnih funkcij) iz enajstih dejavnosti. Na primer za predsednika francoske firme - kot zastopnika kapitala, kar ni tako kot pri «®s direktorja podjetja ali predsednika našega upravnega odbora drUZ' benega podjetja - je znašala letna osnova od 637000 do 1740000 FRF, poprečno 1092000 FRF bruto. Od te osnove se navzdol oz-navzgor zmanjšuje oz. zvišuje osnova po kriterijih: - vrsta šole oz. diplome (bolj ali manj elitne), - leta starosti, - dejanska realizacija podjetja, - panoga dejavnosti, - še drugi kriteriji (za kadrovike npr. število zaposlenih). Potem obstajajo še bonusi, upravičenost do avtomobila (s šofei" jem) ipd. Zveze s poprečno plačo zaposlenih ni. Pri nas se osnove za direktorje (za poslance, ministre, sodnike u\ sploh za zaposlene v negospoarstvu) določajo po poprečnih (ne o® osnovnih) OD. Stroka in strokovnjaki (Jurančič, Mihelčič in drugi), so takemu načinu že večkrat oporekali. Značilno je, da se (ali zategadelj?) direktorji v društvu Manager pri oblikovanju kriterije*1 j za svoje plače ne poslužujejo dognanj stroke oziroma strokovnjakov - in še manj mnenj iz sindikalnih vrst. , Na tako določeno osnovo celovitih OD se potem s količnikom a®’ 3 do 5 dobijo samo tako imenovane izhodiščne (pravilno bi bilo'- ^ osnovne) plače. . n Če ima podjetje 250 ali več zaposlenih in vrednost poslovne a,^ nad 4 mio ecujev ali/in nad 8 mio ecujev letnega prihodka, pripad : ko poslovodnemu delavcu petkrat celovita poprečna plača v podjetj ste 1 nje sla t i doni) ki 32. Pa >»c fas dej 22; m do: Zet, Po; dri; jul (45 34: Po: c en, ta 43; - kot osnovna (izhodiščna) plača direktorja. V vsakem primeru pa se med velika podjetja uvrščajo banke 1 zavarovalnice (!?) ter podjetja s konsolidamo bilanco. ... Izhodiščna minimalna plača (pojem, kot je bil objavljen s kritetiJ za sklepanje pogodb o zaposlitvi za poslovodne delavce s posebni’n pooblastili v Gospodarskem vestniku, št. 7/1993) vodilnega delavce ne more biti nižja, kot velja za najvišjo tarifno skupino v kolektiva. pogodbi. Potemtakem vrhunski strokovnjak ne bi smel v osnovi preseči plače vodilnega delavca majhnega podjetja. Nenavaden je tudi kriterij za udeležbo pri dobičku. Ta znaS najmanj trinajsto plačo. Ni pa določila, kaj se zgodi s »stimulativnima delom plače«, če ni dobička ali je ta negativen pri izgubi podjetja. P nas je namreč žal izguba prej pravilo kot izjema. ^ Dalje se navajajo bonitetni kriteriji. Podjetje mora omogoce poslovodnim delavcem 15 delovnih dni in najmanj toliko v tuji” el organiziranega izobraževanja. To je dobro, le da ne bi bilo tovrstj1 Saj ................... ................. 1 bi bil strose*, bit m ro< Po »le Z>a; o , To Us, aci bi sZa bil šolanje predrago ali premalo učinkovito ali celo, da 1 te šole pokrit iz stečajne mase. , -=u Podjetje nadalje zavaruje poslovodne delavce tudi za posledic dela na tem mestu po najvišjih postavkah. V pogodbi se določi tua ^ dodatno invalidsko in pokojninsko zavarovanje pri ZPIS. Dal]e’ p poleg zdravniških pregledov in zdravljenja organizira podjetje z . poslovodne delavce tudi aktivni oddih. Končno mora podjetje posKf" ' beti za primemo zunanjost, družabno življenje (!) in prisotnos poslovodnega delavca v združenjih (po 11. kriteriju). . . (Se nadaljujel boi TUJINI DOLGUJEMO VEČ KOT POLDRUGO MILIJARDO DOLARJEV Da si naše banke želijo v prihodnje bolj pametno gospodariti z denarjem, kot so doslej, jim je začela verjeti tudi že tujina, ne le domači varčevalci, ki so vanjo spet začeli prinašati devize ali pa jim puščati v varstvo tolarje, ki jih bolje obrestujejo. Jasno, imeti pa morajo čiste račune - vsem varčevalcem in upnikom vsak čas na vpogled. Ljudje moramo tudi vedeti, koliko dolgujemo tujini - če naj bankam zaupamo. In tako (tudi zato) so banke končno le seštele dolgove Slovenije do tujine. In koliko je skupnega? Po najnovejših podatkih banke Slovenije je celotni zunanji dolg Slovenije ob koncu maja letos znašal 1,786 milijarde dolarjev. V primerjavi z letom 1992 je višji za 45 milijonov dolarjev, glede na leto 1991 pa manjši za 80 milijonov dolarjev. Kot je znano, smo si v preteklo- ti izposojali na vseh koncih in rajih, zato so tudi naši upniki azsejani po vseh celinah. Naša ržava je mednarodnim finanč-,im organizacijam dolžna 487 mi-i j ono v dolarjev; Pariškemu klubu 77 milijonov dolarjev, tuje komercialne banke pa so odložile dplačila kreditov v znesku 394 milijonov dolarjev. Poleg omenje-lih Slovenija dolguje še ZDA 46 milijonov dolarjev, Kanadi tri mi-ijone, Nemčiji 149 milijonov, Av-triji 64 milijonov, Veliki Britaniji ;6 milijonov, Italiji 59 milijonov, rranciji 99 milijonov, ostalim dr-:avam pa 55 milijonov dolarjev. Podatki o tem dolgu pa ne 'ključujejo skupne vsote sloven-ikega deleža dolga nekdanje 5FRJ, ki znaša 3,1 milijarde do-arjev. Ta del dolga bo predmet lelitvene bilance med dražvami mekdanje Jugoslavije. V. O. NOVA POGODBA V NOVI BROŠURI! 8® Dnnnnnn7h rUvUl/Dn uii GOSPODARSTVO s komentarjem Avtorja komentarjev: Gregor Miklič in Brane Mišič Cena 950 SIT. I dir Knjigo lahko naročite na naslov: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Zc0) Dalmatinova 4, teiefoni: (061) 321-255,110-033, 313-042, faks m 311-956. H ,Pia NAROČILNICA ^ Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam (a) čaf I ......... izvod(ov) SPLOŠNE KOLEKTIVNE POGODBE ZA GOSPO' da ske DARSTVO s komentarjem. nje 50, Naročeno pošljite na naslov: ................................ ust De Ulica, poštna št., kraj:...................................... naj : tor Ime in priimek podpisnika:.................................... vin zlo Naročeno dne:................................................ sfce dei 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. kai 2. Kot ind. naročniku mi pošljite po povzetju. toč H da: Žig Podpis naročnika k beograjske Ekonomske politike Cene na drobno so bile ju-žja v Srbiji in Črni gori za 431,6 % višje kot mesec po-Prej. V primerjavi z julijem ani pa so cene v letu dni večje za 22.743-krat ali za 3-274.247,9 odstotka. ‘i V tem času so se najbolj i Podražale cigarete in sicer 1 4.441.773,9 % medtem ko s° cene poljščin poskočile za 3- 574.937,3 odstotka. Še naj-^o-nj so porasle cene storitev lri sicer »samo« za 4- 631.391,4 odstotka. Letna inflacija je na ome-j njenem delu nekdanje Jugo-)i Navije tolikšna, da jo je « * običajno glavo nemogoče dojeti in spremljati. Od ju-vija do julija so se podražii letijski proizvodi za 324,9% industrijski izdelki za 431,6 odstotka. Med lridustrijskim blagom so na-rasle cene prehrambenih izdelkov za 424,8%, pijač za 222,5%, tobaka za 747,7% ’n neprehrambenih proizvo-? d°v za 475,5% odstotka. . Življenjski stroški so od letošnjega junija do julija Poskočili za 432,9%, v letu d^i pa za 24.210-krat. . Sicer pa so cene na drobno inlija bolj poskočile v Srbiji '434,7%) kot v Črni gori (za 349,1 %), medtem ko je bil Porast življenjskih stroškov v obeh primerih približno enak. V Srbiji so se povečali 433,7 %, v Črni gori pa za 432,5 odstotka. oi !»' , ^fbski ekonomisti napove- jr^ejo, da bo inflacija do ve Dorica letošnjega leta re orčlna.■ 61 milijard-od- ‘ j st°tna. Vojislav Tomič, gene-in j ralni direktor trezorja Na-r°dne banke Jugoslavije je •iji Povedal, da bodo konec tega 0 j^eseca odstranili na svojih ca oo-nkovcih tri ničle. Zamisel ° črtanju šestih ničel pa je ’ pornič označil kot naivnost [$a 1 ^h, ki ne poznajo sitnimi l^je. Brez posebne želje, da °ri 61 komentirali načrte Voji-shva Tomiča, trdimo, da bi ati ilo črtanje treh ničel konec im septembra velika neumnost, \ bi bilo treba potlej poza-,e j f-ti na tri ničle vsake tri jCe\ ^ ne> pravijo beograjski udi ekonomisti. To pa bo teh-Ije, Ulčno nemogoče. Kdo ima kdo je »pametan« in kr- «do je »giUp« j če bomo živi, ost t>omo videli. ijel | Bogdan Čosovič, tehnični dtfektor Aluminijskega 0rnbinata iz Podgorice Pfivi, da doživljajo gospo- darske organizacije prave ^f-ke. Svoj, povsem svež pri-1rier opisuje takole: »Včeraj naj bi poskrbel za I Plače. Na žiro računu kombi-nata smo imeli celo več de-^fja, kot bi ga morali izpla-,Cat*- Toda denarja ni. SDK r\lrna gotovine. Pravijo pa, a bo prava sreča, če bo ti-f:arna v Topčideru pojutriš-lam natisnila bankovce po 1 dO milijonov. Če ji bo to I j‘fPelo, naj bi bilo vse v redu. “bistvo je, da je tiskanje de-arja glavni izvor in genera-1 °r inflacije. Nikogar ne kri-f-rn, gotovo so določeni ra-pi za vse to. Morda pa s ti-f-anjem novega in novega bnarja želimo zadostiti ne-Merim potrebam. Morda, j °da vedeti moramo, da je J}kšno početje vzrok gospodke nestabilnosti...« Povzel: A. U. SKORAJ DVE MILIJARDI TOLARJEV ZA POSLEDICE SUŠE Za posušene poljščine je prišel zadnji dež mnogo prepozno. Tudi malo ga je bilo. Pomagal je pogasiti le nekaj požarov, za globoko presušeno zemljo in vse tisto, kar naj bi poganjalo na njej, pa je prišel, kot rečeno, odločno prepozno. Suša je že opravila svoje. Po podatkih občinskih komisij je bilo do zadnjega dela avgusta v našem kmetijstvu za 35,6 milijarde tolarjev izpada prihodka zaradi manjšega pridelka. Zato se je vlada odločila, da bo ljudem, ki živijo od zemlje, pomagala. Za ublažitev posledic suše je sprejela več ukrepov. Kot prvo je bil sprejet sklep o interventnem uvozu 115 tisoč ton krmnih žit, poleg tega naj bi zagotovili 120 tisoč ton koruzne silaže za krmo. V kmetijskem ministrstvu in ministrstvu za finance naj bi ugotovili, kako takoj intervenirati z 200 milijoni: od tega bi 100 milijonov tolarjev razdelili po občinah, kjer je zaradi suše več kot osemodstotni izpad družbenega proizvoda, drugih 100 milijonov tolarjev pa naj bi bilo namenjeno za subvencioniranje krme. Ocenjena vrednost interventnih ukrepov za zagotovitev krme, za obresti za odložena posojila in za delno pokrivanje cene je 1,9 milijarde tolarjev. K temu pa je treba prišteti še vrednost odloženih in odpisanih davkov in prispevkov. Zakon, ki bo sušo proglasil za naravno nesrečo Krmna žita iz uvoza bo potrebno zelo hitro razdeliti, menijo na ministrstvu za kme- š tijstvo. Cene krmnih žit bodo E subvencionirane. Tisti, ki so « utrpeli največjo škodo, bodo I za kilogram žit prejeli deset "? tolarjev subvencije, za kilo- S gram silažne koruze pa poltretji tolar. Poleg omenjenega je vlada tudi sklenila, da bo začasno zaustavila plačevanja akontacije za davke in prispevke iz dohodka kmetov. To naj bi veljalo do tedaj, ko naj bi z dokončno oceno škode in popisom predlagali, v kolikšni meri naj se prizadetim odpišejo davki in prispevki. Kmetijsko ministrstvo mora kar najhitreje zagotoviti merila za uporabo interventnih sredstev. Državne intervencije bo deležen vsak kmet in gospodarstvo, ki ima več kot 30-odstotni izpad pridelkov. Vlada bo imenovala tudi posebno komisijo za spremljanje posledic elementarnih nesreč, pripravila pa bo tudi posebno komisijo za spremljanje posledic elementarnih nesreč, pripravila pa bo tudi zakon, ki bo letošnjo sušo proglasil za naravno nesrečo širših razsežnosti. Denar za pokrivanje obveznosti iz tega zakona naj bi po mnenju ministrstva za kmetijstvo pridobili iz soli- darnostnih sredstev po družbenem dogovoru, proračunske rezerve in iz sprememb v proračunu. Za marsikoga, ki živi od zemlje in kmetijske dejavnosti, je bilo letošnje poletje prava katastrofa. Temu nihče ne oporeka, zato je tudi prav, da se vlada ni kdo ve kako obirala in priskočila prizadetim na pomoč. Ob tem je seveda odveč povedati, da mnogi z krepi odgovornih niso niti najmanj zadovoljni. Pa kaj, vedno je tako, mar ne? Pri nas namakamo manj kot 1 odstotek polj, v svetu 17 Dolgoročno gledano se bomo izsušenim poljem ognili 78 odstotkov na 90 ali celo več odstotkov. V primerjavi z državami Evropske skupnosti smo v tem pogledu še precej na repu. Veliko pove tudi podatek, da na svetu namakajo kar 17 odstotkov vseh obdelovalnih površin, pri nas pa manj kot odstotek. Dokazano je tudi, da je moč na namakalnih površinah tudi za 400 odstotkov povečati pridelek. Vsekakor ne gre kaj dolgo mencati. Čim preje bomo poskrbeli za namakalne naprave, tem preje bomo pridelali vsaj približno toliko hrane, kot je potrebujemo. Pa mirneje bomo spali, saj ne bomo več tako pogosto razpravljali o nujno potrebnih intervencijskih ukrepih. A. U. Če bi imeli namakalne naprave, takih prizorov ne bi bilo veliko. Pa pridelek bi bil neprimerno večji. Tudi za 400 odstotkov. v prihodnje predvsem z namakalnimi napravami. Na srečo in naključje ne gre računati. Kaj pa, če še nekaj poletij ne bo prave moče? Morda nas čaka še vrsta dolgih in sušnih poletij. Kdo ve... Širši okvir nacionalnemu programu namakanja daje že spomladi sprejeta strategija razvoja slovenskega kmetijstva, so na nedavnem radgonskem posvetu o namakanju povedali predstavniki ministrstva za kmetijstvo. Posvet je med drugim opozoril na možnosti izkoriščanja naših voda, ki jih imamo kar v izobilju, pa čeprav ob suši, kakršno smo doživeli letos, ne gre računati na namakanje zgolj iz vodotokov. Zato bo nujno potrebno proučiti prav vse vodne vire. Omisliti si bomo morali zbiralnike padavin in bolj izkoriščati podtalnico. Le na ta način bi bilo mogoče v prihodnje povečati samooskrbo s hrano s sedanjih Po pet mesecev (od februarja do junija 1993) trajajočem neprekinjenem in hitrem (povprečno po dober odstotek mesečno) zmanjševanju se je slovenska industrijska proizvodnja v letošnjem juliju zopet povečevala. V tem mesecu je naraščala po 0,63% mesečno ali 8% letno - tako hitro kot januarja 1993, t.j. pred začetkom upadanja. Kljub rasti je bila industrijska proizvodnja julija letos za 4 % manjša kot v enakem mesecu lani, od januarja do julija skupaj pa je za primerljivo lansko ravnijo zaostajala kar za dobrih 6%. Letošnja julijska proizvodnja je bila 31 % manjša od svojega največjega primerljivega obsega leta 1987 ter na enaki ravni kot julija 1976, vendar pa smo takrat še praznovali »dan borca« in »dan vstaje« ter tako delali dva dni manj kot julija letos. V prvih sedmih mesecih 1993 je bila slovenska industrijska produkcija za 37% pod svojo, do sedaj najvišjo, primerljivo ravnijo (v letih 1986, 1987 in 1989), kar pomeni, da bi se morala za povratek na nekdanjo raven povečati kar za 59% oziroma skoraj za dve tretjini. Manjši letošnji od primerljivega lanskega julijskega obsega slovenske industrijske proizvodnje je posledica enega delovnega dne manj (zaradi razporeda nedelj in sobot) v juliju 1993 kot 1992 ter upada proizvodnje (skupaj za dobrih 5%) v obdobju delovanja (interventne zakonodaje) od letošnjega februarja do junija. Negativni rezultat sta ublažila rast produkcije med lanskim julijem in januarjem 1993 ter njeno naraščanje v samem juliju 1993. V letošnjem avgustu je bil en delovni dan več kot lani, kar bo ugodno vplivalo na medletni rezultat, saj bo v tem mesecu produkcija že v primeru stagnacije kakšen odstotek nad primerljivo lansko. Julijsko izboljšanje produkcijskih tendenc je bilo pričakovati (podobno kot izboljšanje v novembru in obratno kot poslabšanje v decembru, februarju, juniju in oktobru) že zaradi spremenjene sezone oziroma različnega števila delovnih dni v enakih mesecih po zamenjavi praznikov. Pričakovano izboljšanje produkcije zaradi spremembe sezone bi bilo lahko tudi v zgolj upočasnjenem upadanju ali pa njeni julijski stagnaciji. Na prekinitev upadanja in ponovno rast produkcije so v letošnjem poletju vplivali zlasti: rast konkurenčnosti našega gospodarstva V tujini zaradi spomladanskega znižanja deviznega tečaja tolarja, povečano domače povpraševanje zaradi sorazmerno visokih plač, zmanjšani stroški produkcije zaradi nižjih obresti zaradi počasne inflacije in s tem malega R (indeksacijske klavzule) ter možnost normalnejšega načrtovanja produkcije in prodaje zaradi odprave indeksacije plač. Zaradi teh vzrokov smo poletno izboljšanje produkcije tudi pričakovali. Podobno kot lani je tudi letošnje izboljšanje produkcijskih tendenc na Slovenskem (okrepljeni dejavnosti industrije običajno sledijo tudi izboljšanje prometa, gradbeništva in obrti, pa tudi drugih sektorjev gospodarstva) negotovo in ga lahko poslabšanje zunanjih razmer (poglobitev recesije v Zahodni Evropi in njena širitev v Vzhodno Evropo), ter zlasti ponavljanje napak naše ekonomske politike, hitro zavre. Če bo tako, bodo lahko zgodovinarji ugotavljali, da je obdobju hitrega in nestalnega padanja proizvodnje na Slovenskem od sredine leta 1989 do sredine leta 1992 sledilo obdobje nihanja. Naročnike obveščamo, da bomo upoštevali vsa naročila za to knjigo od januarja 1993 dalje. Vsebina Kaj ti koristi, če se hvališ, da si svoboden človek? Ali ti ni treba redno plačevati davkov, čeprav jih ne maraš? Wilhelm Busch Oblast te kaj hitro spravi ob last. Milan Fridauer Kadar se jemlje denar iz državne blagajne, ne boli srce niti največjega skopuha. ' Ivan Raos Samo za malo denarja je treba veliko delati. Dušan Radovič • Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij • Uredba o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij • Uredba o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja Zakon razlagajo: mag. Tone Rop, dr. Alenka Žnidaršič - Krajnc (oba s seminarja ZSSS) in Gregor Miklič Cena i .800 SIT. Naročila pošljite na naslov: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefona: 321-255, 110-033, telefaks: 061-311-956. 0 O Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ IN SINDIKATI. izvod(ov) brošure ZAKON Naročeno nam pošljite na naslov:. Ulica, poštna št., kraj: ... Ime in priimek podpisnika: 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. naročnik bom poravnal po povzetju. Naročeno, dne: Podpis naročnika BEGUNSKI RANČ NAD IZOLO Š Kdo ve, kaj je gnalo Draga Markoviča, da si je pred dobrimi tremi desetletji kupil hišo in zemljo visoko nad Izolo, tedaj še bogu za hrbtom, v zaselku, ki je v tistem času štel le tri hiše. Kot se je pozneje izkazalo, se je nakup splačal. Trgovska žilica Draga Markoviča ni izdala. Zdaj se ne ukvarja toliko z obdelovanjem treh hektarjev zemlje, ampak bolj s popravljanjem starih avtomobilov. __ _ pa jih je začel oddajati drugim. Pred tremi leti se je tu naselilo šest delavcev, trije Hrvati in trije Muslimani, s svojimi družinami. Ko je izbruhnila vojna, so se pri njih naselili še njihovi sorodniki. Vse naokrog živali Hiša je okrog in okrog obdana z visoko ograjo. Nasproti pritečeta bela, majhna kužka mešane pasme, za vrati pa zalaja nemški ovčar. Ko lastnik hiše, Drago Markovič, odpre vrata, se pes hitro umakne in zlekne v senco. Od nekod pri-raca še eden, čisto majhen kužek. Na verandi se sprehaja kopica mačk - lezejo povsod, po mizah, stolih in tleh. Drago Markovič pove, da jih je prav gotovo več kot 30. V košu za smeti je videti polno praznih konzervnih škatel mačje hrane. Njegove živali niso lačne. Pa tudi sicer je to pravi mali raj za živali. Pri hiši gojijo 50 kokoši in pave. Za njihovo hrano je poskrbljeno. Letos je Drago šest njiv posejal s pšenico, tri pa s koruzo. A koruza je letos vsa rumena, medtem ko je pšenice le za pičo piščancem. Suša je opravila svoje. Njegova žena bolj redko zaide sem gor. Živi spodaj, v Izoli. Drago odhaja vsak dan v dolino, kjer imata z ženo še dve hiši. »Nismo bogati, imamo pa vsega po malem,« skromno pove. Tukaj, v Baredi, se počuti svobodno, kot ptič na veji. Pomembno je, da je našel svoj mir. Zdaj je star 66 let. Že deset let je upokojen. Njegovo življenje je bilo dokaj burno. Še čisto mlad fante je bil v partizanih. Leta 1946 je pri- šel v Slovenijo, v Kranj, kot oficir, se dvakrat oženil, potem pa obesil uniformo na klin, se preselil v Izolo in se začel ukvarjati z zasebno obrtjo. Zaradi vojne že nekaj let ni obiskal svojih sorodnikov v Šumadiji. Po rodu je Srb. Delavci, nato pa begunci Streljaj od svoje hiše je v polkrogu zgradil in opremil še šest miniaturnih počitniških stanovanj, po 33 kvadratnih metrov merijo. Prvotno jih je namenil svojim šestim sinovom iz prvega zakona, pozneje Zdaj jih je skupno kar 21, od tega šest otrok. Včasih jih je več, spet drugič manj. Še sreča, da je iz vsake družine kdo zaposlen, da lahko preživijo. Pa še socialna služba jim pomaga, sem in tja jim primakne kakšen prehrambeni paket - vrečo moke ali kaj podobnega. Vsaki družini je dodelil P° tri tisoč kvadratnih metrov zemlje, da jo obdelujejo Uj tako lažje preživijo. Tam s' posadijo nekaj krompirja iu zelenjave. A kaj, ko je letos takšna suša, da si kaj prida s pridelki niso mogli pomagati. Pa tudi piščance lahko gojijo pri svojih hiškah. Ogledali smo si »naselje" teh Dragovih podnajemnikov-Najprej smo obiskali muslimansko, nato pa še hrvaško družino. Muslimani so iz Ca-zina, Bihača in Sanskega mosta, Hrvati pa iz Travnika k} Prijedora. Lutfija Alibegovio ho Ve; gii St, 2o: te\ to Pe ta ki Pa tii Trimesečni Ivan Gabrič je najmlajši član naselja. Drago Markovič na obisku pri svojih podnajemnikih OBRATNA AMBULANTA Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj AIDS — spolna bolezen našega časa Pred leti so izdali lepak z nekaj vprašanji o aidsu, ki so še danes aktualna. Kje najdemo virus? V krvi, spermi, slini, solzah, možganski tekočini, bezgavkah, mož-ganovini. Način okužbe? Do okužbe z aidsom lahko pride: - s spolnim kontaktom z okuženo osebo (homoseksualno, biseksualno); - z okuženo krvjo in produkti krvi (po prejemu krvi in krvnih produktov, če niso pregledani); - z okuženimi instrumetni (zlasti narkomani, ki si droge vbrizgavajo v žilo, če si pribor medsebojno izposojajo); - s prenosom od okužene matere na otroka. Ali je, kar zadeva okužbo z aidsom, kaj novega? Izredno polemiko je v Sloveniji vzbudila zelo majhna zloženka z naslovom SPOLNOST IN AIDS, ki jo je januarja letos izdal ŠKUC, Roza klub in Urad za mladino pri Ministrstvu za šolstvo in šport. Zloženka je zbudila polemične članke, krešejo se hude besede. Krešejo se celo strokovna mnenja; nekateri zloženki očitajo neokusnost, nekateri so proti njej preprosto zato, ker je pri njenem snovanju in izdaji sodeloval Roza klub, ki pomeni združevanje ljudi istega spola. Pa navedimo mnenje, s katerim se prav gotovo vsi strinjamo: V svetu je okoli 10 milijonov ljudi okuženih z virusom HIV, ki povzroča AIDS. Virus se prenaša predvsem s spolnimi odnosi, z izmenjavo igel pri vbrizgavanju droge, z matere na plod ter z okuženo krvjo. Najpomembnejši način prenosa so spolni odnosi. Ni tako pomembno, kdaj, kje in s kom imaš spolni odnos, ampak predvsem kako. Okuži se lahko vsakdo, ki ne prakticira varnejšega seksa. Avtorji te tako sporne zloženke ločijo: nevaren seks, varnejši seks in varen seks. Avtorji tudi povedo, kje lahko ljudje, ki jih skrbi, ali niso morda okuženi, iščejo pomoč in informacije: na Mikrobiološkem institutu v Ljubljani ter na infekcijski kliniki v Ljubljani. V časopisu Slovenec z dne 15. 6. 1993 pa dr. Irena Klaus, imunolo-ginja, koordinatorka nadzora nad okužbo z virusom HIV, v članku Z naslovom VEČ PARTNERJEV, VEČJA NEVARNOST takole odgovarja na vprašanje: Kaj svetujete ljudem, čeprav o aidsu javnost veliko ve? Ve se, kako se infekcija prenaša. Tri glavne poti prenosa so. Prva je z nezaščitenim spolnim odnosom z infecirano osebo. Kdor ima stalnega popolnoma zvestega neinfeciranega partnerja, je popol-. noma varen pred okužbo. Čim več ima kdo spolnih partnerjev, večja je verjetnost, da bo naletel na okuženega z virusom... Drugi glavni način prenosa je ob parentenalni izpostavljenosti krvi okužene osebe. Ta nevarnost je v Sloveniji skoraj ničelna. Tretja pot pa je z matere na otroka pred porodom, med njim ali po njem. VSE DLJE BREZ DELA Kako pa se tako nacionalno pisane družine razumejo med seboj? »Spočetka so se gledali malce postrani,« pravi gazda Drago, kot mu vsi pravijo. »A potem sem jim rekel, da se morajo, če hočejo tukaj stanovati, med sabo razumeti, da se ne smejo kregati, sicer naj odidejo tja, od koder so prišli.« V mariborski tragediji, ko je delavec ubil sosedo in še samega sebe, bode v oči podatek, da je bil storilec že štiri leta brez dela. Prav gotovo ni bil to glavni vzrok za ta strahotni zločin, ki je pretresel Slovenijo te dni, a bržkone kaplja čez rob njegovih vsakodnevnih stisk in težav. V Sloveniji je skoraj 23.000 trajnih presežnih delavcev kar je 18 odstotkov vseh brezposelnih. Praktično je vsak peti brezposelni trajni presežek. Vsak drugi brezposleni pa je že leto dni brez dela. Tako kažejo zadnji podatki republiškega zavoda za zaposlovanje. Na eno prosto delovno mesto je bilo v Sloveniji v drugem trimesečju letos skoraj šest, v Mariboru pa več kot 14 prosilcev! Vsega skupaj je bilo konec junija prijavljenih skoraj 128.000 brezposelnih, kar je kar za 32 odstotkov več kot na koncu lanskega prvega polletja. Med njimi je bilo prijavljenih 23.000 iskalcev prve zaposlitve, kar je 18 odstotkov vseh iskalcev zaposlitve. V primerjavi z lanskim junijem se je število iskalcev prve zaposlitve povečalo za 31 odstotkov. Med brezposlenimi je 47.349 mladih, starih do 26 let, kar je 37 odstotkov vseh iskalcev zaposlitve. V primerjavi z lanskim junijem se je njihovo število povečalo za 24,5 odstotka. Med mladimi iskalci zaposlitve jih 19.925 nima strokovne izobrazbe - to pa je že 42 odstotkov vseh mladih iskalcev zaposlitve. Brez dela je tudi 19.000 težje zaposljivih oseb, to je 15 odstotkov vseh iskalcev zaposlitve. V primerjavi z lanskim letom se je tudi njihovo število povečalo za več kot 18 odstotkov. Brez dela je tudi 70.000 strokovno usposobljenih iskalcev zaposlitve, kar je skoraj 55 odstotkov vseh brezposelnih. Gazda Drago je vse te družine tudi namenoma pomešal med seboj, tako da na eni strani polkroga stanujejo dve hrvaški in ena muslimanska družina, na drugi pa dve muslimanski in ena hrvaška. »Plačujejo mi le elektriko in vodo, saj tako nimajo denarja,« pove Drago. Vsak 'dan dopoldne skliče z njimi sestanek, na katerem se dogovorijo, kaj bo treba tistega dne postoriti. Povabijo ga na kavo, včasih jih pokara, ker ne zalijejo oleandrov pred stanovanji ali zaradi česa drugega. A podnajemniki so tiho, nič ne rečejo. je prišla k sinu in svaku pred desetimi meseci s tremi hče' rami. »Tukaj je dobro. Tudi gazda je dober. Saj bi se vrnila, pa se nimam kam,« nam je povedala. Bila je zelo redkobesedna. Hrvaška družina nam je p°' stregla s kavo. Manda Gabrič je sama begunka, njen mož pa dela v ladjedelnici. Doma je izi Travnika. V rokah pestuje trimesečnega sinčka Ivana, ki ie naj mlajši član tega begunskega naselja. Še pred kratkim se je v majhni sobici drenjalo pet ljudi, a pred kratkim sta dva sorodnika odšla. Zdaj jim je laže. Za potrebe stanovalcev prl' peljejo vsakih petnajst dni p° 24 kubikov vode iz Kopra-Gazda nam pove, da sam uporablja vodo iz vodnjaka, k* kdo mu obdeluje zemljo? Zvečine sam, pomagajo pa r°u tudi njegovi podnajemnik1- 2a C" »Jaz pomagam njim, oni V°' magajo meni,« je opredeli .o Vsi ti podatki kažejo na nemoč ekonomske politike v boju zoper brezposelnost, pa tudi na to, da aktivna politika zaposlovanja ne dosega pravih rezultatov. M. F. Zemlja za vsako družino Koliko časa še misli imeti pri sebi toliko beguncev, ga povprašamo. »Sam jih ne bom podil od hiše,« nam pove. »Če bodo hoteli, lahko gredo.« svoj odnos do podnajemnikov Brez velikih besed, ki sm° se jih v preteklosti nasitim o bratstvu ali o JugoslaviJ1 v malem in podobno. Tu gre za stisko ljudi in za preživetje. I11 za kanček človečnosti in razumevanja. Marija Frančeškin i 1 PRED USODNIMI ODLOČITVAMI Pri založbi ČZP Enotnost je konec oktobra 1992 izšla knjiga Jožeta Smoleta »Pred usodnimi odločitvami«. V njej Smole, nekdanji novinar, diplomat in predsednik SZDL Slovenije razgrinja svoj pogled na slovensko in jugoslovansko politično dogajanje pred razpadom Jugoslavije. NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova4, nepreklicno naročam(o) ODLOČITVAMI. Naročeno mi (nam) pošljite na naslov:_____________ izvod(ov) knjige PRED USODN^1 Ulica, poštna št., kraj:. Datum:. Podpis naročnika:. 1. Naročeno bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot individualni naročnik bom plačal po povzetju odpiranje povsem običajnih srednjih šol v kratkem odločili še adventisti, protestanti pa mogoče celo še pravoslavci in muslimani. Bržda tudi množica marksističnih učiteljev še ni rekla zadnje besede in prav gotovo bi se v Sloveniji našli starši, ki bi svoje otroke radi poslali v tako »povsem običajno srednjo šolo« s primernim »veroučnim« predmetom. In takšni starši lahko z vso svojo davkoplačevalsko legitimnostjo od države pričakujejo, da bo nase prevzela plače učiteljev in materialne stroške. Še pred tem pa najbrž nikogar ne bi motilo, če bi ta država poskrbela za primerne plače in obnovo skrajno zdelanih »povsem običajnih srednjih in osnovnih šol«, ki za zdaj na urniku žalibog še nimajo verouka. Janez Novak [C vero, dom in narod - z Janšo naprej! v )e 1-t- ; H I Sporočilo Nove revije Opredelitvi štirinajst slovenskih pisateljev o podtalni politični dejavnosti neokrnjenih struktur bivšega režima so se s podpisi pridružili še naslednji slovenski ustvarjalci in razumniki: Aleš Berger, Janez Bernik, Vane Gošnik, Mišo Jezernik^ Miran Kafol, Saša Markovič, Žarko Petan, Janez Pogačnik, Niko Prijatelj, Vaško Simoniti in Jaroslav Skrušng. Očitno je, da je zadeva z orožjem izbila sodu dno. Na Novo revijo se namreč obračajo mnogi državljani Slovenije z izrazi ogorčenja nad stanjem v slovenski družbi. Uredništvo Nove revije se sicer strinja z mnenji, da tisti pripadniki enopartijskega sistema, ki so nas še vče-raj strahovali s svojo tajno policijo, JLA bi tako imenovanim neodvisnim sodstvom, skušajo danes ponovno postati gospodarji naših usod. Strinja se tudi, da Podtalno delovanje udbomafijskih združb, divja grabljenja in načrtni stečaji Podjetij ter hkratna množična odpuščanja delavcev, medijske in politične gonje zoper osebnosti, ki razkrivajo ozadje tovrstnega delovanja, v temeljih ogrožajo demokracijo. Vendar pa Nova revija ne more in ne želi postati nadomestni prostor razreševanja teh nedvomno usodnih vprašanj za našo prihodnost. Zato uredništvo Nove revije predlaga, da se neravnodušni državljani obrnejo na najvišje predstavniško telo demokratične države to je Državni zbor Republike Slovenije, in od njega zahtevajo, da zavaruje družbo pred uzurpacijo, ki jo po vseh znakih sodeč na različne načine skušajo uveljaviti sile starega režima. Pri tam naj izkoristijo tudi svojo pravico do nastopanja v deklarirano neodvisnih medijih. Odgovornosti za demokracijo danes ne morejo več prevzemati samo neodvisne kulturne in intelektualne formacije, ki so inicirale prelom z enopartijskim sistemom, pač pa vsak posamezni državljan, ki mu ni vseeno, v kakšni družbi bomo živeli. Uredništvo Nove revije Odpusti mu grehe, Oče! Hvala Bogu, dobili smo novo krščansko usmerjeno, vendar povsem nepolitično |irnnazijo oziroma zavod sv. Stanislava. O tem več kot na-*orno govori že sama otvoritev s svečano akademijo, slavnostnim nagovorom Lojzeta Peterleta in blagoslovitvijo ?adškofa dr. Alojzija Suharja. Duh Škofovih zavodov Pa je še zlasti prišel na površje ^ed ovacijami Janezu Janši. Kronisti so zabeležili, da je 2avod za opravljanje srednje- šolske dejavnosti pridobil državno koncesijo, tako da je plače učiteljev in materialne stroške prevzela država, medtem ko je obsežno obnovo in zelo sodobno opremo plačala ljubljanska nadškofija. Sicer pa da bo to povsem običajna srednja šola, katere program je verificiral republiški strokovni svet, le da na urniku poleg drugih predmetov srečamo še latinščino in verouk. Država je torej na svojo grbo prevzela tudi plače uči- teljev in pripadajoče materialne stroške, ki bodo šli na rovaš poučevanja verouka. Po logiki stvari torej jutri lahko pričakujemo otvoritev nove »povsem običajne osnovne šole«, katere program bo verificiral strokovni svet, le da bo na njenem urniku poleg drugih predmetov še verouk. Odveč je poudarjati, da bodo s Škofovih zavodov in morebitnih jutrišnjih novih šol z veroukom prihajali povsem laično izobraženi absol- venti, med katerimi bodo In ker si najbrž nihče ne bo iskale svojo kadrovsko bazo drznil reči, da sklepam naprav vse stranke, še zlasti tiste robe, torej nikogar ne bi smelo bolj liberalne usmeritve. posebej motiti, če se bodo za SLOVENSKE INVESTICIJE PO NOVEM Sporočilo Delavske enotnosti Opredelitvi štirinajst slovenskih pisateljev o podtalni politični dejavnosti neokrnjenih struktur bivšega režima so se s podpisi pridružili še naslednji slovenski ustvarjalci in razumniki: Aleš Berger, Janez Bernik, Vane Gošnik, Mišo Jezernik, Miran Kafol, Saša Markovič, Žarko Petan, Janez Pogačnik, Niko Prijatelj, Vaško Simoniti in Jaroslav Skrušng. Očitno je, da je zadeva z orožjem izbila sodu dno. Na Delavsko enotnost se namreč obračajo mnogi državljani Slovenije z izrazi ogorčenja nad stanjem v slovenski družbi. Uredništvo DE se sicer strinja z mnenji, da tisti pripadniki partitokrat-skega sistema, ki so nas še včeraj vlekli za nos z demilitarizacijo Slovenije, s cenejšo, samostojno in blaginje polno Slovenijo, z demokracijo in tako imenovanim neodvisnim sodstvom, skušajo kljub temu, da niso uresničili ničesar od obljubljenega, še kar naprej jahati na naših hrbtih. Strinja se tudi, da podtalno delovanje udbomafijskih združb, in kosovskih ovaduhov, ki se jim je uspelo infil-trirati v vojaške, policijske in druge obveščevalne službe, divja grabljenja in načrtni stečaji podjetij ter hkratna množična odpuščanja delavcev, medijske in politične gonje zoper osebnosti, ki razkrivajo ozadje tovrstnega delovanja, v temeljih ogrožajo demokracijo. Zato uredništvo DE predlaga, da se neravnodušni državljani obrnejo na najvišje predstavniško telo demokratične države, to je Državni zbor Republike Slovenije, in od njega zahtevajo, da zavatuje družbo pred uzurpacijo, ki jo po vseh znakih sodeč na različne načine skušajo uveljaviti sile starega režima. Pri tem naj izkoristijo tudi svojo pravico do nastopanja v deklarirano neodvisnih medijih. Odgovornosti za demokracijo danes ne morejo več prevzemati samo neodvisne kulturne in intelektualne formacije, ki so inicirale prelom z enopartijskim sistemom, pač pa vsak posamezni državljan, -ki mu ni vseeno, v kakšni družbi bomo živeli. Uredništvo DE m EE I IAVBARKOMANDA škofovi zavodi spet odprti BOGABOJEČI ZAVOD SV. STANI ISI LAV A NAJPOMEMBNEJŠA STRAN VRZIMO MU KAKŠNO AFERA DA SE ZAMOTI..! cerkvenih miši, pa jih vseeno gledamo. Mogoče celo do prihodnjih volitev? Gasparijevo zadolževanje Horoskop Ali se izplača? Politik novega kova Podpisuje polpismene okrožnice ter postaja »slovenski ustvarjalec in razumnik«! NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO KOLEKTIVNA POGODBA ZA NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI s komentarjem in stališči komisije za razlago kolektivne pogodbe Pripravila: Nevenka Zaviršek in Vinko Kastelic Poleg kolektivne pogodbe s komentarjem in stališči brošura, vsebuje še: - Tarifni del KP za zdravstvo in socialno skrbstvo - Sklep IS Republike Slovenije o določitvi koeficienta za določanje OD -Zakon g plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih - Sklep o določitvi kalkulativnih osnov za določitev obsega sredstev za plače v zavodih, ki se financirajo iz proračuna. Cena 950,00 SIT. Brošuro lahko naročite na naslov: ČZP ENOTNOST. Ljubljana, Dalmatinova 4. telefoni 321-255,110-033, faks 311-956. Mitja Gaspari, finančni minister, smelo nadaljuje jugoslovansko prakso zadolževanja brez pokritja. To ga kot monetarista očitno niti ne moti, saj mu je pogubno krpanje proračunskih lukenj pomembnejše od grozečega nacionalnega gospodarskega kruha. Gaspari je finančni strokovnjak, nikakor pa ne ekonomist, ki bi udaril po mizi, češ »toliko ustvarimo in toliko lahko porabimo, pa nič več!« Prav po tem pa se sedanji finančni minister opazno razlikuje od sVojega predhodnika Marka Kranjca, ki je raje odstopil, kot da bi moral sodelovati pri pogubnem državnem zapravljanju davkoplačevalskega denarja. Še eden od tistih, ki za ceno ministrskega stolčka vidijo (lastno) drevo, ne vidijo pa bolnega gozda. Slovenija se prav kmalu ne bo prav nič razlikovala od nekdanje Jugoslavije. In kje so bleferji, ki so nas prepričevali, da bo po osamosvojitvi vse drugače?! Malenškov duh Danijel Malenšek, tajnik za »slovensko desnico« in neuslišani kandidat za vstop v Slovenijale-sovo celico ZKS, poje levite Spomenki Hribar, ki da skuša desno prikazati kot nekaj slabega, nazadnjaškega, posredno povezanega celo s pojmi nacizma, fašizma ipd. Za Malenška so vse to seveda nesmisli in ne želi na tak način razpravljati o desnici in levici. Bližje mu je lamentiranje o večnem boju med dobrim in zlim, o nasprotju med ustvarjanjem in delitvijo. Čudovito. Zagata je samo v tem, da vrli Danijel ne spregovori, denimo, niti besedice o tem, kako se pri nas ustvarjajo in delijo (poslanske) pokojnine. Namesto tega je Danijel ponosen, da je zaznal duh časa današnje Evrope in nevarnosti, ki pretijo slovenskemu narodu... Goljufov in pijavk, ki mu pijejo kri, žal Danijel ne' omenja... Janševi dokumenti Največji francoski državnik Armand Jean du Plessis, vojvoda de Richelieu (rojen 9. septembra 1585) je bil v mladih letih namenjen za vojaško suknjo. Ko pa se je njegov starejši brat odpovedal opatiji, ki jo je družina »imela v lasti«, se pravi da ji je vsako generacijo dala opata, je Armand Jean prevzel to opatijo. Mislil si je, da mu bo pomagala pri politični karieri. Z družinskimi zvezami je hitro dosegel’škofovski naslov in kot škof se je udeležil zasedanja državnih stanov leta 1614. To je bilo zadnje zasedanje stanov do revolucije 175 let kasneje. Na tem zasedanju je Richelieu naredil dober vtis na kraljico mater, ki je vladala med mladoletnostjo svojega sina Ludvika XIII. Kazalo je že, da ima Richelieu odprto pot do najvišjih položajev, ko je leta 1617 kralj, ki je postal polnoleten, svojo mater poslal iz Pariza, prav tako pa na vse strani neba razgnal tudi njene sodelavce, med njimi tudi Richelieuja. Ta je potem potreboval več let, da je kralja prepričal o svoji vdanosti. Ko mu je to končno uspelo, si je naglo pridobil mesto prvega ministra, s kraljevo pomočjo pa tudi naslov kardinala. Kot prvi minister je mnogo naredil za Francijo in je v resnici vladal državi on in ne kralj. Med tridesetletno vojno je podpiral protestante, ker je s tem slabil Avstrijo in preprečeval združitev Nemčije, v vojnah s Španijo in Anglijo pa je krepil moč Francije, ki je tako postala pomembna sila na svetovnem prizorišču. Podpiral je tudi obrt in industrijo, zunanjo trgovino ter vojno in trgovsko mornarico. Bil je tudi podpornik umetnosti in ustanovitelj francoske Akademije. Največje pa je njegovo delo v notranji politiki. Čeprav je podpiral protestante v Nemčiji v vojni proti Avstriji, pa je protestantske Francoze preganjal, ker je bila njihova moč v gospodarstvu prevelika. Še bolj pa se je angažiral za uničenje politične moči velikega plemstva, iz katerega je sam izhajal, ker je menil, da je njegova velika moč in samovolja Franciji škodljiva. Postavil je torej temelje za prehod Francije v moderno absolutistično državo. Vojvoda de Guise se je želel odpovedati cerkveni funkciji in bogatim dohodkom, ki so bili s to funkcijo zvezani, ker se je želel poročiti z lepim dekletom. »Se vam to izplača?« ga je povprašal Richelieu. »Odpovedujete se štiristo tisoč frankom na leto zaradi ženske. Pomislite, koliko bi se jih odpovedalo štiristo tisoč ženskam, če bi imeli vaše dohodke.« V tem tednu so se rodili še francoski pisatelj Francois de Chateaubriand, avstrijski skladatelj Anton Bruckner, italijanski filozof Tomasso Campanella, francoski politik Marie Joseph de La Fayette, angleška kraljica Elizabeta I. in angleški kralj Rihard Levjesrčni. Deni Lojze Peterle, podpredsednik vlade in zunanji minister, je za TV omizjem izjavil, da neodvisni sindikati niso prav nič neodvisni. Ko ga je minister Janša dobrohotno popravil, da misli (Peterle, op.p) najbrž svobodne sindikate, pa je krščanskodemokratskemu liderju ušla izjava, ki pove vse o njegovih diplomatskih spretnostih, da o njegovi demokratični naravi niti ne govorimo: »Videti (svobodne sindikate namreč, op.p.) jih ne morem!« Se gospod Peterle zaveda, da za svobodnimi sindikati stoji kakih 430.000 slovenskih de- lavcev, ki jih »on ne more videti?« Hudo žalostno za državo, v kateri je lahko tak človek podpredsednik njene vlade in celo zunanji minister! Še bolj žalostno pa je to za nas, ki tudi ne moremo videti Janez Janša, minister za afere alias ministrstvo za obrambo, objavlja pojasnila »v zvezi z javnimi trditvami Milana Kučana« in med drugim omenja neki zaupen dokument, ki ga je objavila Mladina in ki je bil spisan samo v dveh izvodih. Enega hrani ministrstvo za obrambo, drug pa je bil poslan predsedniku Kučanu. Ker »naj bi ministrstvo za obrambo ta dokument dokazljivo ne posredovalo nikomur«, bo zaradi objave zaupnega dokumenta podalo kazensko ovadbo. Preiskava po mnenju MO ne bi smela biti pretežka. Se strinjamo: doslej je imel dokazljivo največ težav z objavljanjem zaupnih dokumentov nihče drug kot Janez Janša. _ „ ,. Dosje Kuli Humoreska Nebeško ljudstvo - Ali kaj gledate televizijo? smo povprašali tovariša Neposrednega proizvajalca raznih strok, ki je po ustaljenem običaju pil svoje pivo za šankom bifeja Bližnja srečanja posebne sorte. »Sem ter tja,« je rekel, »ampak navadno le pozno zvečer, ker tale frdamani oštir prezgodaj zapre to svojo jazbino.« - Potem ste najbrž videli, kako težko živijo v Srbiji? »Veste kaj, mene pravzaprav bolj malo briga, kako živijo v Srbiji. Mene predvsem zanima, kako živimo mi tukaj. Le pogojno pa me zanima, koliko v Srbiji stane pir, za vsak primer, če bom šel kdaj tja, o čemer pa dvomim. Vsaj tako kmalu ne bom videl Beograda.« - No, zadnjič smo po televiziji ali radiu slišali, da se je pivo v enem dnevu podražilo za sto odstotkov. Dopoldne je bilo po 23 milijonov, popoldne po 30 milijonov, zvečer pa že po 50 milijonov... »O madona. Oštir, hitro še en pir,« je z nervoznim glasom dejal tovariš Neposredni, »za vsak primer.« Potem pa se je nagnil k nam in potihoma dejal: »Ne govorite tako na glas, lahko da vas oštir sliši.« Na glas pa je pristavil: »Gospod plača!« Požrli smo tole izsiljeno plačilo, kajti težko je tovariša Neposrednega presenetiti. Le pri pivu se ga da. Nato smo povzeli: - Pa smo startali z razmerjem en dinar en tolar. Oni pa so enkrat še odbili eno ničlo... »Ja kakšne plače pa imajo potem?« - Upokojenci menda po nekaj deset mark mesečno. »In po koliko je pivo, v markah?« - Kaj pretirano ceneje kot pri nas ni. Človek se vpraša, kako da se tam ljudje ne uprejo? »Oh, tega ne boste dočakali. Zdaj se je izkazalo, da so imeli srbski voditelji prav, ko so trdili, da so Srbi nebeško ljudstvo..,« - Kako to mislite? »Veste, vi ste premladi, da bi se še v šoli učili verouk. Jaz pa sem se ga. In kolikor se spomnim, v vsej stari in novi zavezi ni bilo govora, da bi angeli jedli. Očitno so živeli tako, kot živijo danes Srbi, od lufta.i - Kaj pa zadnja večerja? »Saj pravim. Ko so apostoli pojedli zadnjo večerjo - zato pa se je imenovala zadnja - so postali svetniki oziroma angeli. In kaže, da je precej Srbov že pojedlo svojo zadnjo večerjo. Ali vidite, da imam prav?« . Bogo Sajovic) 6 ' DELAVSKA ENOTNOST ŠEGA, ‘ 1ICAJ STARA JAPONSKA PRESTOLNICA DELEŽ RUZABNIK NIKOLA TESLA PREDUJEM NADAV PERZIJSKI VLADAR ŠIITSKA MILICA OKENSKA ZAST0RNICA VEI P ZACE VELIKA IRKA IETNICA LETOVIŠČE NA AŽURNI OBALI VZDEVEK GOETHEJEVE. MATERE KRAJ PRI POREČU SRBSKI SLIKAR (STOJAN) SRED0ZEM. VRTNA RASTLINA KRAJ V SLOVENSKEM PRIMORJU PRIŽNICA PRIPRAVIL SALOMONOV UGANKAR HOTENJE SKOMINE RIMSKI PESNIK KRILO RIMSKE KONJENICE BRAZILSKO VELEMESTO PEVEC JOHN TROPSKA PAPIGA ELEMENT HOJE PEKOČA ZAČIMBA RENA V ŠVICI GEOMETRIJSKO TELO SMUČARKA MCKINNEY PODREDNI VEZNIK POTOVALNI NAČRT DELAVSKA ENOTNOST RAZLIČNI ČRKI IGRALKA DALG0VER KOMPOZI- CIJSKI POSTOPEK BIVALEC ;otske DELAVSKA SKUPNOST PRIPOVE- DOVALEC PEVEC LESKOVAR ;uc ILAŠA- S0GI NJA NAGRADNA KRIŽANKA RUSKA DOLŽINSKA OSKRBNIK KLETI ŽEV0 IANJE IGRALEC ARKIN NAGflADNA KRIŽANKA AMERIŠKI KOMIK (LED) GLAVNI ŠTEVNIK VRTNA RASTLINA ZOLAJEV ROMAN IVO M0JZEL SIMON JENKO DELAVSKA ENOTNOST VLADIMIR KRALJ VELIKO FINSKO JEZERO TINA TURNER VELIKO SREČE >RI ŽREBU TEKAŠKI KONJ HRVAŠKEM NASIČEN OGLJIKO- VODIK VRSTA DVIGALA ALENKA ŠMID MUZA PESNISTV/ NEMŠKI PISATELJ (LUDWIG) LUKA V IZRAELU PODLOŽNIK FEVDALIZMU GLAVNI ŠTEVNIK SNEGU- R0CKE. HLEV V PLANINI GRŠKI BOG VOJNE KONTAKT, SPOJ MUSLIM. M0SK0 IME PEVKA TURNER PETERO MOJZESOVIH KNJIG azijska PALMA francoski PISATELJ (EMILE) pritok I Nagradna križanka št. 38 KRABBE, NOZ, SVIŠČ, OGRLICA, PICO, LEE, PEKAČ, PlS, SV$ ONON, ČEVAPČIČI, SŠ, ST, KARTA, TEČAJNIK, TARENTWU' ENAČBA, NOTA, TOŠČ, KIŠ, EF Zl °r9a ko nj PH , POSq Rešeno križanko nam pošljite do 13. septembra 1993 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 38. Nagrade so 1.000, 700 in 500 tolarjev Rešitev nagradne križanke št. 36 KROGLA, GRADNIK, ABSTRAKCIJA, NOTEČ, ELAN, IGRALEC, PAKT, POLDE, OVID, BAL, ISTOST, RŽ, SAM, IVA, OKEL, ETUI, Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 36 1. Marina Prosenc, Jevšnikova 2, 61412 Kisovec, 2. Vitomir Herzog, Cankova 53/c, 69261 Cankova, Le ia9o ter s karn 3. Stanislav Lesjak, Tomšičev trg 18, 63000 Celje Nagrade bomo poslali po pošti. Križanko pripravil UGANKAR