Obramlmi vestnik. = Resnici čast! Z oiirom na notico, bjavljeno pod istim naslovom v zadnji številki našega lista, nam piše g. dr. Tuma TJ]ed drugim: »Vsak, kdor je mojo notico čital, ve, da obsojam le onega g. učitelja, *i se je podpisal I. Č. in je skrajno zlorab^lal »Edinost«. Moja opazka, da je pisec ¦^otične notice v »Edinosti« bržkone učitelj, in »da je to prava dika učiteljskega stanu, in voditelji dosedanie smeri učiteljs^va mu morejo biti hvaležni za ta način pornoči«, je vendar tako i r o n i č n a. da Jn to .™ora' vsa^ čitatelj razumeti . . . Uredništvo je torej slabo razumelo mojo n°tjco . . . Zato pričakujem, da pojasnite j^oje ironične besede proti I. Č. v pravem P°rnenu in bom smatral, da je s tem ves "ncident rešen.« — S tem. da prijavijamo lavo g. dr. Tume, da so imele njegove esede zgolj ironičen pomen, je zado- «es ščeno od naše strani njegovi zahtevi in resnici. — Komaj pa je bilo pismo g. dr. Tume v naših rokah, se je o istem predmetu oglasila »Zarja« (štev. 822 z dne 25. t. m.). Nekdo »iz učiteljskih krogov« vehementno bije po Zavezi, njenem vodstvu in našem listu, kakor da hoče vse troje ugonobiti z enim mahom! Mi snio seveda ob tem poizkusu popolnoma mirni in vemo, da se bo še večkrat ponavljal s tisto stvarnostjo in temeljitostjo, kakor se je začel v »Naših Zapiskih«. Da smo nekolegialni, glupi, nesolidarni, do mozga gnili, pravzaprav čisto navadne praznoglave barabe, ki nitnamo nobene pravice govoriti v imenu naprednega slovenskega učiteljstva — vse to je jasno dokazano. Čemu bi se torej razburjali? Zlasti še, ker stoji zapisano v »Zarji«: »Tempelj in duhovščina sta postala bog in si vihtita kadilo. Abnorrnalnost je v razvoju, zato je treba leka, pa tudi na riziko, da proglasi naša »duhovniška kasta« ta lek za infainen.« — Bržkone so tempelj in duhovščina in bog in kadilo naslovljeni na naše ime, s tem je tudi povedana diagnoza naŠe bolezni, ki jo seveda more ozdraviti le pavšalno natolcevanie, dasi je malo častno za zdravnika! Ampak le pogumno naprej, zidarji in kovači! Toliko pogumnejše, ker imate vnetega pomočnika v »Slovencu«, ki se zopet zadnje dni s posebno ljutostjo in s sirovimi izbruhi zaganja v nas! Nič ne de! Bojevali se bomo na dve fronti! Prebili smo že najhujše čase, prebijemo tudi te! = Dijaški štrajk v Uublianl. Ker niso šolske oblasti ukrenile ničesar, da bi po srednjih šolah praznovali 5001etnico ustoličenja zadnjega koroškega vojvode, so dijaki višjih razredov srednjih šol v LjubIjani stopili v štrajk. O s-tvari sami ne bomo govorili, ker je statišče učiteljstva v tem primeru dano samo po sebi. Pripominjamo, da so srednje šole na višji ukaz obhajale obletnico Schillerjeve smrti in zma?e pri Lipskem. Med Ijubljanskimi dnevniki se je razvila ob dijaškem štrajku živahna polemika, tako zlasti med »Slovencem« in »Dnevom«. »Slovenec« je igral vlogo policaja in denuncianta, ker je v to polemiko vlačil tudi učitelistvo in Učiteljsko tiskarno ter . še Učiteljskemu konviktu ni prizanesel. Tako denunciranje je naravnost gabno! Ztnore ga le žurnal, ki je brez časti in poštenja, ali — da govorimo s »Slovencem« samim (št. 67 z dne 24. t. m.), »ki ti opljujejo in osmrkajo že vsakega . . .«