Leo IX, *tev. 2
Celje, četrtek 6. januari«. 1927.
PoSrnina platana o gotoaini.
lihala
*  torek,   četrtek  I« sobot*.
SUne mesečno Dio T— »ajinozemstvo Din 20"—.
Poumemi Ateni.k« I Uin.
Račun poštno-čekovnega Myoda štev. 10.666.
tV4 DUBA
Uredništvo !■ uprav ni&tvo i Celje
Strossmayerjeva  ulica 1. pritličje.
Rokopisi   se   ne  vračajo. Og<a«i po tarifu.
Telefon int. štev. 65.
Tujsfcl promet.
Dne 23. decembra se je vršila prva seja odbora Tujskoprometne zveze za mariborsko   oMast   v   Mariboru   pod predsedstvom velikega župajia  g.  dr. P.Tkmajerja. Seji so prisostvovali ra-zun izvoljenih članov odbora: sekcijskt svetnik g. dr. Ratej kot zastopnik nad-zorstvenega obkistva, g. img. Vasnek za gradbeno direkcijo v Ljubljani, g. dr. Pleas za Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, gg. Prekoršek. Stabej in dr. Senčar v zastopstvu mest-nih obči>n Celje, Maribor kn Ptusj.    Iz predsednikovega izčrpnega  poročila  o dosedanjem delu izza ustanovne glavne skupščine dne 3. novembra je vi-deti, da zveza kljub temu. da še nima svojih poslovnih, prostorov in svojega pisarniškega   osobja.  lepo  napreduje in se prav marljivo pripravlja, da bo niogla priJiodnjo pomlad v polnem razmahu stopiti pred našo javnost. Zveza j šteje dosedaj 4 ustanovne. 13 rednih in j 2 podporna člana in razpolaga tuđi že ! z znatnim lastnim premoženjem, tako , da je njeno uspešno delovaiije v vsa-kem slučaju zasigurano. Prejela je tekom poldrugega meseca 113 raznih do-pisov in razposlala veo okrožnic v na-menu,  da  zanese  prepričan je  o  važnosti in potrebi tujskoprometnega po-speševanja v vse sloje prebivalstva. — Tajniške posle vrši začasno obrtnoza- j družni nadzornik g. Zal.ožnik.
Na seji so se izvolili podpredsed-ndkom zveze ravnatelj dri. zdravilišča \ Rogaški Slatini g. dr. Šter. tajnikom predsednik mariborske podružnice S. i ■P. D. g. dr.  Senjor. blagajnikom za- j stopnik mariborske sekcije avtomobil- j skega kluba kraljevine SHS g. Pugef. j Priglašenim članom se je doliočila red- | na odnosno podporna članarina za leto j 1927. Radi lazjega iWarnega poslovanja pri&topi zveza lt čekovnemu prometu poštne hranilnice v Ljubljani.
Tajniško mesto je odbor oddal prosik-u. ki ima v takem delu že prakso. Vloženih je bilo 22 prošenj. od teh 6 iz ljubljanske oblasti, po ena iz Zagreba, Avstrije in Itafije. Dvanajst prošnjikov poseduie akademsko izobrazbo.
S »Putnikom« se je sklenila pogodba radi otvoritve biljetarne v Mariboru, kjer bo poslovala tuđi zvezna menjalnica in prodajalna propagandnoga in reklamnega materijala. Glede poslovnih 1 oka lov je odbor pretresaj razne nacrte. Najbolje je ugajal pred-
log, da zveza zgradi pred gla.vnim kolodvorom  primeren  paviljon  ter v  to svrho stopi nemuiloina v stik z. železnt-ško upravo. Da se pospeši uistanavlja-i nje in koristno delo olepševalnih dru-I štev in društe vza negovanje domaćin- : stva bo  zveza  izdala, tiskana  vzorna pravila. Tuđi skuša zainteresirati neko amerikansko filmsko  podjetje za napravo Minskih posnotkov lepifo pokra- i j-im. znamenitih podjetij, zgodovinskih i j objektov   in  najznaeilnejših  narodnih j 1 obieajev iz majiborske oblasti ter bo v I sporazumu z lokalnimi činitelji sesta-I vila tozadeven nacrt. Zveza je že za- i prosila za lastno kinokoncesijo. a je z nekim     mariborskim     kinopodjetjem i sklenila ugodno pogodbo, s katero ji je I zasigurana primerna udeležba na do- : hodkih podjetja. vsfed česar bo poslala I prošnja zveze brezpredmetna.                j
Končno se je vršil razgovor še o I zadevah gostilnićarstva in hotelirstva I in o potnih olajšavah za inozemske po- j setnike vinske razstave v Ptuju meseca j januar ja. Tekom štiri me trajajoče. ze- ! lo temeljite razprave je bila sprejeta ! ćela vrsta koristnih sklepov tuđi za | propagandno delo v bližnji bodočnosti. j
Dolžnosti davkoplačevakev
v   . četrtletju 1927.
(Opozoritev Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
/. Vložilev napovedi.
a)  Za dohndnino. Rok za vložitev napovedi za Teto 1927. poteče dne 31. januar ja 1927. — Do tega roka mora vsakdo. čigar dohodki so zavezani do-hodnini.  vlazi*i  s  kolkom   za   5   Din opremljeno napoved iz lastnega nagiba brez posebnega poziva, da se izogne zamudnim posledicam § 205 zakona o osebnih  davkih.  —  Zashižek  telesnih delavcev (delavVO ni za-vezan dohodnir ni; zato telesni delavci (delavke) nuso zavezane    vlagati    dohodnimskih    napovedi.
b)  Za rentnitio. — Hkratu z napo-vedjo za dohodnino je vložiti tirdi na- j poved za rentnino. Za. vloiite\- napo- j \^edi za rentnino ne dobi nmče posebnega poziva. Napoved je istotako zavezana taksi 5 Din.
Napovedi za rentnino ni h'eba vla-gati davkoplačevalcem. ki že plačujejo rentnino in svojega bivališča tekom teta 1926 nišo izpremenili, ako .se nji-
hovi   rentnini   zavezani  dohodki   ni-so pomnožili.
Tiskovine za te liapovedi se dobe pri davčnih oblast v ih in davčnih uradih.
Koniur je nemogoče vložiti napo- j ved v določenem roku. naj s pismeno ! uterueljitvijo pravočasno prosi z<\ po-daljšanje roka.
//. Prijave za odniero darkfi od za-
služka tehsnih delaccev (delavk) za
leto 1927.
1.   Telesni   delavci   (delavke).   ki opravljajo delo sam<jstalno ali od defo-dajalca neodvisno (postreščki, dnrnar-ji. žagai'ji, uiiični prodajalci raznih po-trebščin in živil, čistilci čevljev in tem podobni)  marajo  predložiti brez  posebnega poziva gornjo prijavo najkas-neje do dne 34. januar ja 1927. ter na-povedati zashižek. ki ga bodo po vsej priliki dosegli v letu 1927.
2.  V istem času morajo vložiti prijavo delodajalci za svoje telesne delav-ce. če ne odvajajo davka z mesečniin afi četrtletnim seznamkom, in končno vsi zasebniki za svojo služinčad. V prija vah je navesti za vsakega posamez-nega delavca zaslužek, ki ga bodo pred-vidoma v letu 1927. dosegli.
3.  Delodajalci, ki odpremljajo pobrane zneske z mesečnitni seznami (.industrijska, rudarska, gradbena, želez-niška.  hotelska,  restavracijska  in tr-govska podjetja, sledtija ako kupčujejo >na debelo« ali =na debelo in na drob-no«) morajo opremiti pobrane zneske in predložiti sezname najkasneje do 14. v^dkega meseca, delodajalci pa. ki odvajaj o pobrane zneske s eetrtletnimi iz-kazi (.vsi ostali delodajafci) pa tekom 14 dni po preteku vsakega četrtletja.
Delavci (delavke). ki nišo dovršili (e) 18. leta, ki so prekoračili (e) 65. leto starosti. nLso zavezani davku od zaslužka telesnih delavcev. — Prijave po toCki 1. im 2. so zavezane koliku 5 di-narjev.
///. Davek na poslovni promet.
1. Davkoplačevalci. katerih promet v letu 1926 ni dosegel zakonito določe-ne meje 360.000 Din in ni bil manjši od 13.000 Din, potem vse svobođne profesije, ne gfede na velikost opravljene-ga prometa, so dolžni do dne 31. janu-arja 1927 vložiti predpisano prijavo, ne da bi čakali na poseben poziv. — Napovedaii je promet leta 1926. — Prijave za davek na poslovni promet
so zavezane taksi 5 Din. ki se nalepi na prijjavo.
2.  Vsa podjetja, zavezana javnemu polaganju računov, družbe z omejeno zavezo in vsi oni obrati in ona podjetja, katerih promet je presegal v mimulem letu 360.000 Din. morajo voditi knjigo opravljenega prometa in predložiti * 30 dneh po preteku vsakega četrtletja prijave ter hkrati plaćati  odpadajoči 1% davek na poslovni promet.
3.  Davkoplačevalci, ki so bih že v letu 1926 zavezani voditi knjigo opravljenega   prometa,  so  dolžni  predložiti prijavo in plaćati davek  na poslovni promet za IV. četrttetje 1926 do dne 30. januar ja 1927.
IV.  Naznanilo o izplač&uih službenih
prejemkih.
Vsakdo. ki izplaćuje službenih prejemkov na leto za eno osebo več nego 5.000 Din. je dolžan, ako ta oseba ni zavezana davku na zaslužek telesniJi delavcev. vložiti za odmero dohodnine naznanilo o izplačanih službenih prejemkih v 1. 1926. do konca meseca januar ja 1927.
Za to naznanilo ni plaćati nobene takse.
V.   Razgrnitei- p-ređpisanih izkazor in
prizirni roki.
O davkih, ki so ih davčna oblastva odmerila v IV. četrtletj<u 1926 bodo predpisani izkazi razgrnjeni prvih 15 dni meseca januarja 1927, kolikor nišo bili davčni zavezanci opozorjeni na razgmitev izven tega roka.
Prizivni rok se pričenja s 16 dnein po razgrnitvi in traja 15 dni.
VI. Dospelosi direktnih davkov.
Dne 1. februar ja 1927 dospo v plačilo neposredni davki za I. ćetrtlet-je 1927. Davčni uradi so upravičeni jih prisilno izterjati. če se ne plaćajo v 14 dneh po dospelosti. in zaračunati poleg 8% zamudnih obresti še za opornim po 1 paro od vsakega dinar ja davčnega zaostanka.
Politika.
P VLADA V ŠKRIPGIH. Sedaj se vlada nahaja v mučnem položaju. Šte-vilo nezadovoljnežev v radikalnem po-slanskem klubu raste. Položaj je tak, da bi vlada doiivela v Narodni skup-ščini nezaupnico, če bi se sedaj predstavila plenumu. Zato je sklenila sklir
Chorlea Dickens. — Ed. Šimnic.
Božična povest v prozi.
(A Ghjristmas Carol in Prose.) n                       (Dalje.)
11. Prvi treh duhov.
Ko se je Scrooge prebudil in po-gledal v postelji okrog sebe. je komaj razloži? prozorno okno od neprozornih sobinih sten. Ravno se je trudil prodre-ti temo s svojimi risjimi očmi, ko je bilo v sosednji cerkvi štiTi četrt. Poslu-šal je še na brtje ure. — V njegovo veliko začudenje je bilo na velikem zvonu dalje: od šest na sedem. od ^edem na osem in enakomerno dalje do dva-najst. potem se je ustavilo. Dvanajstl Dve je bilo proč, ko se je vlegel. Ura je bila menda pokvarjena. Kaka  ledena sveca je padla med kolesje. Prijel ie za pero svoje ure repetkke, da bi se pre-PTičal. Nagto je odbila dvanajst in pre-nehak.   —    ,Ej, nemogoče«, je rekel Scrooge, da bi spal ćeli dan in^pozno v noć. Ni mogoče. da bi se solncu kaj primerilo in bi bilo sedaj poldan!« — Ker pa .je misel vznemirjala. je zIozp! iz postolje in tipaje prišel do okna.   Z rokav om   ti očne halje je moral otreti led, pretlno je kaj videl in še potem I malo. Vse, kar je mogef dognati je bilo. i da je bilo še megleno in izredno nurzlo. ! Nobenesri človeka ni bilo slišati. ki hi ''
hodil sem in tja ter rapotal. kar bi bilo gotovo, ako ne bi noć pregnala dan in zavladala svet. To dejstvo je bilo zani velika tolaiba, ker bi »Tri dni po pokažu te prima menice plaćate gospodu Ebenezerju Scroogeju«. in tako dalje bila ista le amerikanski vrednostni papir,  ako bi ne bilo več dneva. — i Scrooge se je zopet vlegel in premisija 1 i  in  premišljal  in  premišlja! vedno  in ' vedno in vedno zopet, a ni mogel raz-, umeti. čim bolj je razmišljal, tim bolj je bil zmeden. In čim boli se je trudil, da ne bi mislil, tim bolj je mislif. Mar- | , leyev duh ga je grozno mučil. Vsa-ko- . i krat, kadar se je odločil. da so \"«e le I sanje, je skoćil njegov duh. kakoir spu-I ščeno moćno pero, zopet v prvotno lego ! in mu dal zopet nalogo: »Ali so bite sa- . | nje, ali ne?« — Scrooge je ležal v tem j i raspoloženju, dokler ni bita ura zopet j tri četrt. Tedaj se je doniislil. da mu je j bil duh napovedal obisk.  kakor hitro i bije ura eno. Sklenil je čuti. da preide ura. V presojanju. da  ravnotako ne | more zaspati, kakor priti v nebesa, je storil edino prav tako in čul.
Četrt ure je bil tako dol«, da je b\\ prepričan, najbrž je nevede taspal in | preslica I uro. Končno je zabranio na njegovo prisluškujoče uho. —-»Bky. bam!« — Pol«. j<? rekel" Scrooge. — »Bim, bam!« — >tri ičetrt«, je štel Scrooge. — Bim, bam!« — »Po?no<. je zakričal /jiumoslavno Scrooge —   >in
i dalje nič!« Govoril je. predno je udari-i la ura na zvon, kar se je zgodilo sedaj i z dolgo, globoko, zamolklo, votlo, me-lanholićno eno. V tem trenutku je za-svetila v sobi luč in posteljna zagrinja-la so se odgrnila. Posteljna zagrinjala, pravim, je odstranila nevidna roka. Ne zagrinjala pri njegoviih nogah, ne za njegorim hrbtom, ampak zaffrinjala, h katerim je bil obrnjen njegov obraz. ■ Posteljna zagrinjala so bila odgrnjena in Scrooge, ki se je na postelji na pol vsedel, je gledal iz obličja v obličje nad-zemeljskemu posetniku, ki jih je od-grnil. stal je tako tam ob njem, kakor sem sedaj jaz pri vas in stojim v duhu ob vašem komolcu. —                            ;
Bila je nenavadna postava — podobna otroku in vendar ne toliko otro- ' ku. kakor starcu podobna. %"idna po nekakem nadnaravnem mediju, zato se je zdelo, da se je zmanjašl do velikosti otroka. Nj«govi lasje, ki so viseli po vratu in hrbtu. so bili beli. kakor star- , I ca. in vendar ni bilo na obrazu nobene ; gube in najnežnejši dih je pokrival njegovo kožo. Lakti je imel zelo dolge in mišičaste, ra\Tio tako roke. kakor bi njegov prijem kazal izredno moć. Njegova nežno oblikovana stegna in noge so bile kakor gornji udje. nagi. Oblečen je bil v tuniko iz najčistejse heiine, okrog pasu je bil prepasan z blešcečitu pašom, kojega odsev je bil zelo lep. V roki je držal svezo, zeleno vejico božje-
i ga drevca in v čudnem protiKlovju z ' onim zimskim znamenjem je bila nje-I gova obleka okrašena s poletnimi cvet-j licami. Najnenavadnejše pa je bilo, da ■ mu je iz temena glave švigat svhel, ja-I sen žarek, ki je vse to napravil vidno in ki je bil brez dvoma povod, da je uporabljal v motnih trenutkih velik ga-simik kot čepico. — Pa tuđi to ni bilo, ko ga je Scrooge natančno opazoval, njegova najnevadnejša lastnost. Kajti kakor se je njegov pas na eni ali na drugi strani zalesketal in zablestel in kakor je bilo to, kar je bilo ravnokar svetio, zopet temno, tako se je spremi-njala tuđi jasnost postave. Kmallu  je bilo bitje z eno roko, kmalu z eno nogo, kmahi z dvajsetimi nogami, nato par nog brez glave, potem zopet glava brez trupla. Od teh zginulih defov ni bilo videti v gosti temi, v kateri so se raz-topili, uobenih obrisov. In ko se je temu čudil. je bilo bitje zopet kakor prej jasno in razločno.
• »Ali si ti duh. gospod, kojega prihod mi je bil naznanjen?« je vpraSal Scrooge. — 'Da. sem« — Glas je bil mehek in nežen, čudno tih, kakor bi go-voril iz dakjave. — »Kdo rn kaj si?« je vprašal Scrooge. — »Duh sem prete-klega Božica.« — ^Že dolgo pretekle-^a?« je izpraševal Scrooge ter opazoval njegovo pritlikavo postavo. — »Ne /ro-jega pretekfega Božića«. Morda bi Scrooge, ako bi ga kdo vprašal. ne ve-
Stran 2
»NOVA   DCEA«
■$•„    :
Dunai v smehu in joku
"""™™""~"^™^^T. v £;; nli. s i cati Narodno skupščmo sele 25. t. m., j torej po končanih volitvah v oblastne i skupščisie. Kakor se naknadno dozna- j va, so poslanici radikalnega khiba nevoljni na Nikolo Uzunovića, kateremu ocirtajo, da je postapal skrajno netakt-no in neparlamentarno. Poslanei nišo hoteli izvajati konsekvenc in so bili zadovoljni, da kritiizirajo v okvirju kluba Uzunovića in vlado, ne da bi pri tem hoteli izzvati kakih večjih posledic. — Uzunović je storil usodno taktično na-pako. da ni spoznal tega raspoloženja. Sfcoro Visi poslanci radikanle stranke se dobro zavedajo. da je sedanja vlada potrebna stranki kfjub pogreškom in nepravilnoštim, ki &o kumovale njeni sestavi in njenemu imenovanju. Pred duTmi so oblastne volitve. kjer mora radikalna stranka pokazati svojo moč. ker bi negativni Lzid lahko bil usoden za nadaljni obstođ radikalne stranke,
p PRIBIĆEVIĆ 0 SEDANJI VLADI. Svetozar Pribieević, ki se je vrnil iz Medjimurja. kjer je bil priredil za novoletne pravnike več skupščm, je po-dal uredniku beograjskega »Vremena« zanimive izjave o sedanji vladi. Meti drugim pravi: »Dolžnost sedanje vlade bi bila. da stopi takoj pred Narodno skupščino ter zahteva zaupnico. Vlada je doživela v radikalnem poslaiiskem , klubu veliko razočaranje. Dobra tretji- ; na kluba se je izrekla proti njej. Sedanja vlada predstavlja v bistvu nepri-krito diktaturo; ona briskira parlament. Poleg tega pa je sedanja vlada diktatura nesposobnih ljudi.« — Pri' bićević nato pozdravlja akcijo nezadovoljnih poslancev v radikalnem po- i slanskem klubu ter pričakuje, da bodo ti poslanci ostali dosledni im se borili za politične principe do konćne zm&ge.
V  tein slučaju bodo sigurno želi velike >: Kh&patig'e cjelokupne javiloetL Na vpra- ! sanje, kaj sodi o ttrizadevamju nekih, članov vladerki bi radi pritegnili kle-1 rikaloe v sedairjo vlado, jepdvrnil Pri- ! bićević, da i je to najslabša in najboljj nesimpatična točka redanje, vlade.    Zi vstopom  slovenskih  klerikafcev  bi  sej ' položaj sedanje vlade še bolj poslahjel.;
V vlado bi stopil s tem še en plemenski! separatistični element, ki bi se mu ra- ! zun tega še pridružil verski separati-zem.
p    STALIŠČE   DEMOKRATSKE STRANKE. Davidovićeva demokratska stranka je izdala po .svojem kongresa volilni proglas, ki ga je odobrii izvršil- ' ni  odbor.    Proglas   je  oštra  obsodba Uzunovjćeve£a režima.    Predvsean pa se nagjajša v' njem odgovornost notra-nj«ga ministra Maksimovića, ki si jo je nakopal z nasiljem, ki ga je uveljav-ljal v vsej državi. V proglasu se tuđi povdarja. da so radikali ponudili de- j mokratom vstop v vlado, kar pa je de- • mokratska stranka odklonila.
p KONEG »OBZNANE« NAD RA-DIGEVCI. V torek je ministrski swt po dolgofrrajiai razpravi ukinil »obznanio«, svoječasni sklep vlade, da se zakon Jo «ašei*i-d¥Ža>e-*a«aša tudi_iia hrvat -
!t agu-sklepa je bila. k*koE anajy), HRSS razpuščena in njeni glavni prvaki so prišli v kazenske preiskave. Njihove mandate je Narodna skupšcLna razve-ljavila. Med temi se je poleg Radića nahajal tuđi sedanji minfeter Košutić. Dočim pa je bil Radić pozneje amnestiran, drugi te milosti nišo bili delež-ni in tako je inž. Košutić sedaj kot »ob-znanaš« postal minister. S tem je bila. za vlado ustvarjena mučna situacija^ katero je miniistrski svet sedaj regiil * sklepom, da se obznana preklioe/ To vprašaiije se je načelo že v prvi vladi z radieevci, meseca junija 1925. R^di-ćevci so to zahtevali takoj po svojem vstopu v kai)imet. Potrebno jt bilg, đa se ta sklep tuđi formalno ukine, kjer ni mogoče postopati proti njej po zakonu o zaščiti države. Iz tega je sedaj nastalo tuđi politično vprašaaije, ki ga jđ bik) treba vsekakor resiti. S tem je so-glajšal tuđi pokojni Pašić. Tuđi on je mislil, da ni več povoda, da bi se proti radićevcem drugače postopalo.
VESELE BOŽIČNE'PRAZNIKE
rošči prijateljem  in čitateljem prair>-sfavnega izpovedanja — uredništvo.
c POVERJENIŠTVO VODNIKOVE DRUŽBE V CELJU naznanja ob-činstvu v mestu in okolici, da sprejema člane in ustanovntfce še tekom meseea januarja. Kdor namerava pristopitt k l Vodnikovi družbi je prošen. da zaradi pregleda stori to nemudoma. Člani in ustanoATiiki se sprejemajo vsak dan ob lSa.vadnih urah \  Tujsko-prometni pi-sarni (poslopje Prse hrv. štedionice).v KJćM&če\i ulici«. Število doslej  prija*- ■ ljenih članov bo kmalu doseglo štenlo lanskih članov. Poverjeništvo je sj>£€- \ ■^šlo a^ več-jo zatogo knjig za nove čtanj. • "Ife-pa skoro poide,                         .nt-i    •
c »VERSKO PREPRIČANJE-,-,k%-. kor tuđi cerkve same. borno že .sami branili« — pravi »Slovenec« v svoji celjskiorubriki. ko nas napada, radi ugotovitve, da so nekoč nemškutarski losfoBromovci lomili vrata župne cer-ik\reB!# Gelju in divje izzi\-ali božjo jezo -z nesramnimi besedami: >Komm' he-snaus, du ■\vindkscher Herrgotti! — Čudno je, da neki »venski« listi napa-dajo vsak drug ILst. ki ni moderna »ka- • tolirški«. A če vendar ATAsi zapiše.fcako ki bi ćelo klerikalni veri sla v ]5ri!og. pa prihite in praA-iflo, da — nima za to pravice. Da bi uspešno branili vereko prepričan je ljudje brez žive in tvorne vere — kakor se sami hva,stajo — dvo-mimo. A da bi branifi ćelo cerkev samo, je pa že prehudo rečeno. Pa laJiko je tako govoriti, ko je pa postavljena na dabrem moralnem temelju. Kleri-kalen pesek. prod. mulj. s%iž in glen seveda ne bi bil za tako štavbo.
c . . . KI SO IZ CELJA ŽE DAVNO ODSLI. Proti pgcetju ui delova-nj^i onih Nemcev,. ka ^^ Celja še dav-nei odšJi in ki so pred vojsko,šiaMdi od-pad od Rj^at^.bvmi po mnenji^ nravo^!
$m«fc^^j)fit^yv.ii^i,1b^1gfj.lw »i več'ilo^ei'ji^.O, s» še mnogi tu,,iiu njih imeaa navnedeimo. da se zadeva ne po-zabi. Mnoge wmed njih pa je odnesel piš. So pa za to odrasli drugi, ki bi tuđi radi še naprej javno tako ^delo-"vali«, če bi si upali, In ti novi in oni stari preostali bodo vsaj tajno voliJi < klmkalci in radikaJi, ker danes |©^ drugega proti Slovencem storiti ne mo-
.rejjo.
*   **1 c REDNI  SESTANEK  CLANOV
»ORG. SDS V CELJU se vrsi vsako sre-do zvečer v khibovi sobi Geljskega doma. Začetek razprav ločno ob pol de-
■ vetih.
c DIJAŠKE ČEPIĆE I# KROJI.
Ministrstvo prosvete je izdalo na ravnateljstva srednjih, učiteljskih in me-ščanskiii sol odlok glede \>\edbe dija-ških čepić in krojev. Iz odloka je razvidno, da prepušča miinLstnstvo direk-torjem in učiteljskim zborom v tem ozi-ru prosto roko. pač pa priporoča uved-bo v večjih inestin, kjer je slab vpliv sodobne družbe in ulice večji in ne\ar-nejši. Svrha tal%&~yvedbe je v zunanji discipfLni, ker še na ta način omogoča javna kontrola in pa v notranji vzgojni vrednasti zla»«*ti pri ženski šolski mladini. Isto velja glede uvedbe posebnega kroja za žensko šolsko mladino, kar ima osobito predvsem vzgogni pomen in navaja' doraščajočo žensko šolsko mladino k skromnosti in socijalni ena-kosti. Glede na ekonomski moment naj se to vrši s sodelovanjem roditeljev, izvedba pa naj se poveri ženskim obrtnim in strokovnim šolam.
Dunaj v smehu in joku
Mestni kino1
c LETOŠNJA POROTNA ZASE-DANJA pri okrožnem sodišču v Celju, se bodo ATŠila: pr\o dne 28. februarja, drugo dne 30. maja. tretje dne 29. ?.\-gusta im četrto dne 31. novembra.
c POUK NEMŠCINE je po odloku ministristva prosvete v nižjvh^ razreaihj srednjih sol lijubfjanske rnK'm'aTiboržke oblasti neobvezen.
c PROMOCIJA. Na unl^rzi v P^agi je promoviral doktorjem vsega zdra\ilstva g. Sigismund Červinka. — Mladi doktor je sin znanega in spo-štovanega okrožnega zdravnika dr. Vida Červinke na Polzeli. čestitaano!
c QBC:m ZBOR SOKOLSKEGA DRUŠTVA V CELJU se bo \TŠil v če-trtek. 13. januarja1 ob 20. uri v društveni telovadnkri v mtestni asn,o\Tii soli. Dnevni red obicajen. Bratje in sestre, pokažite disciplino in zanimanje za naže društvo Jerpridite polnoštevil-no na zbor. —JJflbor.
del po^-edati, vendar je imel posebno željo videti duha v njegovi kapi, prosil ga je naj se pokrije. — »Kaj!« je yz-kliknil duh, ali hočeš tako hitro s po-svetnitni rokami ugasniti luč, ki jo de-lim? Ali ni dovolj, da si ti eden onih, katerih strasti so ustvarile to kapo in me silijo dolgo vrsto let, da jo nosim globoko na čelu?« — Scrooge je zani-kal, da ga ni hotel žaliti in tuđi, da na-menoma ni hotel nikdair duha prisiliti nositi kapo. Potem se je ojunačil in vprašaJ. kaj ga je privedlo k njemu. — »Tvoja dobrobit!« je rekel duh. — Scrooge se je prijazno zahvali!, vendar se ni mogel otresti misli, da bi bila ena noč neprekinjenega pokoja pospese-valnejša za ta namen. Duh je najbrž i uganil njegove misli, kajti takoj je rekel: »Tvoje poboljšanje torej. Pazi!« — Med govorom je stegni! svojo močno roko in ga prijel nežno za roko. — »Vstani in pojdi za menoj!« — Brez-plodno bi bilo. ako bi Scrooge ugovar--jal. da vreme in ura ništa prikladna : za potovanje, da je postelja gorka m da kaže toplomer precej pod ničlo; da je v copatah. nočni halji in spalni če- i pici prekhko oblečen in da je ravno j nahoden. Prijemu, čeprav je bil nežen kakor ženska roka. se ni mogel ustav-ljati. Vstal je, ker pa je opazil. da je šel duh proti oknu. ga je prošeće prijel za obleko. — »Umrfjiv sein«. je ugova.rjal i Scrooge,    »in    padcu      izpostavljen.«
»Prenesi   le   en   dotikljaj   moje  rokp j tam*. je dejal duh in mu jo položil nb.-srce, »in našel bos oporo v večem kakor v tem.«
Ko je izgovoril te besede, sta od-plula skozi zid in stala na odprti^esti, .[ s poljem na obeh straneh. Mesto je ie-ginilo popolnoma, najmanjše sledi za njim ni bilo videti. Tema in megla sta i izginila z njim, bil je jasen, mrz^t zim- j ski dan, s snegom po tleh. -— »Moj ! Bog!« je dejad Scrooge. sklenil roke in pogleda! okrog sebe. »V tem kraju sem bi! vzgojen. Kot deček sem živel tu.« Duh ga je ljubeiznivo pogleda!. Čeprav se ga je nežno in hipoma dotaknil. je starček še vedno mislil na dotikljaj. l Zavedal se je. da plava tiisoč Jišav po zraku, vsak zvezan s tisoč mislimi, upanji, veselji in skrbmi, ki so bili že j dolgo pozabljeni! — »Tvoje ustnice se tresejo«. je rekel gost. >In kaj je na tvojem licu?« — Scrooge je mrmral, glas mu je zastajal v grlu, prosil je duha, naj-ga pelje dalje, kamor^hoče. — »Ali se še s.pominj&š potfi?,«, ,pe \-prasal i duh. — »če se je še spominjani!« je vz-kiiknil Scrooge toplo, »z zavezanSmi očmi bi šel lahko po njej.« —- >Čudno. da si jo toliko let pozabifr«. je opomnil duh. »Pojdiva naprej«. — Sla sta po j cesti, kjer je spozna:. Scrooge vsak a j vrata, vsak podboj. vsako drevo, dokle*" i se ni prikazal v dal ja vi malif'trg s svojim mostom, svojo cerkvijo in svojo vi-
jugasto reko. Sedaj sta videla par ku-štraviii ponijev dirjati proti njima z dečkom na hrbtu. ostali dečki pa so klicali iz vozičkov, ki so jiih najemniki vodili. Vsi ti dečki so bili veseli in drug drugemu ukaJi, dokler ni bita širna poljana polna vesele godbe, da se je sme-jal-sreži zrak. ko jih je s^lišal. — To so le sence stvari, ki so nekoć bi4e«. je rekel duh. »Ne vidijo najui«. — Veseli potniki so se bližali in ko so prišli, jih je Sorooge poznal in vsakega posebej imenoval. Zakaj je bil tako neierečeno vesel. da jih vidi? Zakaj se je svetilo njegovo mrzlo oko, zakaj je poskako-valo njegovo srce. ko so šli mimo? Zakaj ga je navdajalo veselje, ko jih je slišal voščiti vesele božične praznike, ko so 5* loeili na križiščih in stranskih potih, da pohiiti vsak na svoj dom? Kaj so bili veseli božični prazniki za Scroo-gea? Fej. veseli božični prazniki! Kaj so mu prinesli dobrega?
Žalite vate-li
povsod  v kavarnah,
gostilnah.   brivnicah
in javnih lokalih
„Novo Dobo"
. DRŽ. KRAJEVNA ZAŠČITA DECE IJi MLADINE bo imela svoj redni občni zbor v torek, dne 11. janu-arja 10S7 %b 8. uri z\w#t v m«li .Jvo-raii! "Narodnegtt floina po skdeč««i f^i redu. 1. Pozdrav predsednifca. išstfaj' niaco'por^ilo.'3. Poroćilo blapagnlifear-ke. 4. Poročilo računskih pregiedoval-cev. 5. Volitev novega txlbora. ti Slu-čajnočti. — Prijatelje uboge dece prav uljaidno \*ai>i — odbor.
c PLESNA PRIREDITEV POD-OFICIRJEV CELJSKE GARNIZIJE, ki se bo vršila v sredo. dne 5. «L'«n, zvečer \ Narodnem domu. obeta biti zelo dobra. Zanimanje za priredi*«" je ia-redno. Igrala bo mariborski rojna godba:                                    .u
» PLES TROOVSKIH "NAME-ŠČENCEV. Trgovski najmesreaci prirede pod pokrmiteljstA-om ge. Fan(ce Stermocke. soproge veletrgovcsP^v sobo-to. dne 8. jamuarja svoj 1. pl«snii«senček v gornjih prostorih Narodnega doma. Prireditev. pri kateri sodelnjei-relotni salonski orkester Celjskega godbenega društva (16 mož). bo pr:TeJ¥?oa"v več-jem stiiu. ter obeta biti dobro tfbiskana; Kakor čujemcfN namerava odbor Po-močniškega zMra pri Gremvju tTVov-oevsvoj ples prirejati redno v^ako ieto.
c DOMAČA VESELICA. V soboto. dno 15. t. m. p.riredi ga^tilničar v Narodnem domu t spodnjih prostorih običajno \sakoletno đoniačo veselico v prid Dijaški kuhinji. V oč'gted dobro-đelnemu nainenu je pTičakortiti obii-nega obiska. *
c DIJAŠKA KUHINJA V CELJU je prejela od Hranilnice vn posojilnice v Šmarju pri Jelšah 250 Dim namesto cvetja na grob pokojnega g. Alojza Vi-čarja. posestnika v Šmarju.
c DARILO. Drž. kraae\-ni zaščiti dece in mladine v Celju je naklonil g. A. Gluck.200 Din. za ka*'mu odbor v imenu uboge dece izreka'TJri^reno zahvalo.,... 'l -•  •^■^■--   "'
c NOVE TRŽITE CENE. Za me-sec januar so bile zopeX določene tržne cene,, <Med tejni no\"imi cenami in zad-njic, objavi ^irtmi n1 pVl-i^oi^eki pred-Jijetu jijikak'eVajifil'p''' "■eS  "" '
/ c TZGUBLJEN%LOBrK Na SH-veštroAx> je bii t Celjskem đotfSti v gar-derobf pol-?? odra zfttttprtian tnožki klobuk! —^ OddaW naj -Benjamin Iapwe-
va ulici $■ i*  °*•'■   Bt iuis'^ "'     *
■' c . VINARSKA ZADRUGA V' GELJU ižče potnika. Ve^ v oglasu.   ' r'
iZ ME3tN'T KINO. V sredo 5. in če-trtžk 6. jan. vidimo zopet krafne po-sneitke Dunaja v filmu »Z>un«i r smehu in joku*. — V petek. soboto in nedeljo pa se predvaja nad vse zabaven film rDunajska srca*: po znani vasseloigri >iRodbina Schimek«. Spored'teh dni je torej zabaven in kratkočašen.
KINO GABERJE. V četrtek, petek, soboto in nedelio II. d^sžnameni-tega filma rCarjev sel Mihajlo Stro-gov<. Kdor si je oigledal prvi del tesa ogromnega fidma. golovo ne bo zamu-dil tuđi drugeiga dela. ki nam nudi na-dalje\-anje riaj)etih dogodko\^ter v s«>ji ogromnosti šfi prekaša prvega.
š P0VRAČIL0 STRX)§KOV ZA SODNE JETNIŠNICE. ^naredbi pravosodnega mjmiistrstva je določilo ministrstvo pravde za sodne jetnišnice v območju višjega deželnega;sodišča v Ljubljani kot povraČilo za stfoške pre-iiskovalnega zapora in izrršit\-<e kazni za enega kaznjenca in en aan za dobo od 1. jan. t. 1. do 31. decembra t. L na-stopne zneske: za preiskovalni zapot in preskrbo pri izvršitvi kazn^J^ Din, za stražo in upravo pri ižvršitvi kazni pa 10 Din.                              ,^,
š RAZPUST DRUŠTEV. Veliki župan mariborske oblasti je razpustil Kmetsko delavsko zvezo v Bočni in Or-juno v Šmarju pri Jelšah, ker nišo podani pogoji za nadaljni pravni obstoj.
š NOVI KOLKI. Uprava državnih mon,opjolov bo s 1. februarjem izroči^d pronietu novo emisijo kolkov po 1. 2. 3 5, »te. 20, 50. 100. 251). 500 in 1000 dinarjev. kakor tuđi kolke za karte in domine po 50 Din.
Dunaj v smehu in joku
Mestni kino
Žtev. 2-
.NOVA   DOBA«
Stran 3.
f Em: TMtr~
Henry Ford.
(Predavanje na celjsfcem Ljudskem vseučilišču.')
(Dalje.)
Razven    obrtne    sole   osnoval  je Ford še šoJ* za pomoćnike, v kateri se ima pomoćnik od 18. do 30. teta iavež-bati za-» dobrega  mehaničar ja, da bo poteai zna! izdelovati orodje, ki se rabi za Mlelovanje strojev. Ti pomočniki se ućijo v delavnicah za izdelovanje orođ-ja 8 ur na dan pod vodstvom tvorni-skega  mojstra in  posebnega   učitelja. . Poleg tega se poačiijejo v matematiki in konstrukcijskem risanju. Tuđi ta šo-ta se ima sama vzdržavati. Pomoćnik dobiva v njej na dan 6 do 7?* dolarja. Ford je osnoval se tretjo solo, t. zv. službeno solo.  Svrha tej soli je, pripravljati inozemce za shižbo v Fordo-vih prekomorskih podjetij. posebno pa tazširiti Fordove produkcijske metode, ker Foard ne pozna tajnosti za  svoje izdelovanje in poslovanje.    On narav-nost žefi, da bi tuđi drugi'fabrikanti imeli koristi od njegovega znanja; on smatra takšiio jazširjeuje svojih metod za svojo đolžnost. On br si želei, da bi se v vsaki deželi osnoval kader delav-cev. ki so si pridobili zadosti znanja glede"mođernega prometa^in frinspot-"ta in ki bi razvuueli temeljna načela in r;tehniko modeme industrijalne pioi*-'^VStnje. Da bi si Forrdovi učenci priđo-"Jbili t&kšno znanje, morujio po predpi-^ sanem nacrtu delati toli v enem koli v drthgem oddelku. Za časa dela obisku-DJejo   instruktorji   vsakega   pojeđiiega 1 licenca, zasledujejo njegov napredek in -ga izprašujejo o njegovem defu. Nobe-^đen učenec ne srne zapustiti oddelenja, ^■"dokler ne obvlada popolnoma predpi-"'"sano ucno gradivo. 'V       Tečaj na tej soli traja dve leti. Di-■ -'jak dobiva na dan 6 dolarjev, ki si jih *'pa mora zaslužiti. V tei soli so Kitajci, ^!fndi, Filipinci, Perzijanci, Portoriča-UM, Mehikanci, ItaHjajai, Čehoslovaki — ' đi ni nobenega Slovenca, Hrvata ali Šiba. Prijavili so se že tuđi Rusi. Tur-l114S» Afgani. Najboljši učenci y tjjjušoli rSbfcitajci.         ,"*                              :
*7. Fftrđora bolnišnica. Dom ža bdlniške postriimce. Sola za bolniško posirezbo in higijeno.
V Rpglavju »Zdravljenje ali profilaksa?« jojn Ford pripoveduje kaj je storil v jdian-stvenem pogledu ta svojo okolico tar. tazpravlja o vprašanju ka k|* bi se dalo obolenje preprečiti. Osno-.V&.je bolnišnko, ki tuđi nosi njegovo ime. Ta  bolnišnica ne stoji  v nikaki . Pfezi z druibeniiiu industrijamk Ona i I pripada samo njemu ta stoji pod nje-'gOKim aadzorstvom, ket želi na njej izkušaii neke teorije, o kojih misli, da i ,,pi mogle koristiti človeabnu. ako bi se . daie v.praktičiiem življenju izvesti.
.   Kakor inorajo Fordove sole vz-:iriavati učenci,   tako morajo njegov hospktal vzdržavati bolniki; vsaj v te-i. OTiiA, In zdaj, piše Ford. .se bospital , Više nemraesam vzdržavati. Ali 8 časom i L bo to ddoma moigoče.  Da-li se more ftJjoinisnie^ ki glede preiskave vse stori. l^,kar  j^ laogoče, sama   vzdrževati,  je dvomljivo. ^ei» stvari moramo iz hu-manitetne rkn«» irtvovati. Naš naj-visji cilj v tem poginu ne gre za tem. da postavim« boJaii,^ na Lastne noge, ampak da jo taio«premimo da bo mogla svojo ^svrho v^^ poglethi kipolojevati. Ce bi se Tm^bii kakšen ptebitek, predal bi se sev^^^pitaju. Osobje. ki šteje već sto^^g^. :al zdrawiikav. plaču je se samo o^hospi-.i, taia; ono ne srne vršiti nobene pn^ne V-prakse.
; "iitf ■'-■ uHospitaT sestoji od 6 oddelkov.^ i      jaotranjo medicino, kirurgijo. porodn\.| 1    .^tvo, adravijenje otrok, osvetljevanje i RontgenoTimi žarki in laboratorij, — \ sak oddelekima svojega predstojnika. ki si je že priđobil zdra\-niški glas. — <   £diwniki «$ te^ izbi.rajo. da je z nj-i-■ K ini žastopaaih 15 do 20 ameriškiih in
kanadskih medicinskih fakultet. ^ ^       P^režn^ (iobivajo na dan naj-f     rnanj 6.doiarjeijn uiorajo delati 8 ur ;-9b$kT"bovatri&^<}o 6 sob. Vse-jedi :Cj>a'..imajo o^bfMr posebne, izvijane jjsf^v^?' -taio(^vpo4reinicam ni tre-"ba tja ih sem liodjti. Vsaka bolnižka LJ^oba 1mA svojoTSi^inieo — toplo ip ^ynrzlo.     ■■■<-•■•;„.                                       .-.. ■■   ;
^f      Hospital ima oddelenje za notra-n5e in žunanje boliA^ Honorar s« za »ra^im* aa temelja Mi^mwe po d«loce-
nem tarifu naprej. Cena za sobo iznaša na dan skupaj s hrano in postrežbo 8 dolar jev. AK nikdo še ni bil odbit, j ee ni mogel naprej položiti predpisa-nega bolniškega honoraTJa. Našla se jfi i še zmiraj pot, da je mogel pacijent zadovoljiti svojim denarnim obveznostim brez razžaljenja njegovega ponosa. Po našem prepričanja spada k zdra^je-nju bolnika tuđi respektiranje tega njemu lastnega spoštovanja.«
Vsakemu bolniku, ki prosi za spre-jem v Fordovo bolnico, se najiprej na-tančno preiskuje kri. Ako pri tej pre-izkušnji ne pridejo na čisto, uporabijo prosvetlen.je z Rontgenovimi žaa'ki im vse druge, zdaj znane medicinske metode za preiskovanje. Normalna pretiskava traja okrog dve ari in stane 15 dolarjev. Vsak bolnik je v bolnišrici privatna oseba. V njegovo sobo srne stopiti samo zdravnik in postrežnica, a tuđi obiskovalec, ki ga želi bomik sprejeti.
Lansko leto ie Ford blizu hospi-tala osnoval dom in solo za pojtrežni-ce (Clara Ford Nurses Home« in • Henry Ford School of TSursing and Hygienes«), da bi si sam oclgojil potrebno postrežno asobje za svojo bol-nišnico. Dom ima 3D9 enakih sob in nosi ime po Fordovi ženi. Vs^ka soba ima svojo privatno kopalnico; \Bak od-delek ima svoj« posebno stanovanjsko sobo in majhno kuhinjo. Raz\en spre-jemne dvorane v I. nadstropju 5e iuna-jo učenke osem sprejemniih sob Tia raz-polago, v kateri>h lahko sprejemajo svoje prijateljice in prijatelje. Za hišo se razprostira vrt. Vse je v tem domu tako urejeno, da pridejo postrežn/ce.
ko so zapustile hospital ali pa svoje šotske sobe, v ćelo drugo okolico.
V  šolski palači za postrežnice naj-demo razven šolskih sob in-laboratorija tuđi kopaini basen in telovadnico.
V  hospitaLu se zahteva od postrež-nic, da vrše svojo đolžnost v najvišji meri. Za nje velja isto načelo kakor za delavce in uradnike v tovarnah: dobra plača, kratek delovni čas. najboljši de-fo\iii pogoji in naporno delo.
»Ali posest naše bolnišnice«, piše Ford, >na,m je stavila tuđi dTuga vpra-šanja. nanireč: Ali so bomišnice potrebne? Ali se ne da večina bolezni preprečiti? In zadnje vprašanje nas vod: na \-prasanje o prehrani. Dobro zdrav-je predpostavlja dobro prehrano. Saj so že zdaj najboljši zdravniki prepričani, da je najboljše zdravilo proti več-jemu tlelu bolezni pravilna dieta, a ne lekarski medikament. Ako slaba, ne-umestna prehrana povzroča obolenje. ali potem ni res, da nam mora pravilna, higijenska prehrana obraniti naše zdravje? Ako je to res, potem se moramo truditi, da pronajdemo dovršeno prehransko metodo. Ako bi dosegli ta cilj, bi storil svet na tem polju naj-večji napredek. Sigurno bo še precej časa minilo, preden se bo našla takšna hrana, da ji od fiziološke strani ne bi bilo prigovora, Mogoče da bo za to posebna nova industrija potrebna. Ali to stoji: pravilna prehrana se bo sčasoma našla. Mi smo se odločili dati znanstvenikom vsa potrebna sredstva, da lahko dan in noć razmišljujejo o problemu pravilne prehrane, dokler ga ne bodo resili.«
(Dalje priđe.)
Mesfni kino Celje
Ne zamudiie!
Ne zamudite!
Danes   5.  jan.   in  jutri   na   dan  Sv. treh kralfev se zadnjič predvaja
neprckosljiv  film grcnkih   solz   in   pristno  dunajskega   razpoloženja
Dunaj v smehu in joku
(Wien, wie es mreint und iacht)
Po slcviti Anzengruberjcvi drami „Četrta božjazapoved" (Das vierte Gebot) v8dej. Dunajsko življenje pred vojno . . .
PREDSTAVE: 5, jan. ob815, 6. jan.  Sv tr^e kralji) obtpol 3., 4, 6. in 815 zvečtr.
Dr. L. B.
Krst. Jugoslavije.
(Fantastična sliia iz 1. 193 .) (Dalje.)
»Prepovedujem ti tako roganje«, zavpije So\"ič. »Tem bolj bi moral biti hvaležen ti naši državi, ti, ki sd v njej oboga<tel, ti, ki si takorekoč od kočlarja postal magnat, ti, ki so te pri nas kar obsipavali s častmi in odlikovan ji! Ži-vela sva, predno je izbruhnila sveto\iia vojna, v prilično enakih razmerah — danes po tolikoAetnem obstoju naše državne samobitnosti pa sem v primeru s teboj berač. Jaz sem pri vsem svojem dejanju in nehanju imef v mislih le domovino, ti pa si vedno ter brezobzirno zasledoval le lastni interes, domovina ti je bila dobra le . . .«
»Za molzno kravo«, dostavi s ciničnim smehom župan im nadalijuje: 'Povsem naravno! Ne bodi vendar na-iven kot otrok ter poglej okrog sebe: vsi oni idealisti, ki ste že pred 20 ali več leti sanjali o osvoboditvi naroda iz-pod — da govorim z vašiimi besedami — tuj-ega jarma, ki ste si že takrat že-leii zdruienja jugoslov. plemen. ki «te vzdihovali in krvaveli za lastno dr-*&vo — kaj je iz vas? Ali niste — z malinu izjemami — ostali neopaženi v kotu, pobirajoč drobtinice z bogato obložene miže? In kdo se gosti za mizo? Oni. ki so imeli oči obrnjene na Dunaj aJi v Budimpešto. oni. ki nišo hoteli niti čuti o kaki Jugoslaviji in ki jih je popadla božjastna jeza že. ako si le be-sedo zini I v slovenskem ali ćelo srbo-hrvats-kem jeziku! Ti piTujejo nemote-no. veseljačijo ter zjo z zaničeva-njem na vas nepraktične ljudi tam v kotu. Obdani z razkošjem m častmi. oboroženi z odloeilno močjo v državi, so si jo podvrgli, da jim sedaj služi, da jih redi. Vi san jači pa razeapani in lačni
pozirate sKne, kakor ona prevarana lisica v basni, katero je bohotni, brezob-zirni jež pregnal iz njenega udobnega brloga. Ali ni res tako? Zanikaj, če morešle
So\*ič je s povešeno glavo poslušal svojega tovariša iz vojnih let in molčal. Bas se je bil spomnil. Na Monte Zebio je bilo, 1. 1916. Njegov polk, skoro sami slovenski fantje in možje, je držal to ogroženo postojanko. In nekega dne. ko so bili Italijana zopet m zopet s kr-vavimi glavami pognali nazaj, je spontano zaorita proti nehu veličastna pe-sem »Hej Slovani«. On sam, Sovič, je krepko basiral pri tem. Kar priteoe Po-totschnigg, sedanji oštrovrški župan. ves divji iz bataljonske kaverne zadi in j ih nahruli po nemško: »Boste molčali, slovenske svinje« in podobno. Rahil je pri tem izraz »windisch«. Kakor takrat jih je bil že preje in tuđi še pozneje več-krat opsoval. nikdar ni govoril v domaćem jeziku in se sploh delal, kakor da ga ne obvlada.
Potem pa, ko je prišel polom in ko se je njegov polk. kolikor ga je še ostalo, vračaj v novo domovino, je Po-totschnigg potrto, malodušno korakal z njimi in med prvimi zapustil svoje vrste. Medtem ko so drugi vstopili v Majstrove čete. zavzeli Maribor in za--cili demarkacijsko crto. je on prevzel doma kmetijo ter se na zunaj. kakor je kazalo, prilagodil spremenjenim raz-lneram. Tuđi sToje ime je zax?el pisati pravilno »Potočnik«. sicer pa se iz-ogibal dolgo \-semu javnemu življenju. Toda vočigled razdrapanian razmeram v državi je začel kmalu spet d\"igati glavo. Vse se je čudifo. kako mu iz nie raste premoženje. Postal je agent neke nemško-avstrijske tvrdke. kakor se je. šepetalo, verižil z vsem, kar mu je prišlo pod roke, in baje ćelo tihotapil črez mejo saharin. s\Hlo. uži^ralice in podobno.
Crez noč je iz njegove neznatne kmetije nastal pravi dvorec. Vse se je klanjalo temu novemu mogočnežu, ki je kakor »Kralj na Betajnovi« za^ospo-doval nad Oštrim vrhom in okolico. — Oblasti so mu šle na roko. Vse ovadbe poštenjakov so padle v koš. In pred sedmimi leti so ga izvolih' z velikim pompom ćelo za župana, kmalu potem, ko je vlada z novim zakonom dala ob-činaun in njiihovim poglavarjem na-ravnost ogromno moč. Iz »Potočnika« je bil med tem postal zopet »Pototsch-nigg« ali pa je rabil oba pravopisa, kakor mu je pač bolje kazalo . . .
»Molčiš?« je povzel besedo zopet župan, ko Sovič. razmišljevaje o vsem tem, ni govoril. »Stavim, da vem, kaj ti zdaj roji po glavi. Kaj ne, ni ti pojmljivo, kako da sem jaz. nemškutar, ka-kor ste mi pravili in me še nazivate ti in tvoje vrste narodnjaki, zlezel tu zgoraj na skTajni točki države ćelo na županski stolec? In k temu še s takšni-mi, po vaših pojmih veleizdajniškimi nazori? Ha-ha! Ponavljam ti: ta država ni država Srbov. Hrvatov in S!o-vencev. temveč eldorado sicer res brez-srčnih, toda pametnih dobičkarjev, konjunkturistov. Čemu se temu zapi rati? Dejstvo ostane dejstvo in če ga vi idealisti stokrat postavite na glavo! Le poglej, kako se Hrvat kolje s Srbom in kako ta dva skupaj na drugi strani pe-hata v nirvano Slovenca! To je vendar nad vse ugodna konjunktura za nas. ki mislimo z glavo, ne pa s srcem! Da, za nas! Kajti — no. danes ti lahko že mirno priznam, da se štejem tuđi jaz med one, ki — če hoćeš — v kalnem ri' barijo. In, kakor vidiš, se dobro poču-tim pri tem, nič mi ne manjka, vsega imam v izobilju, in tako lahko prav mirno gledam v oči dogodkom, ki pridejo. V bodoči vojni . . .«
»Vojni?< osuplo jekne Sovič. »Kaj že tako daleč smo? Kdaj vendar, za Boga? Med kom?c
»Preveliko me vprašaš. dragi moj«, odvrne porogljivo župan. »Av-strija,, Nemčija, Italija in Rusija na eni strani, na drugi pa — hm. Ali res še nisi opazil novih čest, ki jih je zgra-dila Avstrija iz svoje celine proti naši meji? In onih trdnjavskih oporišč na tej meji, ki jim pravijo finančne straž-nice? Ali si res kdaj mislil. da so Nem-ci kdajkoli, pa makari takrat, ko so ležaK na tleh, pozabili na pot k Adriji?«
In čez nekaj sekund molka pristavi Pototschnigg sladko priliznjeno: »Pristopi k nam! Glej, že dolgo sem ra-čunal tuđi na tebe, in danes si mi baš prav prišel v roke. Nikar ne misli, da sva sama. Spodaj v veliki sobi, na levo od veže, veš, me caka ćela vrsta ...»
»Izdajice!« krikne Sovič in plane pokonci. Že ves čas je kuhalo v njem zdaj pa je izbruhnila dolgo pritajena jeza. »Ti in tvoji spadate vsi na veša-la! Prokletstvo naroda nad vas, vi hi-navci, vi krvosesi, vi ... vi konjurktu-risti!« Veličanstveno se je zravnal in, odfočnih korakov hiteč proti vratom, ves zaripljen v obraz zažueal proti Po-totschniggu: »Poskrbeti hočem, da vam ob dvanajsti uri pristrižejo izdajalske peruti!«
Pa že je stal župan pri njem, ga prijel za rame in zavpil: »Bos tiho! Ali hoćeš gristi? Ha-ha! Toda pomni: zdaj ni več poti nazaj! Preveč sem ti vpoka-zal naše adute! Mostovi za nami se po-dirajo, da, toda tuđi za teboj! Kajti, če nisi z nami, si proti naxu, in skrbeti hočem, da nam. štrene ne zmešaš!«
Od spodaj so se začuli razburjeni glasovi,. Koraki so se bližah po stopni-cah. »Ali jih čuješ?« nadaljuje hišni gospodar, namigujoč proti izhodu. — »Moja garda že prihaja na pomoč svojemu vodji. Še enkrat. zadnjikrat ti rečem: bodi naš in prisezi na zeleno štajersko zastavo, ali pa — se ne ganeš iz hise! Si morda že pozabil, da je Bor-lakov France pred tednom dni izginif brez sledu? Slutil je nekaj in vohunil krog mojih vogalov, pa smo mu še pra-vočasno zamašili usta. Pazi se torej tuđi ti! Velika Nemčija te kliče . . .«
»Nikdar!i zavpije Sovič. »Berač ne izdaja svoje domovine! To delajo le pijavke tvojega kova . . .«
Ravno v tem trenutku pa so se že odprle duri v pisarno. Zimaj na mo-stovžu se je prikazala ćela druhal znanih in neznanih obrazov. Že so stezali pesti po njem. Toda Sovič zgrabi z nadčloveško močjo prvega, ga tresči v zadi stojeće, da so popadali po mostov-
Stran 4.
»NOVA  DOBA«
St«v- 2.
žu in stopnicah, paJine župana v kot in plane po stopnicah.                               i
Že je bil sreono na prostem. Mfa-čilo se ja Dateč tain na zapadu, nad zelenim Pohorjem pri Veliki Kopi so še žareli odsevi zaiiajajočega solnoa. So-vič pa za vso to naravno krasoto ni imel danes ne smisla ne časa. V diivjih korakih, črez drn in strn je drvel proti domu, kakor preganjan jelen, lomeč veje in grmovje, ki mu je prestrezalo pot.
Prišedši domov, kjer so bili že v sferbeh radi njegove odsotnosti, pozove takoj svoja sinova Boruta in Gorazda pred sebe in juna lomljene sape razloži v^se, kar je doživel in zvedel.
»Borut« ukaie svojemu petindvaj-setletnemu prvorojencu, >ti skličeš se to noč in tekom jutršnjega dneva pod našim tajnim geslom vse Sokole, Orju-naše in dobrovoljce iz naše ter sosednih občin na jatrajšnjo polnoč k Begovi lipi, saj veš v Korenovem gaju. Za en-krat jim še zamolči povod ioi naj se sploh ta sestanek ter vse izvede v naj-večji tajnosti. Ti pa, moj Gorazd, alarmiraj takoj Skržajevega Ti-nčeta in Gorjupovega Borisa, ta dva skavtska izvidnika, naj se postavita na prežo k županovi hiši, naj zasledujeta župana ter njegove zarofcnike korak za korakom, naj jih ne spustita niti za hip iz-pred oči, tako, da borno o vsem, kar počenjajo in nameravajo, vedno sproti poučeni. Sam pa pazi potem na dom, ker nič se ne ve ...»
Za trenutek mu je klonila glava. Domislil se je nič hudega siuteče žene MiLke in v lepo devojko razvetajoče se hjčerke Bogdane, ki ju je ljubil tako vroče. Dva dragulja v bori školjki, tako ste se mu zdefi, če je pogleda! na svojo nesijajno domacijo. Toda takoj je vstal, zavihal mogočne brke in odslovil svoja sinova.
Zunaj e poljubil ženo in hčer, re-koč, da gre po nujnih poslovnih opraf-kih v Št. Lovrenc, ter izginil v temno noć.
Po strmih stezah in kolovozih je hitel v dravsko dolino. Kmalu so mu zasvetile nasproti luči ogromne falske elektrarne. Voda je šumela črez jez in se vzpenjala pod mostom, po katerem je juril Sovič na kolodvor. Ne dofgo in prisopilial je vlak iz Koroške. ki ga je ponesel v obrnejno prestolico Maribor.
2.
Ko je Sovič tako nenadno razgnal na županovem domu svoje sovražnike in jim utekel takorekoč že iz pestij, je postalo vsem županovim pajdašem po prvem osupnjenju takoj jasno, v kaki nevarnosti se nahajajo. Njihova zaTota je prišla na dan in zvedel jo je baš mož, o katerem je bilo znano, da je brezobziren, če in kjer ie šio za čast in spas domovine.
»Za njim U je zagrmel zato Po-totschnigg in vsi so se pognali v temo, da še vlovijo Sovica, predno izrabi njihovo skrivnost. Toda ko so se priplazili do njegove hiše, kamor se je tuđi po njihovem mnenjti neizogibno moral zateci, ni bilo nikjer nobenega moškega več videti. Le kmetica in hčer ste še opravljali pozna gospodinjska dela.
Ko je Henrik. županov sin, to ugo-tovil, je tiho pozval ostale, naj se vrnp-jo k njegovemu očetu. češ, da bo vse drugo že sam opravil. Zločest smehljaj m/u je obkrožal pri tem ustni.
Crez dobro uro je že pripovedoval doma tam zbranim, da je Soriič odšel. kmalu po prihodu domov. baje po po-slih v St. Lovrenc. Priznala đa mu je to Bogdana, ki mu je že delj časa na skrivaj dobra, česar pa đa ji on — Henrik — v resnici seveda ne vrača. le kar na oko.
»To se pravi: šel je v Maribor, da nas tam oblastem ovadi« je pripomnil na to sinovo poročilo župan. »Upal sem, da ga vočigled njegovi revščini pridobim za našo stvar. Če bi odpadef še on, bi bile vrste narodnih bojevnikov tu na meji občutno zrahljane in mora-lično bi zmagali mi s tem že danes. se predno se začne pravi krvavi ples. — Kajti kar je res. je res: za svoje ljudi tvori on odličen steber. No, pa bo moralo iti tuđi brez njega.«
»Kaj pa sedaj?« povzame Lojae Swarschnigg iz Remšniia in videti mu je bilo, da mu pada pogum. »Mi ven-dar ne m oremo kot jatgnjeta pokorno čakati, da nas na Sovičevo pobudo polove in . . .« napravi z roko znak obe-šanja.
»Ne bodi avsa!« ga zavrne orjaški Albert Pibroutz, mesar in živinj«ki tr-
govec od Sv. Križa. »Se pač porazgu-bimo in poskrijemo, dokler ne napoči naš čas.«
»Tuđi tega ne bo treba«, se lokavo nasmehne Pototschnigg. »Kaj se borno kot krti skrivali po luknjah, dokler imamo še oblast in moč v rokah! Tu poglejte!« Pri tem izvleče iz žepa goh-co in pristavi samozavestno: »Med tem ko ste vi Sovica lovili, sem jaz brzojavno zahteval v Mariboru aretacijsko povelje zoper njega, ker žali uradne ose-be, se punta proti oblastem, in ker je, kakor vse kaže, udeležen pri pozi gib. itd. v naši občini. Še predno bo sam črnil nas, bom morda že imel v rokah crnilo, v katerem ga Lahko utopim. K sreći imam poštni urad v hiši in vršim s svojo rodbino tuđi službo poštarja. Ha-ha!«
In kakor bi hotela potrditi ugodnost hišne pošte, so se odprla vrata in vstopivši mlajši sin županor. Hngon. je pošepnil očetu: »Radio«.
Pototschnigg je vstal in se podal v majiino, s staro šaro zakrito sobo v podstrešju, kjer je imel potajno nanie-šćen radio-telefon. Ko je čez pet minut stal spet spodaj v veliki sobi med svo-jimi prijatelji, je malo manjkalo, da ni zmagoslavno zavriskaJ.
»Samo še tri do štiri dni potrpljenja, dTaigi«, je dejal. »Baš mi je moj iavestitelj  v  Gradcu  sporocil.   da  je  j Nemčija  pristala  na  prifclopitev  Av- \ strije. Obe državi že tajno mobilizirate —  Anglija  in  Amerika   ostanete  ne-vtralni.  Italija  napove najkasneje  v dveh, treh dneh Jugoslaviji vojno. Tri-je nemski armadni zbori so že zbrani med Gradcem in Celovcem, da napade-jo od severa. Budimpešta je prekinite diplomatske   zveze    z   Beogradom    in ' Prago, albanski vstaši so razdrli pro-go Beograd—Split, boljševiki že lasajo Poljake. Hura! Zrnaca je naša!«
In županova hiša je odmevala od zmagoslavttega   vzklikanja.   Vsa   okna so bila tesno zaprta in zastrta. Zunaj pa sta, menjaje se, vedno po dva in dva, zarotnika z budnim očesom obkoljevala in stražila hišo.  Pototschmffg je  dal-prinesti vina na mizo in še pozno v noč so sedeli ti janičarji okrog svojega pase ter kovali nacrte za prihodnjost. (Dalje priđe.)
Ali ste že poravnali naročnino
za Novo Dobo
Ljudska prosveta.
1 Guy de Maupassant. Povesti Iz dntva in noći. Preložil Janko Tauzes. Prosveti in zabavi 14. zvezek. L]ub-l;ana 1926. Založla Tiskovna zadruga. Strani 158. Broš. Din 30'—. v platno vez. Din 40—. Guy de Maupassant je za Zolajem glavni predstavitelj na-turalistične sole in zavzema v romanu čisto posebno mesto. Producira) je mnogo in je glede na kakovost pre-segel Zolajeva dela. Njegova dela imajo klasičen značaj. Glede na obliko in jezik je on eden največjih fran-coskih p'sateljev. Kaj rad opisuje pikantne prizore iz človeškega živlienia, še posebej ragnjenja nežnega spola k nezvestobi, ali nikdar ne zaide pre-globoko. Gblje se med najrazličnej-Simi sloji in nam predstavlja vse raznovrstne tipe, ki jih je v življenju spoznaval. Največ sile m duhovitosti predstavljajo njegove novele. Maupas-santa v sloven§č'ni že poznamo. 0. Zu-pančič je prevel »Lepega strička«, popreje pa je izšlo nekaj njegovih novel. »Povest1 iz dneva in noči« pri-našajo 19 novel, ki jih je iako lepo prevel J. Tauzes in v prav lepi opremi izdala Tiskovna zadruga. Knjigo toplo priporočamo našim krt] žnicam pa luJi i posamezn m ljubiteljem prijetnega lah ! kega čtiva.
I Guliverieva potovanja. Po spisu Jonatana Sw fta priredil za slovensko mlad.no Pavle Flere — Ljubljana 1926. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna. Str. 203 — Cena vez. Din 42. — Znamenito Sw.ftovo delo o Guliverjevih potovanjih, ki ga čitajo vsi narodi sveta, ima sedaj tuđi zdravo, jasno in privlačno slovenski lice, ki bo naši mladini ibuialo razumljivo pozornost, dramilo nie svezo domišhjo in končno z nevsiliivo moralo ponazorilo rečenko: Povsod dobro — doma najtx>lje ! Knjiga ma dva dela: prvi del na« vodi po deželi Pedenjmož<čkov, drugi del nam kaie držeio Goiiaiov — dva ogromna kontrasta, ki sta toliko razločneje vidna, ker jih pod'rtavaio obile vrlo uspele ilustracije. Že odrastel človek čita knjigo z nezmanjšano pažnjo, toliko bolj bo prijala mladini, ker jo gladko, tekoče in napeto pripovedovanje Jviga iznad vsakdanjosti v deveto deželo čudovitih bitij in dogodkov. Knjiga zasluži, da jo sprejmo zasebne, javne in šolske knjižnice.
I   E. Gangl: Hram sluve.   Ljub ljana   1926.   Eleg.  vez.   40 Din,   broš.
1 "■ _. *
30  Din.   Sir.   152.   UJiteliska  tiskarn^j v Ljubljani. —   P'od   naslovom »Hram slave«     je    izšla    nova   zD /ka   petmi C. Gangla,   ki   jo   smerno po nje  vs«t , b ni smatrati za prvi pojav te vrste vf^ na3i književnosti.   V knjigi,   ki se odrHt likuje po elegantni opremi, je izbranvft,, 40   balad   in  romane,   kl )tm je zaietav snov   iz   na5e   nacijonalne iri kulturne zgodovine,   počenši   z  dobo solunski^;, bratov   Cirila   in   Metoda   pa   vse   ćt^... današnjih dni. Kraljevič Marko, Kos«vo, Gosposvetsko polje, doba Matije Gubca, Zrinjski in Prankopan, turski boji, sve-(J tovna vojna,   Peter   MrkonjiČ,   vodni^j PreŠeren, Tavčar — vsi ti izrazit* pred-,'^ stavnrtei   svotega   Časa   in   vsi  U  sjlrtf^ dogodkl     naše    preteklosti    imtjo    %•; »Hramu sfave« postav/jene svoje sp»- ,J memke.   Navrries   so   uvrSc'ene   pesmij." ki   proslavliajo lepoto in pomerfTbnosi naše   zemlje.    Posamezne   pesmi   n»-'j pravljajo na čitatelja mogotfen vtisk p<^ sili   pesniš*kega izraza in po dramatičnosti    snovi.    Pesnik    se   je   oddoliil svojemu   rtsr«»du   in   svO^ đwfn*vfh\ ^ izlivom burne »vofc sfčr>e te-»i.    '  --*1'-* \ Ing. Otldorf G*Ul, PafiftJ str^*8 In   parita  to/bina.  V LinWjaW   ^9irF1 Z»lož>ia    Jogoslov»n*k»   knj»f«ma- >x Ljubljani.   Ctn»   v   c«lo  pt»4ff«r *e«afrf krtjtg^   Din   80'^.     »f*afrl»   StrOj*   fe znanstvena^ v«wJar ne prtttfttft pSstfTRi in pri tetti erftir»enm* ptkkt'*inA *tftfrg»;j. Rat>it   >o   bo   UČ«ieC   sretfr»fe> te+irt^rtfc'i šole, rabii  vsak kurjač In sfrojnHtf,   Wi bo dela! svoj stroVovnl iz^U, Tat«l:t#d^ gimnazijec in realec, kl 9* tw rtrrtrfftf! 7 a  strttf,   m*m» k»te/tf» g-re ■-*< U$ ali oni obriki vsak dan po paikfur, pa rte'' ve, kaj in kako fe z ustrojMvom tegtr itieznegt kolosa. Kder vet **( »e pravi ustvarjati   novo   imtn«<lov-J«,  tHti   b<y zna! prav c«?niti naporno d«l0Ort»ič*voy ki   je v vsrh  tehm5k>h-đettjl h m^TM iskali   pravega in prikla4if«i)l sHnrett*' skega izraza. In ta nova i*t<neakl*iurtp je izredno posrećena; tu rw>Je« \tn&*f^ ki   te   naravne^it   pr«enctiw  tn* ki ** znatno   obogMiU   nas ^rtik.   Od stranf 117—-122 je fM-«l«i8fl riđ var Ček, Iti lm* pri vseh toz*devnih skrrerak*H hntuH^ nem^ko tehnične bvscdov Ka^fo- tora*< 165 slik in skic. ki ssvoS©'^r»riz«o»ttO in   iasnestjo «<a;s«/o itu&i v^ahomu1*. Dobi   se   tuđi   knpgn  tstfesa   pisatet^a-»Parni kotei«. Ućna knpga> zm Uar^itu posestnike parnih kotlov in deloverflK Cena »atfv knjifi Din 3*—^, k*- )• teSla že pred teti.                                       .   u
---------------~   ^.,.,   „„.r^^mm ,mtK
......i -.   ■     ::>.v  •..•;...■    .--.^."fl
Važno1» vsako           I
gaspodinjp^
Ak-o potrebuMit«« prvovrstne belo blago kakor. Sifone, batlste, opaJ«, atlasgradl, fraac. damast,  W^n4'i građi, kroise, nankfdj, p*lattro tn rjuhe   itd.,   potem   si   pglejte   pr^fc^ nakupom cene in kvalitete.               "^
R'Piifan&Cefjfu.
Enrilo
Splošno pril/utol/en
Ravni nadomesteH
, oJcusen i cenen.     \
nottlva se v vsef>
dobro osorriranif)
kolonilalnid trgovinaO-
RADION
Čistite perilo ne da  Bi prali?
Po enostavnem kuhanju z „Radiono m" postane perilo v pol ure čisto in snežno belo.
S-e»   2
»NOVA   _C_A«
Stran 5.
8 ROJSTNI DAN KRALJICE MARIJE. Kraljica Morija praznuje rajstni dan 9. januarja 1927. Na ta dan se bodo ^teeerk^eae ;^uibe bpp-, je >©» številne, i«nia«*tar4ie; jtf'iredftve.,
š - Z1STR0PLJENJE &VER-SKIH BAZLOGOV NA VISU. Kakor poročajo ~ Splita se je z otoka Visa vrnil pravoslavni prota Sergije tlru-kalo. na katerem je bil pred nekaj dne-vi izvršen poskus zastrupljenja. Zdrav-niska komisija je ugotovita. da je za-strupljepjp izvršil cerkovnik katoliške cerkve na Visu na način, da je v ste-klenici rina raztopil modro galico. — Cerkovnifc je bil aretiran in ž njim vred še neke druge osebe. ki so na sumu, da so v zvefei z zastrupljenjena.
s NESREĆA Z AVT0MOBIL0M. Minolo sredo dopoldne se je zgodila na cesti med Novo cerkvijo in Vojnikom avtomohilska nesreća, ki je le slučajno še precejudobroiztekla. Z Dobrne proti Vojniku- je vozil reklamni avto neke tvarnk&v Mariboru, v katexem sta bila šofer ir^potnik. Na ovinku zagleda šofer voz.-*>-■ kaierega so bili vpreženi voli. Dasiraviio je dajal znamenje, se mu s početka voznik ni umaknil. Sele v zadnjem momentuje pogibaj, a še sedaj na napačno' stran. Položaj je bil zelo nerođen in da bi ne zavozil v vate, se je tuđi šofer umaknil na napaćno stran. pri čemer je zašel na pobočie ceste, kar je imelo za posledk-o. da se je avto pre-vrnil. */£ofer je ostal nepoškodovan. potnik si je pa zlomil roko. Voznik pa je, ne da bi pomagat pri reševanju. po-gnal in izginil neznano kam.
š SMRTNA KOSA. Umrla je v Zrečah pri Konjicah dne 31. decembra, na kapi gospa Marija Gntndner. ugledna posestnic-a v 45. letu starostu. Blas ji spomin!
$ Zloglasni tat na Zidanem mostu aretiran.  Ko se  je mariborski trgovec Matiis  Lipše vračal te dni iz Zagreba, je   na   postaji   Zidani most zaćutil. da mu  ie nekdo iz notranjega žepa suknje skusal   ootegniti   listnico,   v kateri   je1 imel   2£>0Q dmarjev.   L'pše   je   žeparia udarit do glavi in tako reSil sVo'ro frst-nico.    Ti   trenoHfk   pa   je   izrab I  neki drugi Iftpov,   ki  je 7grabi| ovoi manu fakturnega   blaga,   last   istega trgovca. ter ,hotel   ž   njrm  pobegniti.   Lipše Da ga ie zgrabi! za roko in ga  izročil že-lezmškjm detektivom.   Pred  Sefom  že-lezniSke   polici?«   \e uzmovič zat jeval, da  i« pošten obrtnik \z ZagreJDa.    Dognalo   pa   se   je.   da  je drzni uzm^vić zloglasni    železniški    tat    Štefan    Duh. rodom  jz Rake  Dri Krškem,   ki so ga že iskaie policijske oblasti.   Uročen   je bi)    pristojnemu   okrainerr u   soqj5ču  v LaSkem.
§ »UTO« pasta za zobe — najbolja.
5 SU vest rov   večer   v   Žalcu.    Iz Žalca rmm poročajo:   Ža!ska   kulturna kronika  od .nepozatmega   «Volka5ina» izza   leta   1918   ni   imela zaznamovati tako Ji§pe(ja večera nego je bil Silvestrov večer, ki ga je priredil Žalskt Sokol z diletanti Dramatićnega društva, na sta-re^a. leta   dan v Rob ekovi   dvorani v Žalcu,    ki    je    sprejela    va-se    komaj ogronrqo občmstvo, ki šega je nabralo iz Žalca, in   btiižnje okolice.   Veier je otvorila šalo'gra v 2 dejanjih   «Častm obcan*. Osebe  11   po številu so bile v spretn^f foteart, osobito glavne v osebah gospic^^mliakove, MikuSove in Prav-dićeve jh gospodov   Prvošnik, Avdiča in  Naraksa.   Pa tuđi osttli so povsem odgovarjali ter se prilagodili   prijetnim dpgodfjajem  v čast   onemu,   ki   ie bt| ves čaš, "veselo  presenećen«. Pokrat-kem odmoru,   ki ga je dopolnil đober orkester iz Hrastnika,   so sledile t«lo vadne točke, zopet 11   po številu, ki so jih doV£rali   mo§ki in 2ensk> narulcaj, ženska deca terčlani in člaric-*. Posebno moram, navesti «konjičke» m «devetko» Bil je to ogromen trud sester Petnčkove. M'kušove in brata Ške^a, ki nišo samo vodili   vse   pripravp,   nego   tuđi  z  po-mocjo   njih   staršev,   kjer   so  se   pripraviti   kostumi.   pripomogli, da je bil *nasloDv resnici krasen  in raznovrsten. Vsa   čast vsftn.   Kot   zaključna   točkn telovadbe    so    b'le   nekatere   skupine moškejja narsSčaja in  članova« Najsvit-Iej5«   točka programa  pa ie b»hi alego-ri;a,   ki   jo   ie   pripravna   se's'tra   Jan» Hodnikova. Predno se je dvignil zastor k   alegonii    |e   nastopil   deček,   ki   je samoiavestno   in    Ijubko    žflel   vsem navzočim   v    kratkih   besedab   veselo novo leto. In  zastor se •<? ;'»M«rr.iC ode■■ pa nam   je nudi*   krasno   s iko   vile i razcvetajočimi   cvetkami,    ki   so  nan-. simbolizirale   srečo   v   bodočem   letu.
Žal, da  je bila pestra skupina le malo trenutkov vidna. Krasna ie bila ta ideia, ki je  vzradostila  in navduSila  hvaleŽno občin«tvo.   Pri  vseh lelovadnih točkah, ■ jje""y   iktado "*'   \>*jami    na    klavirin sprefh'fjat''g.36orinšek. V'dvorani pa je ' 'bil' tuli'posravlien Sttfo'r.  kj^r-s~o ža'ls*re gospe pn'dno sire^e^bf^tfol'alcfrmilfcsMj' ki sd bili   povsem   zadovofim ^'dobro in etno postrežbo. Oboren  in po*-si»m zadovoliiv  vzpored    pa    je   bil  ust*anl tuđi izborno raspoloženje, ki ,e združilo še  preČe(Snjo   družDo   do  ranega  jutra.
Razciled po svetu.
r VATIKAN PROSI ZA SPRE-JEM V DRUŠTVO NARODOV? »Hom-me Libre« pravi, da je informiran, da, namerava S'atikaai v bližnji bodočnosti predložiti prošnjo za sprejem v Družbo narodov.
r AMNESTIJA RUSKIH VOJA-KOV »BELE« ARMADE. Osrednji iz-vršilni odbor Sovjetov je sklenil. da po-milosti vse vojake, ki so se za časa revolucije borili vkaterikoli četi beie ar-made.
r BOLGARIJA UVEDE GREGORIJANSKI KOLEDAR. Zunanji mi-nister Burov je predložil sobranju zakonski nacrt, po katetem bi se naj uve-dlo \ Bolgariji gregorijanski koFedar. . r RUSI BODa ftlELI GILJOTINO. Kakor poročajo ruski listi, je sovjetska vlada sklenila vpeljati v ^ej Rusiji novost, ki je Rusi najbrž ne bodo veseli — mamreč giljotino, ki jo bodo odslej rabili pri viseh justifikacijah. — takšni morilni pripra\i ste bili baje že vpeljani v Moskvi in Harkovu.
r TAJNIK FAŠISTOVSKE STRANKE — EKSCELENCA. Na podlaci no-vega proglasa, ki je bil zadnje dni objavljen, iina tajnik fašistovske Gtranke prednost pred vsemi inozemskimi am-basadprji in diplomatskinai pred^eđni-ki pfi v§eh dvofnih in sličnih oeremo-Tiij^rtb. ^fAziva v<e ga: ekscek>nca. Ge-«n£ralni tajuik fašistovske stranke je 'Afcaj A. Turati. Njegov prednik je bil znani Farinacci,*ki ie branil ilumiaija na razpravi radi uboja socijaliKtičnega poslanca Mateotija. Službena lista fašistovske hi-jearhije \"sebuje preko 6(XX) oseb. ki se jiti poziva k raznim svečari ost im.
r MADRIDSKI VLAK OBTIČAL .jVjSNEGU- Na progi Madrid—Asbace-K. je; ojbj^at osebni vlak v 1.50 m viKo-kem sn'egu. Pomožni v\ak se je moral vrniti, ker je bila proga tako zasneie-na, *đa ni mogel voziti. Vlada je odredila, da so poslali potnikom hrano z aeroplanom.
, r AMERIKANSKI ROPARJl'. V mestu Rochester, državica Minnesotta. je še^t banditov vdrlo v neko banko. Odnesli so 20.000 dofarjev^to je okoli 1.1000.000 Dm gotovine. Policija je bila sicor.praVočasno obveščena o dogod-ku, verrdar *banditi ndso dali ugnati. Na begu so ustrelili tri stražnike, već pa težko ranili.
r TROCKI POSTANE POSLANIK V BERLINU? »Ctirfcfego Tribune« javlja, da bo Stalin mOTloval Ti"ockega za sovjetsloega poslanika v Berlitnu. Se-danji berlinski poslanik Kresttn&ki bo4 premeščen v Pariz. Rakovski pa pre-vzame londonsko poslaništvo po umr-lem Kras inu.
r ČUDNA POROKA. V Chicagu je nexla\Tio vzbudila pozornost, pa tuđi precejšnijo ves»elost poroka parčka. ki je bil fa1 \-isoko v fetih. Njemu je bilo 83 let. njej pa 76. Oba sto bila že vdovca.
r NARAŠCANJE RUSKIH VE-LEMEST. Statistični uradi objavljajo prve podatke o narasčanju prebhal-stva v ruskih mestih po dekadenci tekom sAetovne vojne. Moskva, ki je leta 1919. štela komaj 800.000 ijaidi, ima danes 2 mifijona prebivalcev. Lenin-grad. ki je nazad oval pod 400.000, šte-je danes zopet 1.611.000 prebivalcev. Prebivalstvo Harkova. Odese in Kijera je naj-astlo od 1923 za 72%. Mesta v Sibiriji so nara^tla za 10 do 15%. Pre-
^Tfftite«1«" «Bterf l.
r SOLA ZA T^Uff^^Sai^rA ni" toniju  je policija MkMrft Tfravđtolo. kjer so poučevaJi, visoko uinetnost tat-vine in zločinske posle vobče. V eni sobi sole. ki je imelaVeč razredov, so našli  razne ključe, blagajne, nacrte za blagajne in razno naamoderneJBO vio- i mitsko orodje.    Tuđi1 tiskano knjigo r-razniimi nauki zii bod ive lopove je po- ■ licija zaplenfla. Na i1! Unicah knjige je
deviza: >Predvsem pazite4 da ne pu-šćate sledov svojih prstov pri poslu. Policija je lokal zapečatila, »profesor-je« in »nadebudne učence<i£ta »taknila v zapor.            'h ",AJs. č/rv^.^jfcc >a .»o.v.
g Slavehska'banka. Predstavnik^ gospodarskih korporacij in organizacij so dne 30. decembra 1926 v Ljubljani po vsestranski in izčrpni razpravi o vprašanju Slavenske banke d. d. so-glasno sklenili sledeče: Pozdravlja se namera gospoda ministra trgovine in industrije, da predloži Narodni skup-ščini osnutek zakona o prisilni porav-navi z omejitvijo na denarne zavode, ki so obvezani javnemu polaganju račtnov. Poudarja se potreba, da se oba postoječa odbora upnikov Slavenske banke d. d. združta v en sam odbor, ki bo mogel bo)j smotreno in z večjo avtonteto zastopati interese vlagateljev in dru;ih upnkov. Deputacija predstavnikom gospodarskih korporacij in organizacii naj ob'šče g ministra trgovine in industri e, g. min'stra financ ii g. ministra saobraćaja, da jih opozori na izredno važnost vprašania Slavenske banke. Vlada nai se naprosi, da uporabi vsa možna sredstva, da se odgovorni činite) ji prisili jo k pri-soevan u v svrho sanacije ter da se na ta način v interesu teiko prizadetih upnikov omogoći pravilna likvidacija tega zavoda. Trgovska in obrtniška zbornica v Zagrebu nai se naprosi, da se naši akciji priključi in z nami sodeluje. Na dnevno časopisje naj se naslovi apel, da v interesu stvari i same o vprašanju Slavenske banke ne j prinaši drugih obvestii nego ona, ki jih prejme od upniških odborov odnosno od pristojnih uradnih mest.
g Stabilizacija dlnarja. Na zadnji seji   glavnega   upravnega   odbora   Narodne banke je glavni ravnatelj dr. Nor i vaković  poročal o svojem   obisku   pri puvemerju   Angleške banke   in iguvtr- j nerju Francoske banke,   s katerima je j tmel  razgovore o   deviznih   poslih   ter ' zlasti o   stabilizaciji dinarja.   AngleSka | banka    želi    stopiti    v   zvezo    z   našo i ■Narodno banko ter je obljubila pomoč j k željo, da  naša  Narodna banka s po-močjo vlade pristopi   tuđi   k zakonski | stabilizaciji    dinarjeve    vrednosti.    Na j podtagi tega   poročila   je glavni odbor i skleml,   da naša Narodna  banka stopi  j v   direktno  zvezo  z   Angleško   banko, i Tuđi   guverner   Francoske   banke   želi > okrep'ti gosDodarske stike med obema državama.   To se   bo  laže   zgodio, ko se bo izvrši.'a stabilizacija franeoskega franka, na  kateri se sedaj dela.              |
g Terjatve slovenskih  hranllnic pri   Slavenski   banki.     Hramlmce   v Sloveniii   imajo   sledeče   terjatve    pri | Slavenski   banki:   Mestna hramlnica v  i Koi"evju 61 880 Din, Okr. hramlnica v Kozjem 102 120 Din, Okrajna hranilnica i v Konjicah 105.150 Dm, Okrajna hra- '
nilnica v Slovenski Bistrici 200 640 Din, Mestna hranilnica vMariboru336.365Din, Okrajna hranilnica v Slovenjgradcu i 2,029.353 Dm, Mestna hranilnica v KOri^l 2jtt*^|WDin, Kranjska hranil-jhica v LiuDljani 3,422.217 Din, Mestna hrrnTTrvčaTTTovehTmeStu 3 601.360 Din Mestna hranilnica v Kamniku 3,802.037 Dm, Mestna hranilnica v Ljubljani 16 342.450 Din. Vsega imajo torej re-gulativne hranilnice terjati od Slavenske banke 32,470 472 Din.
g Dinar v I. 1926 je zabeleŽil tako ma|hne osilacije, da lahko rečemo, da ie b:l popolnoma stabilen. Prva curiška notica devize na Beograd v I. 1926. ie znašala 915; to je ista visina, kakršna je bila večkrat v tret-iem četrtletju 1926.. le prav proti koncu leta je dinar neznatno popustil in dosegel najnižjo notico v tem letu, to je 910.
g Službeni teČM! a januar 1927 1 napo!eondor218 60; turska lira 247 40; 1 angleški funt 273 80; 1 dolar 5660; 1 kanadski dolar 5630; 1 nemška zlata marka 13 47; I poljski zlatnik 6 30; 1 austrijski <iimg 8; 1000 fran-coskih fiankov 223, 100 švicarskih frankov 1095; 100 italijanskih lir 255; 100 belg (oelgijska valuta) 787; 100 nizozemskih goldnare; 2263; 100 ru-munskih lejev 29; 100 bolgarskih levov 41; 100 danskih kron 1508; 100šved-kron 1512; 100 norveSkih kron 1423; 100 španskih peset 853; 100 grških drahem 70; 100 cehoslovaških kron 168; 1   milijon  madžarskih  kron  792.
g IZVOZ HMELJA. V lanskem novembru se je iz naše države izvozilo 674 ton hmelja v vrednosti 45.9 mili-jonov dinarjev (v oktobru 1123 ton v vrednosti 78.3 milijonov dinarjev), in sicer v Nemčijo za 22.6 miJijonov dinarjev (v oktobru za 45.9 milijonov di-narj^v), v Češkoslovaško za 19.7 milijonov dinarjev (24.8) in v Avstrijo za 2.6 milijonov dinarjev (3.93. Vrednost cefokupnega izvoza hmelja v 11 mese-cih miaiolega leta znaša 188.4 milijonov sUnarjev.
i •' ! g OSREDNJI URAD ZA ZAVA-
I ROVANJE DELAVCEV.SE PRESELI
' V BEOGRAD.- Mmister za socijalno
politiko je sestavil komisijo, ki ima na-
logo, da najde t Beogradu potrebno
zemljišće za palačo Osrednjega urada
za zavarovanje delavcev. Osrednji urad
se bo po dovršit vi žgradbe preselil iz
.'Zagreba v Beograd.            !■
|; "'    g REPARAC1JSKA KVOTA JU-! GOSLAVIJE. Na račun nemških repa-1 racij se je za leto 1926.-27. na«i državi ; določiila kvota v zne^ku 59.7 milijonov mark, ki  se bo večinoma porabila  v kritje že izvršenih nabavk s strani naše države. Poleg tega se je naši državi i odobrila superkvota v znesku 14.0 mi-| lijonov dinarjev. tako da naša država ! v tekočem reparacuskem fetu (1. septembra 1926 do 31. augusta 1927) prej-i me v celoti 74 mili. maJr^>(i^6;4p0r000
Tedenski tzfcaz
mestne klavnlce o klanju in uvozu od 27. XII. do 31   XII. 1926
Zaklana živina                 UvolMu meso i Kg       j lme        PS=25|fgai||jl 1 s s I     °"omb» :>«:oo>:a:Hf-(/)0^^.2'H   to   o   ^   •*: Dečman Ferdinand------1------Ii^---------------100-   -   -  —1| Esih Matija   .   .   .   .------2------2| 2---------------|59   -   -   -   -i Friedrich Ivan .   .   .------j------1 —j--------------1-   —   —   -   —   — Oorenjak Josip   .   .------.—i 1   134 —------1 —   -   79   _   _   _ | Ounier Frldrlk   .  .    1-------1------------------------------   -   -   -   -   -Hole Martin  ....----------j------------------------------67  93   -   -   -                 ' Hohnjec Viktor .   .----------12-------2---------------59-   -   --1 krara za jr*if. Hohnjec Štefan   .  .------1------11------_| ______ Janžek Marija     ..----------ji------1-------1----------------------------- Krofltf Aloji ....------2----------------------------__   _   _ Lapornlk Ivan ...------1 — —   21— — — —   -   —   —   _   — Leskošek Ivan ...----------M--------------— —   -   53   —    -   _   — Robek Anton    ...-------,--------------—      —   —   —   -_   — Rebeuschegg Franc------2  6  1 10  9 - - -  56 253 -    -   _   — Reicher ivan .   .  .----------2—   2---------- _  —   — 116 —   _   — Urbančtt Adolf    .  .   -   -   1 - -   li 1 - - - — 113 -    -   _   — Votsk Rozalija .   .   . 1------   1 —--------------— _—   —   -   -   -   — Zany Viktor      ...----------2------1 5 - - - —   -   -    -   -   -Zavodnik Alojzija------1------ij---------- _  _   _   -   _   -   _ Kus Mlha  i.S."•'.-. .- --L-.------ii  1 -----------._____! LebiČ Fanl   ■H'Ub.'»i M-*-----------— -——-—   53   -   -   -   — j Ple$tvtritti Am»•'< • \i ^ •- -!----------i--------------._   _   _    _   -   _ Reberšak Anton   .>----------'------1! 1 — j—    j -   -   -    -    -  — Pillh Karl          ...   -*•<—'«-------■------'----------------   _   _    -!-|  Invalidski dom    .  . — — — L-----1------1-------—   _ j _   —   _ jj Hlavač (Celjski dom)|---------------------i---------------i-------------   -   -I.' Skoberne Fric .   .-----------------11--------------|_____! Zasebne stranke    .---------------------2----------'"•j"   ~   ~   ~   ~'' Bernardi Dra<ro .       ------------------1   1---------------1 — i—   —   —   — | Skupno ••• 1) 1 — |12|i5J 3 27J32|-)-|-| 56 J757J_88j — j - | — jj
Stran 6
»NOVA   DOBA«
Štev. 2
——^-—
Pupilarnovaren in javnokomsten denarni zavod celjske ga memta
Meslna hranilnica celisRa
Ustanovljena leta 1864.   -   A«/ trajnim državnim nadzorstvom.
V   lastni    palači   pri kolodvoru.
Val hranUnltnl posll ae ixvrftu)e)o nalkalaninete. Hitro lntot-no. Ugodno obrestovanfe. Pojasnila ln na sveti brezplatno,
Vredoost ntervnlb   zakla Jov nad Hren 1S.OOO.OOO
Za hranilne vloge jamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močj-
Kolodvorska restavracija Celje
VALTER HOBAHER
nudi  najboljša vina, izborno  pivo in vsakovrstno gorko ter top'o
jed. Vsak  potnik  dobi vsakovrstna delikatesna in močnata jedila.
Postrežba hitra.   Cene kulantne.   Vsak dan ob 9  uri zjutraj sočni
golaž in pristne kranjske klobase
Razglas.
Sedanja cena plinu bi se lahko znižala, kakor hitro se ga več porabi.
Veliko stanovanj je opremljenih s plinsko instalacijo, vendar se pa ta napeljava ne rabi.
Posestniki takih napeljav se naprošajo. da se na pod-lagi dostavljenih navodil o porabi plina prepričajo o renta-biliteti in pripravnosti kuhanja s plinom ter da vpošljejo mestni plinarni prijavnice za uporabo plina.
Da se pa p. t. odjemalcern ustreže, hoče plinarna tuđi brezplačno popraviti aparate kakor plinske kuhalnike, kopalne peči itd.                          ■' "*
Navodila glede pravilne--uporabe plina pri aparatih in za štedljivo kuhanje se bodo v prihodnjih dneh razdelila.
Čim več se bode plina uporabilo, tem lažje se v bodoče zniža cena plinu. — Občinski svet ni storil sklepa, da bi se plinarna opustila.
Mestna plinarna.
Sprejme se
potnik
oziroma
zastopnik
za Slovenijo s primerno kavcijo.
Nastop po dogovoru.   Ponudbe
z zahtevki na :
Prva južnoštajerska vinarska zadruga
registrouna zadruga i omejeno tareio v Celju.
Premog
ir državnega rudnika v Zabukovci in na 2eljo tuđi iz vseh drugih premogovnikov, za domačo porabo ter za obrtna in industrijska podjetja, dobavlja in dostavlja na IV»    dom točno in po najnižji ceni    -^q
Franjo Jgši, Celje,
Aleksandrova nllca štev.   4.
Proda se krasna psića
čistokrvne volčje pasme, 20 mesecev stara, katera je izvrsten čuvaj in poseduje popolno dresuro policijskega psa. Cena po dogovoru. ___           Celje, Trubarjeva ul. 7.
lepa moška zimska suknja, stenska ura
in kuhinjska oosoda po zelo ugo . ni
ceni. Naslov v upravi   lista.
I Josip KOS, Celje, j
Ljubljanska cesta 10
UdElovalnlCB vsahovrstnih moShih, 50   žens&ib iR otrošftib čeuhcv.   48
lzdeluje  vsakovrstne   gornje dele.
Vsa v stroko spadajočo popravila [   po znižani ceni. Postrežba solidna,   j [             Podružnica Žalec št. 29.
Gramofoni in plošče
iz  tovarne   Edison   Bell-Penkala   Ltd.. His   Master's    Voice   in    »1 olumbia«
se dobijo proti  gotovini in  po zelo ugodnih obrokih ,-f    v   glavnem   zastopstvu
Goričor i Mml Celje.
Iehlamni holedarji za trgovce se  dobivajo z  blokom in hrb'tiSčem od Din 3*70 naprej. ^F*   Tisk firme po najnižji ceni.   *^P| Boričor 8 Lestiovšeh, Celje, Kralja Petra c. 7-9.
Glavni dobitek zadel
bode   le  eden izmed srečnih.   Si|{urnej5i dobček  kakor v loteriji *)ode pa imeli tišti, katen kupuje v novo otvorjeni
manufakturni trgovini
FISCHER IN DRUG
Kralja Petra c. 22        Celje        Kralja Petra c. 22 0^-       vsled   xelo   konkurenčnih   cen.       *7p(
Izbira velika. Pridite in prepričajte se. Krojači   in   Sivilje   znaten   popust.
Delaj, nabiraj in hrani, varčevati se ne branL
PopalMma  warno  aa loifrto  d»nmrn9  pri uranke pri za drugi
LASTNI DOM
stavbena in kreditna zairoga z orosjww zavezo v Gaberju  pri Celju
Varčuj v mlado>ti,
da »tradal ne bos
v starosti !
Marljivost. treutost, varčnost,
so predpogo) ^nravnosti 1
Obrestnje hranilne gol      -»    Veije stalne vloge po dogovoru naiugođneje. vloge po "M1         Jamstvo za vloge nad 1,500.000 Din.
Iz malega r*»te veliko!
Pri naloibl zneska po 20 Din se  dobi nabtralalk na dom.
Pisama v Celju, Prešernova ul. 6.
Zvezna tlslcarna v O^lju
izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela solidno, okusno In najhitreje
Cene zmerne!
Prepričajte Ise santi I
Najmoderneje   urejena   knjigovežnica
Tiska in izdaja Zveina tiskarna.   -   Odgovorna sta:   za. izdavatelja in tiskamo Milan Cetina |   za redakcijo Vinko V. Gabero.   — Oba v ČeljiK