Štev, 178 Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v petek 3. septembra 1S29 Posamezna številka 20 stotink Izhaja _ izvzemši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo, ulica sv. Frančiška Asiškega 5t °0. !. nadstropje. - se pr~l:— ured- ništvu. — Nefrank Irana vrafain. — Izdajatelj in odgovorni - -uicij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edua. ^očnina znaša tiei. . ^ 6.—, pol leta L 32.— in celo teto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne šicvilke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v Sirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot.; osmrtnice, zalivale, poslanice in vabila L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Giolitti in jadransko vprtfanje Vsa znamenja kažejo, da «e j« v italijanski zunanji politiki izvršil preobrat glede rešitve •jadranskega vprašanja. Niitti v vsem času svojega vladanja ni hotel nikda-r stopiti v stik z D'Annunzijevimi zastopniki m njegova ministra za vnanie stvari, Tittoni in Sclalcja, sta v Londonu, Parizu in Pallanzi razpra vliala jadransko vprašanje, ne da bi (vsaj na videz) iemala na tehtnico D'Annunzijevega pod.jetja in njegovih plebiscitov. T--'-?, Nfttijevo ministrstvo je padlo ob ve-skan u racijo^alis ličnih drogov; in od t '"•» so pričakovali čudežno izpolni- tev r ejših želja. Meseci so potekali; razburj. ) javno mnenje se e nekoliko pobeglo in -iari lisjak je pričel oprezno tipati, .kako naj konečno vendarle poizkuša kako odioč tev, ki bi bila vsaj količka sprejemljiva. Medtem je prišel polomi v Albaniji, na to sestanek z Llcyc? Gecrgeom in pa načrt D'An-nunz'.ja >c- samostojni reški vladavini. S tem, ca je Gdciilbi sprejel D'Annunzi eve-j£a pooblaščenca de Ambrisa in pa reško :3e-Zegjaci.jo, jc indirektno priznal pravno v eT a vnosi sedanjega reškega stanja in odločno krenil s poti Ni Iti 'evih smernic, ki ni hotel — vsaj vidno — imeti nobenega stika z nepravimi zas.opniki mesta c.b Kvarneru. Vse to kaže. da se Rim pripravlja na nov korak, na nova pogajanja z Jugoslavijo, ki naj vendar diome po skleprh vrhovnega sveta na konferenci v San Renm prekoračili mejta* zaveznikih diržav, ker je na sumu, dla bd vplival na notranjo ptolitiko, kot boljševiški propaga/toa". Iz istega razloga ga je tudi Anglija, izgnala. Vsakega drugega zastopnika, k: bi ga sovjetska vlada predlagala, bi italijanska v!a>da priznala . Tajrrištvo so-oijalLstične parlamentarne skupine je medlem izdalo poročilo o tem pogovoru, ki pravi, da je pogovor z ministrom trajal eno uro čn da se je ugotovilo, da minister ne namerava tufcii po izjavah v porc-čiki o Inzer nske m sestanku med GiclHtižem in Lloyd-om Gec prihod ruskega zastopnika, v Italijo, kateremu so že ziagotovljene diploma Lske pra\-?ce in za kaiteo-ega se je že dosegel prost prehod skozi srednjo Evropo. Socialistični poslanci- so ga nato opozorili na dejstvo, da ge Franci;a iz mržnje proti moskovski vlaldft imenala svetega zastopnika pri generalu Vr&ngelu, in na ovriranje prostega prehoda ruskih državljsnov na italijanskih ladjah skozi Dardanele. Minister je izjavil, da je delaia .te ovire medzavezniška komisija, katera ima nalogo, da nadzoruje prehod skozi carigrajsko pristanišče. Končno so socialistični poslanci poulftarjaln, da bi morala italijanska vLadia že sedaj naznaniti imenovanje svo«jega zastopnika pri moskovski vladi. Misrister je izjavil, da (bo upošteval to zahtevo in proučeval način rijene izpolnitve. Organizacija trgovinskih stikov med Itnlijo in Rusijo RIM, 2. Prcdsedništvo ir^nistrskega sveta in komisija zadružnikov, sestavljena od poslancev Ca-brinija in Giuffrida, od od *etnika Giumelli-ja od računovodje Gregorja Nofrija, tajnika Pezzani-ja in tajnika Vergnanini-ja, ste na dolgo razpravljali o organizaciji trgovinske izmenjave med Rusijo in Italijo na podlagi zadružništva. Zastopniki zadrug so stavili točne predloge o sledečih točkah: 1. O redni zvezi vsakih 14 dni med pristanišči Črnega morja in Italije; 2. o olajšavah s strani vlade v prid zastopnikov in izvedencev italijanskega zadružništva v Rusiji in 3. O poštnih in brzojavnih stikih med obema državama. Državni podtajnik posl. Por-zio je izjavil/ da je pooblaščen od ministrskega predsednika, naj sporoči da je italijanska vlada popolnoma naklonjena predlogom. Dostavil je, da želi vlada sama bolj kod kedaj prej pospešiti obnovitev stikov med obema državama, a obenem bo tudi podpirala razvoj zadružnih ustanov. Izmenjavanje na podlagi zadružništva je urejeno s kodanj-sko pogodbo, ki je bila sklenjena v preteklem mesecu marcu med konsumnim konsorcijem mesta Milana, Zadrugo za trgovino z inozemstvom in zaupnikom niskih zadrug. Ta pogodba je bila popol-njena z novo, ki je bila sklenjena v juniju v Moskvi med zastopniki teh u»tanov in zastopniki ruskih zadrug. Ta pogodba se je tudi že začela praktično izvajati s pošiljatvijo italijanskih zdravil v Rusijo in ruskega žita, ki je prišlo v Italijo na parniku »Pietro Calvi«, ki je pripeljal 4000 ton ječmena in koruze. Vkrcavanje tega žita se je vršilo pod posebnim nadzorstvom posl. Dina Bondani-ja, a na poti je spremljal žito zastopnik ruskih zadrug, g. Boris Wax, ki je dlopil takoj v stike z našim zadružnim zavodom za trgovino z inozemstvom, da dobi potrenba obvestila. Druge množine žita so pripravljene za izvoz v Italijo po ruskih pristaniščih ob Črnem morju, in še druge se bodo pripravile, tako da se napravi nepretržen in reden tok poŠiliatev, ki se bodo imele izvršiti s parniki, katere bodo dale na razpolago italijanske zadruge sporazumno z italijansko vlado. Italijanske zadruge bodo skrbele s svoje strani, da se pripravi mat«r'jal v zameno, ki se bo imel pošiljati v Rusijo suglasno dogovoru, ki se je pred kratkim skien.i V Moskvi o"u priliki obiska, odposlanstva italijanske socijalističnc stranke v Moskvi. Da bi sc dosegla čim boljša organizacija te službe, je bil ustanovljen te dni poleg zadružnega zavoda za trgovino z inozemstvom — tudi avtonomen odsek za rusko - italijanske trgovinske stike. Ta odsek je pod vodstvom posl. Baldinija Nullo za zvezo zadrug za proizvajanje in delo, Calli-ja Romeo za kreditni zavod za zadruge in posl. Giuf-frido in dr. Gonsclla za zadružni zavod za izmenjavanja z inozemstvom, Camori-joni Torrani-ja za konsorcijalno podjetje v Milanu in Evzebija Mar-chetija, predsednika zadružne zveze v Turinu. S pravico posvetovanja spadajo v komisijo tudi Vcr-gnanini Antonio za državno zadružno zvezo, posl. D'Aragona za delavsko zvezo in posl. Bombacci za socijalistično stranko. Izvrševalni odbor tega odseka predstavljajo: posl. Giuffrida. dr. Giumelli in računovodja Nofri. V zmislu navodil ruskega komisarijata za trgovino z inozemstvom in z ozirom na imenovanje ruskega zastopnika za Italijo, je bilo dogovorjeno, da se bodo italijanske zadruge, ko jim ne bo mogoče občevati izravno s svojimi ruskimi tovariši-cami potom moskovskega Centro - Sojuza, obračale za vsa vprašanja, ki se tičejo izmenjavanja, do ruskega zastopnika, ki je bil že imenovan in ki bo v kratkem v Italiji. Na podlagi navedenih pogodeb se bo morala vsaka kupčija z Rusijo napraviti potom moskovskega Centro - Sojuza in potom posebnega urada za Italijo, o katerem je bila gori beseda. Do obnovitve normalnih političnih stikov med obema državama, ne bo pooblaščena nobena druga ustanova ali oseba kupčevati izven omenjenih zavodov in organizacij. _ Von Sirconsova Izlove o nemški zunsnl! politiki BEROLIN, 2. Na seji državnozborske komisije za zuinane zadeve je izjavil ven Simcns, minhtf-er zunanjrh opravil, da je poliii'ka, ki fo je usvojila; -Nemčija, edina mogoča. Dostavfl e, da oldiklanja vlada zvezo proti boljševikom, kalcor tudi zvezo z en ten to, kajti ni od ene ni od druge ni za Nemčijo nobenega dio-brčka. Minis-ter je nad^jeval rekoč, da ostane Nem-fcija nevtralna na&proiti generalu Vrangelu, a da nobena država^ ki je v vojni preti Rusiji, — ne more računati na nemško pomoč, kajti, 'Jasi niso trgovinski stiki med Rusijo in Nemčijo še vzpo^tavijeni, Nemčija smatra sovjetsko vlado za dejansko vlad.o. Ni res da bi bila Nemčija, sklenila z Rusijo tajno pogodbo. Minister je govoril zatem o b^eslavekčh dogodkih. Toda njegove izjave so ostale tajne. Govoreč o ženevske konferenci je von Simons izjavil, da. ni mogoče red, če se 4>o sploh vrš l'a. Do-stavil je, da se Nemčija pripearvija za konferenco, zbirajoč potrebne listine in tu'd;i se je stavila v zvezo ž državami, ka se udeležijo konference. Teikoi bodo lahko ime&i -izvedenci medsebojne stike pred 'konferenco, tako da se i 70 pedmeče Malemu sporazumu italijanski tisk, je izključena. V iitara skem Sechsuhrblattu« piše neki franccski diplomat, da so bili francoski di-Vy)-maUki krčili nezaldov /s |riOstcper.fem dunajskih krogov poroti Franciji. Mali sporazum — Beneš, Take Jcr.escu in Vernic — pa išče vedno podporo Franoi e in postopa v svoji pcKf 'ki v zmislu nevtralnosti glede rusko-poljskega spora in to sporazumno s Parizom. Zveza omenjenih donavskih držav je v skladu s franoosko politiko, katera ne želi Ekmavske konfederacije. Izključeno (je, da bi bila Francija obljubila Ogrski nekaj, kar bi se ne strinjalo z mirovno pogodbo v NeuMlv-iju. Dogodki v Albaniji Albanci poraženi. BELGRAD, 1. O siti javljajo, da «-o bile 'albanske tclpe na celi črti, od skaidarskega do ohridskega jezera poražene. Zbežale so iz Biskupije in z desnega brega reke Dnin«. Ju-goslovenske čete so zasedle staro črto. Albanci prihajajo nasproti jugoslovea-skim četam z belimi zastavami dn se vdajajo. Javlja se tudi, ;dia so jugosloven.ske čete na nekaterih krajih prekoračnle albansko mejo, toda ne z namenom, da bi tam estale. D'flnnunzio ne namerava zupustitl Reke RIM, 2. Nekateri tukajšn'i listi ®o bili objavili vest, da namerava D'Annunzlo zapustiti Reko takoj po proglasitvi neodvisne reške države. Pis-ali so celo, da je dal »podobno izjavo tudi nekemu italijanskemu generalu v Trstu. Toda kdor poz^u vsaj oidftiaiec D'Affnuuiziije c t>o In pogajale, sklicujoč se že ved no na svoje prejšnje ugovore delavskim zahtevam, šele teda\ ko se dokenča to nenormalno in nezakonito stanje. S tem je vržena rokavica delavstvu, ki jo bo getovo pobralo. Bližnji dnevi ne obljubi torej nič dobrega. Oblasti? Ves vojaški aparat je poke.nci, toda nikjer ni prišlo do spopadov. To zelo jezi industrijalce, ki cčit'ajo cblastim, da bi bile lahko preprečile zasedbo ivornic, če bi bile hclale. Sevedb, hoteti je lahko in oblasti hočejo, trda gotovo so debile migljaj iz Riraa^ »EDINOST« Ker. 178. naj ne ukrepajo odločnih ukrepov, ki bi mogli imeti uso>dne posledice ... Vlada s svtre strani skuSa? na vse načine narediti konec temu abnormalnemu siajiju, zaradi katerega trpi tudi država na gcspcdiaa*-skem in pc-litičnem polju, in ki razburja duhove, kar zna imeti v Italiji, v sedanjih razmerah hude posledice. Minister Labriol-a se — kakor javi ajo iz Rima — pogaja z indusirijal-•Jeirri. in delavskimi zas.tc.pn:ki in skuša na vse načine preprečili najhujše. Listi pišejo, da upa na uspeh svcj:h po-Lz-kireov, Icfia stvar bržkone ne bo šla tako gladko, posebno po zadnjem fcaditsiri ■alskem iJdep-u. Minister Labriola «mc.tra, da fco pregovcril industrijalce na razpravo o spomenicah delavskih zastopnikov, toda če se upošteva, da so industrijalci klonili vs^ko me nit o, tako, da bi slovenska Človek ne bdi samo zdrav, močan in spreten, aropiak tudi krasen po duhu in telesu. Sokolska telovadba popolnoma izpolnjuje besede našega velikega pesnika Aškerca: — V telesu zdravem, zdrav prebiva duh — ki so zajete iz begate zakladnice rimskih vzgojnih načel. Cilj sokolske telovadbe je telesna in duševna krasota in sokolske "telovadnice mera o biti narodna, telesna, duševna in nravstvena vzgoje volišča kremeniiih značajev in zavednih cbčanov. Besede nesmrtnega Kcmen-skega >»Avianii«. Po ugotovitvi, da industrijalci podpr. rajo se-dan ega ministrskega predsedn.:ka samo zato, ker upajo, da bo on kot mež vc-di, naredil red •tudi s silo, dn se je vlada, že sedaj postavila aa stran industrijalcev, davši jiin na razpolago vojaštvo za izvršitev zapretja, pravi list: v Enkrat na tef poli, bo vlada morala Hi do konca? J>ve stvari ste getovi: da se kovinski delavci ne bodo dali tako lahko poteptati in da bodo vse proletarske mase znale deliti s kovinskim i delavci posledice velike bitke. Ni se zgodilo po želji delavcev, da zadobiva gospodarski spor kovinskih delavcev nov značaj znača) veličastne proletarske obrambe •preti političnemu napadu. In v tem slučaju je jasno, kakšna bo morala biti dolžnost vseh i)tacenskih delavcev.« MARUAN K.: (Po dr. O. Sajovicu) iz zgodovine slov. ScKohtua I. Sokolstvo. PIl dr. Miroslav Tyrš in JindHch Fugner sta ustanovila 1. 1862. v Pragi Sckcla. Ustanovila sta ga po daljši pripravi z namenom, da bi združila češki narod v društvo, ki si !c cfdftočilo za cilj, da s telesnimi vajami povzdiga m jč in zdravje svojega članstva v svrho izdatnejše narodne ubranljivosti. Sokol pa ni bil dolgo samo društvo; posebno 1. 1871., ko je obavil Tyn3 v čas»cp-isu ^Sokol« članek »Naša naloga, smer in cilj«, pričnemo spoznavati, da ne smemo gledati na Sokola kot na navadno društvo; ka^tt, s tem člankom >e Soko-lstvo povišano iz samo gole korporacije na ravan narcfhega sccijalnega gibacja. S tem člankom dobiva narodno socialno življenje novo ide;.-o gibar.je, ki stremi za prepo-rodjctn nereda do njegovo nekdanje moči in sfcve. Sokdstvo je socijalno gibanje naroda, za povzdSgo njegove telesne, duše-me in nravstvene plemenitosti, za desego njegove absolutne pc polnosti. Zato nazivijemo Sckolslvo socijalno grbanje, ki meri k tecnu, da bi noš narod po svoji telesni, duševni in nravstveni popolnosti staf v Ofjpredai v -vseh strokah narodrerga dela, v vseh strokah človeških znanosti in teženj, in da bi i&ko postal vsem narekom na zemlji vzor pravega čiovečanstva. V svrho dosege tega cilja imamo po vsej slovenski zemlji močno število sokolskih društev, ki jim je namen vzgo evati v slovenskem narodu smisel za Sckotstvo, buditi v njem zanimanje za to gibanje in pripravljati tla za veliko stavbo njegovega dela, dat bi kar na,'-proje mogli doživeti resničen preporod našega r.arctta im vzgojo enega pe kolenja, ki naj s svojo telesno, diuševno in nravstveno popolnostjo .izvede cil'. sokolskih teženj: da pride naš narod na čelo svetovnih narodov. Ne gre za delo, ki se naj izvede z oboroženo roko, ampak gre tu za moški, junaški boj, kjer zmagajo čednosti, njihova sposobnost, nepo-danotifc in moč, kjer zmaga razum, njegova histroumiicst, globina in širina, čvrstost in ehjc£ v z;tiravem. in krasnem telesu. Temelj dela sckolskega so telesne vaje ali telovadba, ki je sckcKkim društvom le sredstvo k vzgoji slov. narccix, da bi bil telesno in duševno zdrav, čvrst in močan. Sokolska telo^ £!;fba Je ucejeoa iako, da se vse Človeško telo z£pc:-lu,e in razvija, enakomerno, da se ne ekreplia samo proti vsem naravnim upJivcm, ampak, da postane tudi ple- Do -vtefe vesti Splošni stavki na zasedenem ozemlju V znak solidarnosti 6 stavkujočimi tržiškimi delavci je bila prog! £ sena danes splošna stavka v vsem zasedenem ozemlju (»Julijski Benečiji«). Socijalna dcmokrecija o zaščiti narodnih manjšin. V torek se jc vršilo v Trstu zborovanje zastopnikov političnih sindakalnih zadružnih organizacij socijalno - demokratične stranke »treh Be-nečij«. Sprejet je bil sklep, predložen od sodruga Alessnndrija: ProuČivSi položaj, ustvarjen v Julijski in Trentinski Benečiji prebivalstvu slovanske in nemške narodnosti od strani vladne politike zatiranja in nasilja, ovirajoče pomirjenje in dobre odnoSajo med navadno različnimi življi, ustvarjajoč s tem ognjišča nevarnih iredentizmov- ki morejo koristili nacijonalizmom, ki pa ustvarjajo stalno nevarnost za mir, naglaSa dolžnost italijanskega proletarijata, da nastopi proti takt politiki ter zahteva, da se za narodne manjšine uveljavi načelo: enakost dolžnosti ob enakosti pravic tako, da bodo te manjšine uživale elementarne svobode, skupne vsem državljanom brez razlike plemena; dočim naglaša dejansko solidarnost med prole-tarci, naj pripadajo katerikoli narodnosti, odloča odzvali se apelu nemških proletarcev v Tirolu in slovanskih v Julijski Benečiji z dejanskim obrambnim delovanjem in bratsko pomočjo; nalaga izvršcvalncmu uradu, UTcfde lokal- no preiskavo o postopanju s slovansko in nemško manjšino, naj o uspehu sporoči proletarijatu v Italiji potom razrednega časopisja (poleg konfercnc in shodov) ter osrednjim organizmom socijalistične stranke, generalne delovne konfederacije in parlamentarni socialistični skupini, v svrho zložne akcije.« Po dolžnosti do objektivnosti, in ker nam je le za stvar brez ozira na strankarska navskrižja, vsled česar beležimo radi vsako delo, pa naj prihaja od katerekoli strani: bi pozdravljali tudi ta ukrep socijalno - demokratičnih organizacij z iskrenim zadoščenjem, da nam zadovoljstva ne krati dejstvo, da se uvaja le le priskava o stvareh, lu so noto-rično in ki morajo vendar biti 2e znane vodilnim činiteljem socijalne - demokracije na zasedenem ozemlja! To se nam zdi Čudno. Posebno pa nam se krči zadovoljstvo dejstvo, da je začrtana nekam dolga pot za to preiskavo, kajti: čas hiti, dogodki zahajajo — kakor kaže znamenje — v stadij hitrega razvoja, da sc je bati, da to preiskavo — prehiteli Prihaja nam na misel o zv*>nenju — po toči! Pravijo, da ne koristi mnogo. Sicer pa: če nas pouče stvari, da naš skepticizem ni bil opravičen — kdo zadovoljnejši od nas?! Mi gotovo ne bomo kratili priznanja. Zato ni namen drezanja, ampak zapoved najnujnejšo potrebe, če apostrofiramo tu vnovič: za toliko lepimi besedami naj pridejo enkrat krepka in smotreoa dejanja!! Pogrela se od sobote dne 28. avgusta 1920 Jakob Bajec, 40 let, kupčevalec z leseno posodo v Črnemvrhu nad Idrijo. Pogrcšanec je srednje postave, suhljatega -obraza. Ima na sebi ponošeno obleko: zelen suknjič, sive hlače, rjav klobuk. Z doma jo odScl v duševni zmedenosti (domišljevano preganjanje). Županstvo črnivrh prosi obvestila o morebitnem nahajališču pogrešanca. Splošna stavka v Fnrlanijl, proglašena v znak solidarnosti s tržiškimi delavci, traja kompaktno dalje. Upravni odbor furlaaske socijaiiktične zveze je izdal proglas, v katerem poziva delavstvo, fia} vztraja, naj ne izdaja svojih tovarilev in na) se ne da zapeljati po izzivalcih k nepremišljenim činom. V Gorici, GradiSki, Korminu. Tržiču in drugod je stavka popolna. Stavkajo delavci in kmetje. Po nekaterih krajih so oblasti ukazale odpreti prodajalne. Večjih incidentov doslej ni bilo. Drug kandidat smrti pod bodalom D'AnnunzIfe-vih legijenarjev. Po razkritju bivšega D'Annunzi-jevega legijonarja Borghesija, ki je objavil v tukajšnjem »Lavoratoru« izjavo, da je dobil od D'An-nunzija nalog, na) umori biviega reškega župana Zanello zaradi njegovega odpora proti D Annunzi- ju, objavlja včerajšnji »Lavoratorc« pismo sod ruga Edvarda Pinija, ki dokazuje ,da niso bili Zanella in njegovi prijatelji edini katere fe D'Annunzio obsodil na smrt. Edvard Pini pile, da se j« njegov starejši sin, ki se nahaja na zdravljenju v Opatiji, ponudil italijanskemu poslancu Misianu, kateremu je D'Annunzio zagrozil — kakor znano — s smrtjo, če se še prikaže na Reko, svoje spremstvo do Trsla. Vsled tega so D'Annunzijevi »arditi« začeli nadzorovati hišo, v kateri je stanoval Edvard Pisd in rekli nekega večera njegovemu uradniku, naj mu sporoči, da je obsojen na smrt in da se bo njegov jezik nosil v triumfu po Dantejevem trgu na Reki. Obsodba sc bo izvršila tekom 12. septembra. Pinija je pozval k sebi tudi komisar na Voloskem, ga opozoril na nevarnost, da bi mogli arditi postaviti bombo v njegovo stanovanje in mu nasvetoval, naj zapusti Opatijo. Pini je hotel vkljub temu ostati, toda na prošnjo svojega malega sina je odšel iz Opatije. Pini je prejel tudi pismo v katerem je posnet D'Annunzijev ukaz arditov, naj ubijejo Masiana, čc pride na Reko. Pini sc v pismu opozarja, da se da D'Annunzijev ukaz iz-premeniti v množino. List »Vedetta di Fiume« D'Annunzijevo glasilo, je pisal po Pinijevem odhodu iz Opatije, da bi bilo njegovo stanovanje, če bi ne bil zapustil Opatije, zletelo v zrak. Se to — potem kosec debate. Dopis v 173. številki »Edinosti« pod naslovom »Pozor mladeniči« je dvignil precej prahu po deželi, posebno med ženstvom, kakor priča kopica dopisov, ki smo jih prejeli pro in contra. Tako pošilja od nekje žen-stvo dopisniku »spomenico«, v kateri mu odgovarja, da je svojo osebno smolo porabil za napad na ženstvo sploh. Ob današnji kulturi, da sc ne daje nikdo več poučevati od »metle«, ki zbira smeti za svojo porabo. Pomilujemo »smet«, ki bi prišla pod to metlo, da ne bo usojen še temnejši jarek, nego je okušal — oni dopisnik. Vojna je donašala marsikaj novega. Spoznavali smo različne narode. Za nas dekleta so bili vedno na prvem mestu naši fantje. Zbirale smo, šivale, pletle in pošiljale za-bojčke, da jim po svoje olajšamo bedno stanje. Dovoljevale smo si res tudi kako prijazno besedo s tujci, ali to le iz same uljudnosti. Nismo pa in. ne zatajujemo svojega trdnega slovenskega mišljenja. Če se pa nekatera dekleta spozabljajo tako daleč, da zahajajo na tujinske prireditve, so krivi v prvi vrsti na tem — njihovi fantje. Ti so, ki zbirajo in ki iščejo cesto drugje, pri bogatejših Včasih pa so izbirali — slabše. Mari niso v času vojne kršili dolžnosti tadi mladeniči, da so se potem oglašala tuja dekleta z živimi spomini?! In takih ni malo. Tudi na fantih je videti tu pa tam znakov moralnega življenja. Vsak zase!« — Tako smo čuli tudi drugo plat zvona. Mi pa pravimo kot objektivni in ne prizadeti sodniki, da imate obe strani prav, oziroma — ne prav. Kar je rekel dopisnik, odgovarja resnici v marsikaterem primeru in dekleta ne bi imela prav, če bi hotela tajiti to. Istotako pa ne bi mogli pritrditi dopisniku, če bi hotel take poedine »lučaje generalizirati in metati senco na naše ženstvo sploh. To bi bila najljutejša krivica in najbolj kričeča krivica, kajti velika večina slovenskega ženstva je poštena v vsakem pogledu. Dekleta zaključujejo svojo »spomenico« z vsklikom: »Vsak zase!« Mi pa dostavljamo: in vsi skupaj za cilj, ki je: ozdravljenje od vseh ran, ki jih je zasekala vojna našemu narodu! Sedaj pa — konec debate! Uradne vesti Plačanfe odškodnine za vojne škode. Generalni civilni komisarijat pošilja s prošnjo, da se objavi: V posebnem uradu pri generalnem civilnem komi-sarijatu za povrnitev vojnih škod, kakor tudi pri finančnem ravnateljstvu in njemu podrejenih davčnih uradih se skrbno pripravlja izvršitev zakona glede izplačil odškodnine vojnih škod. Pri finančnem ravnateljstvu se je sklenilo že kakih 100 dogovorov in se dnevno sklepajo drugi, tako da bo v kratkem popolnoma končana rešitev posameznih prošenj. Z odlokom od 30. avgusta je N. li. generalni komisar imenoval stalne predsednike in suplente pri komisijah za ugotovitev in likvidacijo vojnih škod. Posamezne komisije bodo takoj začele z potrjevanjem dogovorov in z drugimi v njih delokrog spadajočimi reševanji. Upa se torej, da bodo prva plačila in likvidacije vojnih škod začela v najkrajšem času. Generalni komisarijat je naprosil Kreditni pripomočni zavod, Goriški zemljiško kreditni zavod v Gorici in Zemljiški kreditni zavod za Istro v Poreču, da oškodovanim strankam — če za to prosijo — kar najhitreje izdajo predplačila. Telefonska zveza med Trafoijsja in Comagofem. Višje poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu nam javlja, da je vzpostavljena telefonska zveza za privaten promet med Trafoijcm in Comagojem (Tirolsko). Urnik za obiske na pokopališču. Tržaški mestni magistrat sporoča da ]e dovoljen obisk pokopališča pri Sv. An! v mesecih septembru in oktrobru le od 9 do poldan in od 1'30 do 5'30 popoldan. Mestna zastavljalnica. V petek, dne 3. t. m. sq bodo razprodajale dragocenosti, zastavljene v decembru 1919., in sicer od štev. 88101 do 88500 serija štev. 145. Popoldne istega dne se bodo vriile prostovoljne javne daržbe. Statistika tržaškega prebivalstva. Mestni stati, stični urad je izdal ravnokar svoje 34. demogra-fično (ljudopisno) poročilo za teden od 15. do 21. avgusta 1920. V tej dobi se je rodilo 113 otrok, med njimi 52 moških in 61 ženskih, in sicer 84 zakonskih in 29 nezakonskih. V istem času je umrlo 87 oseb, 33 mo£kih in 54 ženskih. 20 55, prihod v Trst na drž. kolodvor ob 21*50. Ko-1 mur bolj prija se pridruži lahko t RicmanjihJ vendar na) pref javi svojo udeležbo — zaradi ko- j sila. Celodneven trošek od 15 do 20 lir. Ker je izbran kraj kaj primeren! a povečini nepoznan ter se bližajo slaba vremena je pričakovati, da bo obisk najštevilnejši. Dobrodošli vsi Sokoli in njih prijatelji. Svetoivanski dramatičai krožek ima jutri ob 21H javno sejo. Naprošeni so vsi odborniki, da se je gotovo udeleže; ravnotako vsi, ki so lani igrali. Gre za jako važno odločitve, zatorej naj nihče ne manka. Tržaško kolesarsko društvo »Balkan« ima v soboto 4. t. m. ob 20'30 v prostorih Šentjakobskega konsumnega društva redni občni zbor. Danes javna seja v rojanskem konsumnem društvu ob 19*30. Vsi člani naj bodo navzoči. Pevsko društvo »Zarja« ▼ Rojanu. Odbor vabi za v soboto dne 4. t. m. ob 21 vse nekdanje predvojne odbornike na zelo važen sestanek v »Konsumnem društvu«. Iz tržaškega ž svileni a Za 200 tiso£ lir oslepariL Predvčcranjem je policijski agent Blažič aretiral nekega Ivana Pelli-cctto, 30 lef starega, doma iz Italije, po poklicu trgovca. Pellicetto je osleparil neko reško trgovko za 200 tisoč lir. Naročal je namreč blago na njeno ime in ga prodajal na svoj račun. Sumi se, da ima na vesti še več drugih sleparij. Spravili ga v zapor v ulico Coroneo. Napad tatov v vilo. Minulo noč so neznani tatovi poizkušali vdreti v vilo gosp. I. Stockela v Barko-vljah. Tatovi so preskočili vrtni zid in nato hoteli z vetrihi odpreti vežna vrata. Domačini so k sreči čuli ropot in splašili tatove. Za 1200 lir perila so neznani tatovi odnesli iz trgovine gospe Elvire Bucconi v ul. Ferricra št. 9 Druga tatvina perila. Predvčerajšnjim so se vedno isti ncznanci vtihotapili v stanovanje gosp. Avgusta Cenjaca v ul. Alcardi št. 493 in ednesli perila in oblek za kakih 2500 lir. Na železnici. Na postaji pri Sv. Andreju je ukradel v škodo železniške uprave neki Pavel Mincich pet ključavnic, vrednih 100 lir. Mincicha so zaprli. Samomor ali umor? 14 letr.i Macarol se jc igral ob vodnjaku na dvorišču hiše štev. 222 na Trstc-niku. Spustil je v vodnjak vrč na vrvi m hotel dvigniti vodo. Vrč se je zdel Macarolu nekoliko težji kot navadno. Pogledal je na dno vodnjaka, da vidi da sc je vrč prijel. Prestrašeno je odsko-čil in klical na pomoč. Nekaj ljudi je prihitelo k vodnjaku In zagledali so na vodi žensko truplo. Poklicali so karabinjerje. Ti so s pomočjo nekega Ivana Peršiča potegnili truplo ven. Ni mogoče identificirati mrtvo žcr.e, ker je že skoro strohnela. V žepih predpasnika se jc našlo nekaj pisem, naslovljenih na neko Sancin. Obveščena je bila sodniia, katera bo danes izvršila komisijonalni ogled in seciranje trupla. Borzna porollla. Trst, 2. septembru. IttOl Jadr&ask« banke „ 490 Cosulich Dalmatia 363 Gerolimioh 1910 Llbera Triestina 760 Lloyd 2115 Lussino 23C0 Martinolich 359 Occania 483 Prcmuda 565 Tripcovlch 563 Ampclea 623 Cement Dalmatin. *> 335 Cement Spalato 450 Krka 53Q Čistilnica rila 240 Trst, 2. soplembra 1920. Neprepečatene krone 8.25— 8.50 avstrijsko - nemške krone 8.60— 9.—. češkoslovaške krone 36.- 37.^ dinarji 76.- 78.-^ lcji 47.75— 48.25 mark« 43.50— 44.50 dolarji 21.20— 21.40 Švicarski franki 350.-352.— francoski franki 148—149.— angleški funti, papirnati 76.75— 77.— angleški funti, zlati 98.-100.— rublji 26.- 27.— napoleoui 78.- 80.— Švicarski tečaji ŽENEVA, Lira 28'40, marka 12'30, avst. krona 2'80, angl. funt 21.6975, fr. frank 42 325, dolar 6 080«. ŽENEVA, 1. Lira 27475, marka 12275, angL funt 21'70, fr. frank 43'35, dolar 6 08125. :Lil§9 Društvene vesti Telovadno društvo »Sokol« na Vrdeli priredi v nedeljo dne 5. sept. t. 1. celodneven zabaven izlet k izviru Riiane. Odhod z državnega kolodvora s puljsklm vlakom ob 5'20 zjutraj do Podgorja čel Kubed. Kosilo v Dekanih. Odhod iz Dekan ob PODLISTEK Branka. • " Avgust Šenoa. —- Po«!. M. (43; Nikar tako. presvetli gospod grof,« je odvrnil župnik; »ta ni treba nikakega opravičevanja; dobro vam je znano, kako rad zahajam na prijeten razgovor tudi meni je pri vas v tem gradu kakor da sera doma. Obžalujem samo eno. da je vaše bivanje v Jalševu tako kratko, ter da ml ni prilike da bi pogosteje viival srećo vaše družbe.« To je, dragi župnik,« so jo nasmehnil Bclizar; s vam je žal, da ne bivam stalno tu.« Ne tajim tega nimalo, gospod grof, ker vem, da bi to doneslo blagoslova temu kraju.« -Ah, ne šalite se. gospod župnik. Vi govorite sicer jako laskavo o meni; ali tisto, česar se vi nadejate od moje osebe, ne bf se izpolnilo, ker ml pripisujete preveliko moči.« »Jaz se ne laskam nikdar in nikomur,« je rekel župnik, »to nasprotuje moji naravi Laskati pomenja toliko, kolikor lagati, a lati niste doživeli od mene. Vi ste najpremožnejii Človek tega kraja, starega plemena; vsSe gospodarstvo je u-zorno. Ta starinski grad, ki mu je zgodovina tako lepa, mogel bi biti zopet središče in ognjišče tega kraja, a vi prvak napredka. Ali odpustite, da vas tu mučim in nadlegujem, ni to prvikrat, ko govoriva o tem. Cesto sem vas rotil, da ostanite med nami; ali vaš sklep, kakor sem videl, je tako trden, da vas 2iv krst ne odvrne od njega, in jaz starec sem se odrekel nade, da bi grof Belizar sto-loval, kjer so gospodovali očetje in pradedje mu.« V prvi hip ni Belizar nič odgovoril, ampak je, motajoč svojo cigaro, gledal pred-se, kakor da razmišlja o nečem važnem; slednjič jc dvignil glavo pa je rekel župniku nekako šaleč se: : A kaj bi rekli vi, dragi župnik, ako bi ostal med vami? Ne pravim niti od daleč, da so to zgodi in da je to odločeno, ali — kaj bi rekli vi?« Župnik je pogledal grofa od strani ter rekel: »Jaz bi bil v resnici srečen, ali ne verujem tega.« >Čemu naj bi ne veroval?« »Ker poznam vaš karakter, gospod grof, si ne morem misliti niti od daleč, da bi hoteli izpreme-niti svoj sklep.« k Razumem,« se je nasmehnil grof, »vi mislite, da sem trdoglav človek, da sem muhast, in da se ne menim za razloge; no, v tem se motite. Ako se uverim, da je bil moj sklep neosnovan, da sem krivo sodil, me ti razlogi gotovo skloocj->, da se popravim, ker je blaznost, ako se iz same domišljije dela proti svojemu prepričanju, in pravun vam zopet, da bi se utegnilo dogoditi, da ostanem za stalno v Jalševu.« »Vi bi, grof,« se je začudil lupnik. »A razlog zato vafo lzpremembo?« »Iičem si stalnega mirnega prostorčka,« mi Je odvrnil grof, »tudi moja pamet me dovaja vedno v ta mo) očetovski dom.« Župnik se je hotel radostno odzvati grofovi misli, ali poprej, nego je izprcgovoril, so se začuli iz Jalieva zvoki glasovirja. ►Povejte mi. gospod lupnik,« se je dvignil grof naglo, »kak veščak, ali kaka vefičakinja jc zablo-dila v to samotno mestece? Vsak daa frujem Me-yerbeera, Rossinija in Mozarta, in to na dobrem glasovirju od uprav vešče roke.« »Da, od veščaske,« je potrdil župnik, »a ta ve-Makinja fe naša nova učiteljica.« »Ab, dobili ste novo učiteljico; menda bo bolja od njene prednice.« »Tu ni prispodobe, gospod grof. Deklica je, das! mlada, čudovito naobražena v svoji stroki, in ne morem se dovolj načuditi, kako Jo je zli veter mogel zanesti med naie bregove, v nal samotni kraj; u ver jam vas, da se taka glavica ne rajde vsak dan.« »Oj, gospod župnik, kako govorite to. Vi niste nimalo sebični, ko ne privoičate Jalševu izvrstne učiteljice. Mene nagovarjate neprestano, naj se tu nastanim stalno, da povzdignem ta kraj; tu pa obžalujete, da je Izvrstna deklica prišla k nam.« »Ne tolmačite, gospod grof, krivo mojih besed, altevaška občina le, kakor veste sami, precej siromašna In moro !• slabo flaflevati svoje učiteljice) ta deklica pa bi slutila po svoji naobrazbi na-« raestitve v gla^nen mesij.« * ss Iz Trebič. V nedeljo, 5. t. in* priredi dram. odsek v Trebčah veselico s petjem, igrami in godbo, na kateri bodo sodelovala različna bližnja društva. Začetek ob 16. V slučaju slabega vremena ali drugih ovir se prenese prireditev na prihodnjo nedeljo. Iz Kanala. Z ozirom na veletragičen dopodek v Deskl&h vam javljamo, da je ranjeni Čepek v torek podlegel zadobljenim ranam. Bralno društvo »Sclnca žar« v Danan pri Sežani — prebujeno na novo — bo imelo svoj prvi redni občni zbor dne 5. septembra ob 1. uri popjludnc pri posestniku Josipu Bizjaku v Danah. Pripravljalni odbor vabi na obilno udeležbo. Iz Materije. Z nastopom okupacije jc naša stara aprovizacija likvidirala. Na pritisk italijanske vlade se je ustanovila v januarju 1919 nova z novim odborom, pod predsedstvom komisarja stotnika Lorcnzija. Predsednik je sklical prvo sejo in sestavil odbor, sestoječ iz vodje, tajnika, blagajnika in Šestcrih Članov. V zapisniku prve seje ic določeno, da ima edino odbor pravico določanja cen. Sedaj pa 9i vodja prisvaja absolutno oblast — sam določa cene. kakor hoče. Zadnja odborova seja je bila dno 19. marca t. 1. Od tedaj nc ve nikdo rič, kako se uraduje, ali smo aktivni, ali pasivni. Zahtevamo, naj $e nmudoma skliče seja. Za danes toliko. Za tlskoonl sklad „Edinosti" Nabrano v občini Log L 100, Mate Skrbeč, Kr-kavci L 26, Janko Iz Manč L 5. Do sedaj izkazanih L 7481'65f v danaSnjem izkazu L 131; skupaj L 7612*65. se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Dcbeie črke 40 stotink besede Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdor išče slnžbo plača polovično ceno. SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah. Urar Albert Povh, ulica Mazzini 46. 204 RAZRODAJA ČEŠKIH CILINDROV za petrolejeve svetiljke po jako ugodnih cenah. Solitario 19 (blizu bolnišnice). 203 MOSTNA TEHTNICA za tehtanje vozov od 4000 do 500 kg se kupi. Ponudbe nasloviti« Josipina Prime, Trnovo 133 pri II. Bistrici. 201 PIANINO glasovir kupim. Mirodilnica Žigcn, Trst, ulica XXX. Oltobre 8. 184 POTNIK sprejema potovanja za vso Švicarsko. Ponudbe pod »Potnik« na upravo. 208 BRIVSKI FOMOČNIK prva moč želi nastopiti službo. Govori slovensko, nemško in nekoliko italijansko. GriLl Marinič, S. Martino di Quisca pri Gorici. 211 MODISTKA sc priporoča cenj. damam v meetu in v okolici. Ulica Alessandro Volta 2. V. (pri ljudskem vrtu). 212 HIŠA z vinogradom, poleg postaje, krasna lega, se proda po ugodni ceni. Naslov pove uprava. 209 MOLZNA KOZA z dvomesečno kozko, izbomega plemena, se proda po ugodni ccni v ulici Tcsa št. 31. * 210 SODE petrolejeve kupujem vsako množino. Kurtt; Settc Fontane 1. 213 Št. 1110 5/20 DAROVI — Svetoivanskemu otroškemu vrču je daroval gospod dekan iz Klanca, Milko Sašelj L 20. Iskrena hvala. — Za CMDj Poravnana tožba: MiklaviČ proti Puntar L 100. — »Slepar« nabral za prodano belo-modro-rdečo miško z napisom »Mal položi dar domu na altar« ob priliki poroke g. Josipa Godina z gospodično Alojzijo Pipanovo v Ajdovščini L 215. Denar hrani uprava. — Za pogorelce »Narodnega doma«: Nabrano v občini Log L 309, Karel Pečivec L 2, Janko iz Manč L 5, Vilhar L 10, Čenčič L 1, Čeč L 1, Kmetijsko društvo v Vipavi L 100. Do sedaj izkazanih J L 3261*65, v današnjem Izkazu L 433; skupaj L 3694 65. Glasom pooblastila od Civilnega Ko-misarijata za politični okraj Koper, se v občini Dekani zopet odpre živinski semenj. ki se bo vršil v Dekanih in sicer v sledečih dnevih : 9. marca, 9. lunljn, 9. sepiemUrn In 9. decembra »sakesa leta Prihodnji semenj se bo vršil toraj dne 9. septembra 1S20. OBČINA DEKANI (114) dne 21. avgusta 1929. Komisar za občino: p o ql i n y o, i. r. LISTNICA UREDNIŠTVA. Od odlične narodne strani v Postojni se nam je sporočila želja, naj preneha polemika radi dogodka povodom požarja pri posestniku Milharčiču. Tej želji ustrezamo. NaSe cenj. doplsaike prosimo, da nam pošiljajo svoje dopise pisaie s črnilom, kajti dopisi, pisani 9 svinčnikom se morajo v uredništvu prepisovati, kar povzroča veliko potrato časa zastonj. JUGOSLOViNIH Zbirajte pridno za „TISKOVNI SKLAD ED3NOSTE", JADRANSKA BANKA Del. glav.: K 30,000.000. Rezerve K lO.OOO.OOO Belgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj. Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, Opatija. Sarajevo, SpM, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb Obavlja vse v bančno stroko spajajoče Sprejema vloge na hranilne knjižice ter Jih obrestuje po 1M7 8 v bancogtro prometu po » /,. Vloge, ki se Imajo dvigniti samo proil pred-hodni odpovedi, iprejenu po posabno ugodnih pogSjlh, ki se pogodijo od »lučaja do slučaj«. Dale v najem varnostne predale (safea). Bančni prostori v Trstu se nahajajo : UL, Cassa dl itfsparrnlo, ul. S. Nicole Telefon : 5tev. 14(53, 1793, 2676 Blagajna posluje od 9 do 13 ZAHVALA. Za vse dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti nepozabnega soproga in očeta gospoda ANTONA VRABEC kakor tudi za obilno častno spremstvo dragega pokojnika k večnemu počitku, Izraža podpisana, ginjena, najprisrčnejšo zahvalo. Posebej šc se zahvaljuje slav. TržaSki posojilnici in hranilnici za poklonjeni krasni venec, TRST, 3. septembra 1920. (i37) Žalujoč družina