Giasik) SZDL. ptujskega okraja — Uprava ki uredništvo Ptuj, PreSer- rvova 7 — Telefon 156, NB Ptuj 643-T-206 — St. 20 — Letnik VIU. Ptuj, 19. maja 1955 Urejuje uredm^ odbor — Odgovorni urednik Jo4e Vrabl — Rokopisov ne vrafamo — Tiska Mariborska tisissairaa — Cena din 10.--Letna naročnina 500 din. pol- letna 250 din SLAVA HEROJU LACKU, borcem, takem in žrtvam 10-TIS0ČGLAVA MN02ICA JE POČASTILA SPOMIN BORCEV ZA NAŠO SVOBODO v nedeljo, 15 maj^ dopoldne |e nafKjInilo ptujske ulice m trge okrog 10.000 ljudi iz vseh strani okraja in Slovenije zaracU žalne slovestnostd ob prekopu 40 borcev in talcev: heroja Jože- ta Lacka, 8 članov Lackove čete, ^Ivaoa Spolenaka, Antona Znida- "^tiča, Karla Klemenčiča in Mirka Langusa, 7 borcev iz Sel ter 20 talcev iz vseh delov Slovenije, ki so bil ustreljeni za ptujskim pokopališčem. Za lO-letnico osvo boditve je pripravila organ zac'ja ZB NOV Ptuj z družbeno po- močjo za njihove posmrtne ostanke skupno grobnico, nad katero se bo dvigal nagrobni spomenik z neizbrisnimi imeni teh rodoljubov, ki so živeli, de- lali in tudi umrli za veliko in pravično socialist čno stvar. V soboto, 14. maja in v nedeljo, 15. maja t. L je Ptuj doživel slo- vestnost, ki ji v dosedanji zgodo- vini ni primera. Novo grobnico jc po slovesnosti pokrivala veli- ka gomila nad 420 vencev iz dišečega cvetja v znak priznanja in obljube, da bomo te žrtve ved- no spoštovali, da bomo nadalje- vala delo padlih borcev in varo- vali, kar je doslej priborjenega in ustva^rjenega za nas in naše potomce. Od sobote, 14. t m. popoldne pa do konca nedeljske slovesno- sti, 15. t. m. dopoldne se je vi- delo, da je šiab ZB NOV Ptuj, ki je prevzel organizacijo m od- govornost za ta del slovesnosti vestno opravil svojo nalogo, da je imel pri tem vso pomoč za- vednih državljanov, funkcionar- jev in članov množičnih organi- zacij, predstavnikov ljudske obla- sti ter pripadnikov JLA. Katafalk v žalno dekoriranj in osvetljeni dvorani doma JLA v Prešernovi ulici s 40 krstami, častna straža, t kateri je b lo udeleženih nad 500 najvidnejših članov in funkcionarjev Zveze komfunistov, Soc. zveze, ljudiike oblasti in JKA, ne^^teti venci (420), ki so jih položile pred katafalk delegacije kolektivov, društev in organizacij, globoka ganjenost svojcev in prebivalstva ob pogledu na vse to in ob spo- minu na življenja in načrte, bor- bo in trpljenje 40, večinoma mla- dih Iju^ in vse ostalo je napra- vilo globok vtis na vsakogar, ki je šel mimo katafalka. Prišlo je nad 120 svojcev ia ptujskega okraja, Ljubljane, Brežic. Zagorja, Ribnice na Po- horju, Radelj ob Eh-avi, Mote pri Ljutomeru, Frama, Rač, Hrastnika Radeč, Laporja, Mari- bora, Podgorc, Celja, Dola pri Hrastniku, Brezole, Litije :n Lu- kavca iz Bosne. Iz Ljubljane je prispel tov dr, Jože Potrč, Mil- ko Goršič, Franc Novak-Očka in z njimi venci CK ZKS, Predsed- stva SZDL in Izvršnega sveta LRS. Prispela je žena Štefana Kovača Mima, ^rlo Maslo, na- rodni heroi iz Celja, Zvonko Sa- gadin, Jože Klep, Rudi Ilec, Ivan Potrč, pisatelj in mnogo drugih gostov Vsakdo jc takoj zvedel za čas častne straže pri katafal* ku ter za svojo funkcijo In me- sto v sprevodu. Vse se je odvi- jalo brez zastoia, težav in ne- jasnosti. Nad 500 članov častne straže je prišlo ob napovedanem ca.su na svoje mesto. Izložbe v Murkovi ulici so pol- ne slik. ki spom^jajo na ^rtve in žive borce NOB, aktiviJ^te OF, talce in žrtve ter na teJSe dni 4-letne okupacije in predvojno borbo proti nemčurstvu in hjtle- rizmu v Ptuju. Vedno jc pred temi slikami polno ljudi, ki gle- dajo, se spominjajo na to ali ono doživetje in komentirajo, kako je bilo, ko še nismo bili svo- bodni. S hiš visijo večinoma nove zastave, ki so bile v soboto in nedeljo obešene s črnim trakom ali na pol droga. Ptuj ima tudi zimanje lice. V odgovarja 10-let- mcj naše svobode. V nedeljo, 15 t. m. se jc mno- žica že dolgo pred pričetkom slovesnosti razvrstila po mimo- hodu pred katafalkom po ulicah in trgih, kjer je bil zamišljen sprevod na Titov trg in pozneje na pokopališče. Dolgemu sprevodu na čelu je stopalo 16 zastavonošev, za nji- mi častna četa, nato godba Svo- bode Ptuj, nosilci vencev, nosilci odlikovanj padlih, po 4 nosilci vsake od 40 krst, nad 120 svoj- cev, številni gostje ir delovni ko- lektivi ptujskih obratov, podjetij in ustanov. Lackovo krsto so no- sili tov. dr. Jože Potrč, Ivan No- vak-Očka, Zvonko Sagadin in Samo Baškot. Za krsto je stopal heroj tov Karlo Maslo iz Celja. Znidaričevo krsto so nosili lov. Ignac Voljč, Jože Tramšek, Vaso Petričevič In Dušan Tepčič, Osojmkovo pa Ivan Potrč, Janko Vogrinec, Ivo Kranjčič m Dinko Rakelo. Ob vsaki krsti je stopala še vojaška častna straža Vsako četrto krsto so nosili oficirji JLA. Tako se je skozi tih in miren Ptuj v žalnem koraku pom kal dolg sprevod s 40 krstami. Ljud stvo jc na obeh straneh sprevoda v špalirju molče in dostojanstve- no gledalo mimoidoči sprevod in v stavu mirno pozdravljalo, nato pa se zgrnilo na Titovem trgu. kjer je po himni, ki jo je igrala godba Svobode poslušalo tov Milka Goršiča, republiškega po slanca. ki je govoril s terase nad trgom: Okupacija Slovenije, ki so jo 1941. leta izvedle sile osi, pred- stavlja enega najtežijih trenut- loov v zgodovini slovenskega na- roda. Mruženi oikupatorji so si podelfJ slovensko zemljo. Šta- jersko pa je pograbil nemižki fažizem z nrmenom, da z nje rbriže Slovence in da Štajerske n&dar več ne izpusti. S tem se je za<čela za slovensko ljudstvo in za naše kraje težka tisoda. Nemški imperializem je že dolga leta segal po tem delu ^ovenske zemlie in ob pooust- Ijivoeti protimairodndih režimov stare Jugoslavije je vlagal ve- like nafpore, da bi jo dobil v svoje roke. V ta naeto kolono s pomočoo Nemcev in narodnih izdajalcev ter dajal za njeno organizacijo velika materialna saredstva. Ta- ko je prišlo do tega, da so p^ sebno v Ptuju nemški trgovci in kapitailosti dobili premoč nad slovenskim življem. Da bi pa o priliki okupacije Jugoslavije leta 1941 enkrat za vselej pri- ključili vzhodno Stajersiko nem- škemu rajhu, so nemš^ki fašista storili vse, da bi uničili narodno zavest in vsakega posameznika, ki se ne bi stiženjsko podredil njihovim zločinskim ukazom. Za^čelo je z izseljevanjem slo- venske inteligence in vseh raz- boritejših narodno zavednih lju- di, sledilo je prisilno učenje nemščine in uničevanje vsega, kar je slovenskega, za tem je prišlo zepiranje in nečloveško mučenje ljudi v zaporih in in- ternacijah. nadaljevaili so s streljanjem taCcev in z vsakim drugim nasiljem, ki si ga je mogla izmisliti nad človeškim bitjem le najboJj ix)ikvarjena fantazija nemških fašistov in njihovih slug. Teh pa posebno v Ptuju ni manjikalo Težke so- cialne razmere in zapjostavljanje delovnih ljudi ter zaostajanje izza napredka, kd ®o ga čutili ljudje v stari Jugoslaviji, vse to je jemalo slovenskemu ljudstvu v naših krajih vero v svoje last- ne sile. S tom pa je bilo olaj- šano delo nemški imiperialistič- ni propagandi, ki je bila ravno v teh krajih najmočnejša. Ven- dar je treba reči, da je večina slovenskih delovnih ljudi spre- jela nemško okupacijo kot na- rodno nesrečo Izseljevanje in druga nasilja nemških fašistov so že v naslednjih tednih po- stavile na laž nemško propa- gando o takozvanem nacional- nem socializmu in odprle oči sJehememu poštenemu Sloven- cu. To dokazuje splošno skriva- nje slovenskih knjig, ki jih je sežiga! okupator, in množična zbiralna akcija za OF, ki je bila uspešno organizirana 1941. Oku- patorju je ostala po nekaij tednih zvesta le nemška narodna manj- šina in peščica narodnih izda- jalcev. V tem težkem času le silovenski narod našel moč: in poguma, da se postavi po rcbu okupatorjem. Organizirala se je OF slovenskega naroda s Komu- nistično partijo Slovenije na čelu. Tako se je začela NO bor- ba proti mnogo močnejšemu so vražniku. V vzhodni Štajerski ki ji je nemški imperia'izem posvečal posebno skrb. je bila borba naj- težja Ne samo. da je na tem ozemlju nemški impenalizem desetletja organizirajl mrežo na- rodnih izdajalcev, tu je koncen- trirali gosto mrežo gestapovcev in drugih svojih slug. Za vzhod- no Stajersiko je dal minogo ma- terialnih sredstev. Njihov Hitler jim je jKDsebej naročil, riaj na- redijo Štajersko nemSko. Znano je, da oblaisfcndki in vo- deče stranke stare Jugo^avlje. ki so se šopirili s slovenstvom in jugoslovanstvom in ki ao sma- trali, da imajo mononol nad na- ix>dno zavestjo in nad otoramb interesov slovenskega naioda da oni niso organiaarali odpiora in borbe za svobodo. Slovenski narod je povedla v borbo v "stari Jugoslaviji pregainjana KPS. Tako je bilo tudi v naših kra- jših. Narodnoosvobodilno borbo je na vzhodnem Štajerskem or- ganizirali Jože Lacko, kmet iz Nove vasi pri Ptuju, Can CK Komunistične partije Slovenije in znan narodni borec. Njegova povezanost z ljudstvom in z njegovimi težavami mu je omo- gočila uspešno politično in or- ganizacijsko delovanje. Njegova odločnost in doslednost v borbi za pravice delovnega človeka pa mu je pripomogla do uspehov kljub najtežjim prilikam. Zato je v njem in njegovi četi našila zasužnjena vzhodtva Štajerska svoj izraz odpora in zače»la bor- bo za osvoboditev. Lackova četa se je organizirala pozimi 1941 in počasi narasla na 11 stalnih partizanov. Zadrže- vala se je predvsem v Sloven- skih goricah, kjer ^koro ni balo hiše, ki Lackovih partizanov ne bi z veseljem sprejeli. To ji je tudi omogočilo uspešne akcije, ki pa so silno vznemirile nem- ške oblastnike in jih spravile v bes. Najbolj pa jih je .jezilo, da uživa Lackova četa sdmpaitije in podporo najširših plasti sloven- ^ega prebivalstva, in to prebi- valstva tiste vzhodne Staijerske, ki so jo nemški imperialiisti že davno smatrali za del nemškega rajha in po okupaciji to tudi razglasili. Tu pa se je sedai' dvignil proti motgočni nemški voiaški sili. ki je pregaziila do- mala vso Evropo, na OTvrt ob- sojeni sf^ovenski živelj s peščico oboroženih partizanov. 0'cupa- torji in njihovi sktge so bili noč in dan na delu, da bi uničili Lacka, njegovo četo, Osvobo- dilno fnmto in KP. Vendar so se Lacko in njegova četa hrabro borili in kv5 ji ni bilo več ob- stanka v Slovenskih goricah, je sklenila, da se preseCi v Haloze. Uničenje Lackove čete 8 avgusta 1942 je pos:ledica pod e- ga izdajstva. Obkoljeni v gozdičku Laze oto PessiLci so ^ Lackovi partizani junaško bori- li. Toda četa se ni mogla dolgo upirati večkratni premoči mno- go bolje otooroženih okupator- jev. V borbi je padla večina borcev. Redki so se rešili med njimi: ranjeni Lack», Osojnik in Res Mii^o. Toda tudi Lacko je padel v roke nem.š:kih faši- stov, izdal ga je gospodar, pri katerem je prenoi^al. S tem je začela Lackova mučeniška smrt, kakršno so si lahko izmi- slili le najbolj paKvinjeni in pobesnedi nemški fašisti. Umrl je 18. avgusta 1942 v ptujskem zaporu. Mučeniška smrt Lacka in nje- govih tovarišev ie samo del gor- ja pod nemško okupacijo, ki ga je doživelo liud«+vo i-^h-^dne (Nadaljevanje na 3. strani) Krsta s posmrtnimi ostanki heroja Jožeta Lacka Kalafalk s 40 krstami v domu JLA Krsta podpolkovnika NOV Antona 2nidariča-Štefana Na mnoga leta, tovariš lito! štafeta je odnesla pozdrave delovnega ljudstva iz ptujskega okraja Desetič po osvoboditvi so se preteklo sredo stekle štafete iz ptujskega okraja v Ptuj m pri- nesle pozdrave in dobre želje k 63 rojstnemu dnevu našega ljub- ljenega voditelja maršala Tita. Na Kvedrov trg, kjer se je zbrala številna množica ljudi so ob 11. uri predpoldne prve prispele šta- fcle naših najmlajših iz Sloven- skih goric, nakar so sledile še '-z vseh ostalih predelov ptujskega okraja. V 41 spomenicah po- zdravljajo delovni ljudje našega okraja maršala Tita in mu žele ob rojstnem dnevu še mnogo let zdravja in uspešnega de'a za dobrobit naših narodov Pozdra- ve je poslalo 9 telesnovzgojnih društev »Partizana«, 37 osnovnih šol, 10 gimnazij in vsa ostala društva in množične organizaci- je posameznih obč n in okolišev Tudi obvezniki predvpjaške vzgo- je, ki taborijo pri Lovrencu na Dravskem polju «o se pridruiiU številnim čestitkam. Delovni ko- lektivi tovarne ghnice in alum ni- ja Kidričevo in tovarne volnenih izdelkov Majšperk so prav tako poslali svoje iskrene želje. V Ti- tovi štafeti je letos sodelovalo preko 1.700 tekačev na območju ptujskega okraja in preteklo 471 kilometrov, 10 minut pred 12. uro je na Kvedrov trg prispela repu- bl'ška štafeta, ki se prenaša na poti Železne dveri—Ljubljana. Štafeto jc pozdravil tajnik OLO tov Frangež Lojze. Ob zvokih godbe je štafeta opoldne nada- ljevala svojo pot proti Mariboru in odnesla pozdrave vseh ljudi iz ptujskega okraja našemu ljub- ljenemu voditelju maršalu Titu. D P. PROSLAVA 10-letnice osvoboditve v Ptuju Množične organizacije in društva, organizi- rajte v mestu in na vaseh, po tovarnah, podjet- jih in obratih čimvečjo udeležbo na proslavi 10- letnice osvoboditve v Ptuju. • Ljudstvo iz ptujskega okraja bo tudi tokrat skupno z našimi prvoborci, ki bodo prišli ta dan zopet med nas iz vseh strani nase domovine, ma- nifestirali za mir, bratstvo in enakopravnost med narodi. 5. V nedeljo, 22 maja 1955, OKRAJNA PROSLAVA 10- LETNTCE OSVOBODITVE s sledečim programom" DOPOLDNE: 1. Ob 6. url budnlca po mestu 2. Ob 9. uri zbiranje skupin za povorko na stad onu SD Drava m Ornv»ki cesti 3 Po povorki ob 10 urislavnostno zlx>rovan]e na Tito- vem trgu z nastopom združenih moških, mešanih in pio- nirskih zlx>rov ter godb na pihala POPOLDNE: ob 14 uri teJovara proti okupatoriu je bil Jože Lacko, kmet iz Nove vasi pri Ptuju, član CK Komunistič- ne partije Slovenije. Niemu so pomagali: Zenka SagacKn, njen ^n Zvonko, Franc Osoinik iz Desenc, Mima Kovačeva-Barčka ki je prihajala v Ptuj iz Prek- opa, nien mož Kuhar Štefan ^ata Kerenčič. Kramberger Franc, Megla Vinko, Zaver Aloiz, Hrpnič Karel. Berce Mi- l^a in Polde, BokSa Milena "^emliič Slflvica. Olga MegliČP- Anica Kaučevič in drugi. T? vrst organizatoriev je okupator ^eseni 1941 ugrabil Jožeta Ke- j-nčiiSa, padle pa so še druge ?rrtve. 2. POVEJTE NAM NEKAJ O TUNAKIH L SLOVENJEGORl- SKE ALI LACKOVE ČETE! Ze januarja 1942 je stopila v akdjo I. Slovenj egoriška ali pozneje med ljudstvom imeno- vana Lackova četa, ki je Izvr- šila več napadov na nemške po- stojanke v Slovenskih goricah. Avgusta je štela 11 rednih bor- cev: Vinka Reša, komandirja če- te, Sagadina Zvonka, komisarja čete, Mirka In Ivana (Kostja) ^a, Tomšiča-Malega iz Tonia- ža pri Ormožu, Alojza Z^vca iz Ptuja, Alojza PukSiča iz rogoz- niške opekarne, Franca Petrovi- ča iz Ptuja, Stojka Draga iz Mo- te pri Ljutomeru, Ceha Janeza in Franca Kneza iz Zagorc. Ak- cij čete se je udeleževal tudi Franc Osojnik, Jože Lacko, Franc Kramberger, delavec že- lezniških delavnic v Ptuju, Ja- nez Kokol iz Gerlinc in Franc Rajšp iz Destemlka. V svoji sredi je imela četa, žal, izdajalca Kneza, ki je javil gestapu, da se bo četa 8 avgusta zadrževala v, Most ju pri Juršincih in nato krenila v Haloze, kamor je od- šel že njen politkomlsar Zvon- ko Sagadin. Četo so v Most ju obkolili nemški orožniki, ki so •'ačeli streljati s strojnicami. V brezupnem boju s številčno močnejšim in dobro oboroženim sovražnikom so partizani drug z« drugim obležali na bojišču. T^pmcem se predala izdajalec Knez in Ceh. Ko ie zmanjkalo streVva, se Je ^x>sTPČi''o uhefpti Lacku Osojni- ku in Mirku Pp^u. a žal so vsi triie kmalu našli ^smrt. med nji- mi razboli tragi^čno narodni hie- roi Jože Lacko, ki ea ie irdaia- Ipc TTciTvat lavi! epoveča- nim terorjem: Zaprl je mnoge politične aktiviste, jih mučil tn streljal, svojce partizanov je po- slal v koncentracijska taborišča v Nemčijo, kj^r so mnogi po- mrl, in od koder so se le redki vrnili. Od organizatorjev OF je Kerenčiču sledil Polde Berce iz Središča, spomladi 1942. jeseni pa Milena Berce. V letih 1941 in 1942 je dalo iz ptujskega okraja 70 talcev svoja življenja za svo- bodo. Kljub strašnemu terorju je bilo ljudstvo ptujskega okra- ja pripravljeno na nove žrtve, kar je kmalu dokazalo. 4. KAKO SF ,TE PA7VfJAT,A ORGANIZACIJA OF V LE- TU 1943? Na predlog Franca Komela, komisarja II. pohorskega bata- ljona sta bila poslanca s Pohor- ja na terensko delo v ptujski okraj domačina Franc Belšak- Tone in Milko Golob-Jožko. Po- budo za to pa je dal Pokrajinski odbor OF za Štajersko. Dne 30. oktobra 1943 sta pri- spela oba tovariša v Haloze; prenočila sta v viničariji Tone- tovega očeta v Gradišču. Preko vtničark, Julij ane Zavec n Ma- rije Kelc je Franc Belšak, To- netov oče organiziral za nju prevoz preko Drave. 1. novem- bra 1943 je zvečer čakal na ha- loški strani, pri Stojncih, čolnar Konrad Petrovič-Jurek iz Buko- vec, ki ju je prepeljal na levi breg Drave. Jiirek je postal eden najbolj predanih in požrtvoval- nih sodelavcev OF, ki je bil pripravljen ob vsaki uri prepe- ljati partizane preko Drave. Na Ptujskem polju sta »Jož- ko« in »Tone« navezovala stike z znanci. Jožko je obiskal Segu- la Gero v Moškanjcih, ki Je od takrat naor-ei nudila vamo za- točišče številnim aiktivisbom, ki so se mudili na Ptujskem polju. Gera Segula je leta 1944 odšla s tremi hčerkamd v partizane, kar Je menda v ptujskem okra- ju edinstven primer. Franc Belšak-Simon, »Tone- tov« oče, Je bil velika opora Milku Golobu in svojemu sinu pri njunem poUtičnem delu, ker Je dajal podatke o zanesljivih ljudeh. »Simon« Je tudi organi- ziral na pobudo obeh aktivistov sestanek v Muretincih sredi no- vembra 1943, ki Je položil teme- lje organizaciji OF na Ptujskem polju. Sestanka so se udeležili poleg »Jožka« in »Toneta«, še »Simon«, Jo^ Horvat iz Mure- tinc, Stčinko Muricovič iz Male vasi ter Peter Kureš iz Mo- škanjc. Jože Horvat Je ostal po- žrtvovalen aktivist OF in je nu- dil streho mnogim partizanom, med njimi tudd Jožetu Lam- prehtu. Na sestanku so osnovali prvi odbor OF, v katerega so priteg- nili po enega ali dva sodelavca iz drugih vasi. Vsi so bili za- dolženi. da pridobivajo nove člane OF. Franc Belšak-Simon Ko sta Tone BeUak in Milko Golob odhajala s Pohorja, jima je »Tomaž« član Pokrajinskega odbora OF za Štajersko naročil, naj poiščeta Cvetih Praprotnik- Stefko pri peku pri borlskem mostu, s parolo »Bosman«. Štefka, ki Je bila članica Po- krajinskega komiteja KPS za Štajersko, nista našla pri peku, ampak preko aktivistke Ide Za- dravec-»Nade«, ki je bila usluž- bena v Ptuju. S »Štefko« sta se seetala ko- nec novembra 1943 v gozdu pri Markovcih ob cesti proti Prven- cem. Za tem sestankom, so ime- li sestanek v hlevu Petra Hoa> vata v Muretincih, katerega se Je udeležil tudi Tone Znidarič- »Štefan«, nekdanji španski bo- rec, član PK KPS za Štajersko. 5. KAKŠNE NALOGE JE STAVIL POKRAJINSKI OD- BOR OF PO SVOJIH ZASTOP- NIKIH NA ORGANIZACIJO OF V PTUJSKEM OKRA.IU? V vsaki vasi je bilo potrebno ustanoviti odbor OF. Zaradi večje varnosti niso smeli biti med seboj povezani v višjo obliko Povezavo med njimi sta vršila Milko Golob na levi stra- ni Drave, »Tone« pa v Halozah. »Tone« je našel kmalu predane sodelavce n t>r Antona G-^la- Gustla in Arbajterja, med mlaj- šimi i>a Fijačka-Marka, ki je bil zaposlen na borlskem gradu in je leta 1944 odšel k partizanom. Pozno spomladi leta 1944 smo prešli na ustanavljanje okrajnih (rajonskih) odborov OF, ki bi bili podrejeni okrožnemu odbo- ru OF v Ptuju. Prvi rajonski odbor OF za En;ujsko polje, je ustanovil Milko Golob v hišii Franca Belšaka-Simona v Mure- tincih. Predsednik tega odbora je postal Simon, drugi člani pa so bili: Janez Zgeč iz Domave, Mirko Gomilšek iz Moškanjc, Konrad Petrovič-Jiirek iz Buko- vec, Mimica Legvart-Nataša iz Stojnc ter Štefka Kolarič-Groz- dana iz Zabjeka. Prva funkcija rajonskega od- bora Je bila, pregled nad delom odborov OF, ki so žbirali hrano obleko in obutev za partizaine na Pohorju in hrano za tabori- šča, doma pa so širili partizan- ski tisk tehnike Mernik s Po- horja. Vaški odbori so šteli po 3 do 5 članov. Spomladi leta 1944 so bile zajete skoro vse vasi, zlasti v Sp. Halozah in na Ptujskem polju. Poleg drugega dela je Milko Golob-Jožko s predsedni- kom rajonskega odbora za Ptuj- sko polje »Simonom«, ustanovil tiskamo v Muretincih pri Juli- Jani Cuš-Tetici, ki so jo okto- bra 1944 preselili v podzemelj- ski bunker v Stogovce pod Ptuj- sko goro. 6. KAKREN PA TE RIL RAZ- VOJ KOMUNISTIČNE PARTI- JE IN SKOJA PO LETU 1943? Ko sta prišla Belšak in Golob s Pohorja na politično delo na Ptujsko polje, kot delegata Po- krajinskega komiteja KPS za Štajersko, ni bilo še okrožnega komiteja KP in SKOJ za ptuj- ski okraj. Štefka Je določila je- seni leta 1943 prvj odbor SKOJ, v katerem Je bil sekretar Milko Golob-Jožko, člani pa Ida Za- dravec-Nada, Milena Bokša-Bo- ža. Rudi Luter-Boris iz Ptuja. Ida Zadravec je stopala v ilegalo 6. dec. 1943, Milena Bokša je oartizanom januarja 1944, Boris pa v zgodnjem po- letju. Prvi sestanek okrožnega ko- miteja SKOJ je bil konec no- vembra 194^. Udeležila sta se ga le »Nada« in »Boris«, zato so imeli sestanek na novo sredS de^ cembra na prostem v Mezgov- cih, vsi člani, raizen »Bože«. Kot delegata Pokrajinskega ko- miteja KP za Stajersflco pa sta bila Tone Znidari« in Cvetka Praprotniik. Ida Zadravec je bd- 1« določena za delo na Sp. Ptuj- polju. Rudi Luter za Ptuj, »Boža« p« za I>rav^ polie. T^.iilko Gotob-Jožko pa je detel Franc Beišak-Tone v organizaciji OF m pn SKOJ. Ko sta odšla »Štefan« in Štef- ka« januarja 1944 na DolenjsKO, so biie prekinjene vezi z mari- borakJlin okrožjem. Zvezo ^ lju- tomerskim okrožjem sta vzdr- ževala »Nada« ter Franček Bel- šak iz Moravč prj Veliki Nede- lji. Po odhodu »Štefana« in »Štefke« je funkcijo sekretarja KPS za ptujsko okrožje prevzel Jožko. Z Dolenjsko je vzdrževal zvezo Božo Znidarič iz Zamušan preko javke v Brežicah. Zveza se ni dolgo vzdržala. Jeseni leta 1944 je odšel Božo v ilegalo in Je delal nekaj časa v tehniki Lacko, kasneje pa v tehniki na Polenšaku. Padel je konec leta 1944 v gozdiču med Prvenci in Borovci na javki, kamor Je ujeti partizan »Žarko« pripeljal ge- stapovce in raztrgance Pive dni junija se je vrnila Štefka s članom pokrajinskega odbora Vojkom Nemcem in To- netom Kimovcem-Srečkom. Ak- tivisti so ga imenovali Francoz, ker je politično delal pred vojno med rudarji v Franciji. Ti to- variši So 18. junija 1944 ustano- vili Okrožni komite KPS za ptujski okraj s predsednikom Milkom Golobom-Jožkom, ter člani: Francem Belšakom-Tone- tom, Zenko Sagadin, Zvonkom Sagadin in Kimovcem. Tj člani so bili hkrati člani Okrožnega odbora OF. Razširjen je bdi tudi Okrožni odbor SKOJ. Sekretar- ka je postala Ida Zadravec-Na da, za njo po Jelka Praprotnik- Dana, kasneje pa je bil v ko- miteju SKOJ Miran Alt iz Ve- like NedeHe in »Dragica« Ga- 5-Darič iz Trgovišča pri Veliki Nedelji. Milena Berce 7. KAKŠEN POMT5N TE TME- LA USTANOVITEV OKROŽ- NEGA ODBORA OF ZA PTUJ- SKI OKRAJ? Ustanovitev okrožnega odbo- ra 18. Julija 1944 pomeni za raiz- voj osvobodilinega gibanja v '^tujskem okraju začetek novega obdobja širokega razmaha po- kreta, v katerega so se priklju- čili še nezajeta kraji. Za mesto Ptuj, Je ustanovil odbor OF Ki- movec, ki je delal v Ptuju in okolici. Predsednik mestnega odbora OF je bil Marko Stre- lec-Grom, član^ pa: Marko Ko- rošec, Jože Rai§Gl, Jožica ZloriSč in še nekateri drugi. Marka Stre- lec so Nemd po aretadji odbo- ra (^ecemhra 1944 U5?trelilii. Na gornjem Dravskem polju so delali Zvonko Sagadin, »Dra- gica« in »Boža«. Po sporazumu Tito-Subašič so bili pritegnjeni k OF tudi predeli na Dravskem polju, ki so simpatizirali s sio- venjegoriškimd četniM. Kasneje se je okrožje preime- novalo v okraj. 8. KAKŠNE ZASLUGE IMA ORGANIZACIJA OF V PTUJ- SKEM OKRAJU ZA NAROD- NOOSVOBODILNO VOJSKO? Po prihodu XIV. divizije na Štajersko, februarja 1944, so bi- li mnogi mladinci voljni oditi k i>artizainom, kar so kmalu do- kazali. Milko Golob je odšel v Zagorsko brigado 18. maja 1944. Vodil ga je Mirko Prelog iz Sobetinc na željo štaba Zagor- ske brigade. Za brigado so bili potrebna stiki z obmejnimi pod- ročji zaradi podatkov o sovraž- nih postojankah. Za Jožka je bil prihod na osvobojeno in pol- osvobojeno ozemlje prav© doži- vetje. Vrnil se je s Titovo sliko, ki Je pri nas še nismo imeli. Sliko je razminožil fotograf Ci- ril Meško pri VeMd Nedelji, da so jo dobili bord, ki so želeli nositi s seboj sliko legendarne- ga i^telja partizainov. Na ori- ginalu je zabeležen datum 20. maj a 1944 in zaznamek, da je siiko dairovala partizainka Jelka. V Zagorsko brigado je okrož- nd odbor OF v Ptuju poslal okoli 700 mobiliBarancev. Usta- novile so se TV Staniče, voi^i- ški obve^Sevahii cerstrt in cen- tri za VTjdr^fvan^ prevoK^ tvre- bo Drave. Brp«WI*vo sr> delova- le kuTlr^ Hntk' oalmme TV Staniče. M so fli TKst-^nim-fM gpoml?«*' T -poietja (Kooec na 1 strani) Zvonko in Zenko Sagadin Ftttj, 19. ma>a 1955 Stran 3 Pravica je zmagala nad krivico DR. JOŽE POTRČ JE GOVORIL 15. T. M. NA POKOPALIŠČU rN d ... v \ > . »tranl'' Staje «4ce. Oestafpo in nemSSk' hoi^ «o nepiresitmo žikaaiiralf Ln pyrc^a(njft> slcivertskc ljudi in jih pošiljale ma p(ris!i:.no delo v nemSikl rejh. Bairwkl zapori gt poflitali 2^iral'iš6e jetnikov, ki ®o aa tem cioživeli še hujšo usodo. Na stotine na^ih ljudi je bil- iDsgnamlh, stotine jih je faišistič* ni oOcupaitor posla', v taborišča emrti in na sitotine jih je tam uamrlo v najhujših moiik^. Eden naj'balj divjaških zk>či- rwv tašističnega nasilja pa j« bil sdst«n ta'.cev. S stroljanjeffr, nedpližinih, večikrat slu■ftajnil^ ljudi, 90 hoteli akupetorji zlo- miti vsak odipor In doseči pr al!0fV€ai'9ikih ljudeh slepo pokor- nost. Toda vsa njihova nasilj; fo bila zaman. Ljudje iz vzhodne Štajerske so odhajali v parti- zane nia Pohorje in drugam. Bort>a se je nadadjevai^a. Tako bomo danes pokopali poleg Lacka in njegovih tovarišev še posmrtne ostanke tov. Znidariča in drugih znanih in neznanih boax;ev In tailcev, padlih v Selah in drugod. K njim bomo položili tudi posmrtne ostanke tov. Iva- na Spodenslka, predvojn<^ga ko- maanista in narodaiega borca z Brega pri Pfcuou.. Tovairiš Lacko! Tovairiši iz Lackove čete, ost^ p^izani in žrt^e fašisti&iega nasi^lja! Da- nes A^em lahko rečemo, da vaša borba in vaša žrtev ni bila za- man. Slovesnski nairod je skupno z drugimi jugosliovaniskimi na- rodi tn zaveaniM zmagal in ustamovil novo državo, našo so- dalistiično Jugo^vdljo. Te dni slavimo lO-letnioo oevoboditve in se olb tea fM-iložnosti spomi- njamo vas, ki ste dali za našo svobodo najdražje, kar ste inudi — svoje življenje. V 'sociaClistič- ni Jugoslaviji se razvija novo življenje, nadaljujejo se naipori za ustvaritev bodjše bodočnosti, za kateno ste se tudi vi boriH. Ob Dravi navagor smo zgradili indiuistrij^^ega velikana, tovarno aiLuminija v Kidričevem. Višje na Dravi so zgrajene in se gra- dijo nove elektrarne, ki bodo tudi prispevaile k izbodijšanju našega blagostaaaja. Naše kme- tijstvo v^ aga resane naioore za večjo proizvodnjo in izboljšanje standarda. Namesto kapitaiistič- nega izkioiiščanja je socialisti-č- na Jugoslavija uvedla delavsko upravljanje v podjetjih, družbe- no upravljanje na številnih področjih jaivnega življenja ter samoupravo najnižjih organov oblasti. V Jugoslaviji raste nova demokracija, ki bo omogočila še svobodnejše živ''jenje v sociaili- stični Jugoslaviji. To so velike pridobitve, katerih se spominja- mo ob desetletnici osvoboditve. Obenem se spominjamo na vse tiste žrtve iz naših krajev, ki so dale življenje za našo svobodo in za vse, kar imamo, predvsem pa na tebe, tovariš Lacko, na borce iz tvoje čete, na te Ivan Spolenak, Anton 2n'dar'č, Karel Klemenčdč in na vse ostale par- tizane in talce, ki ste dali svoja življenja za svobodo. Položili vas bomo na častno mesto na ptuj* skem pokopaMšču, obenem pa vas bomo obdržali v svetlem spo- minu kot simbol nezlomljivosti in svobodoljubnosti našega naro- da, kot svetlo tradicijo sociali- stične Jugoslavije v borbi za na- predek. Slava heroju Jožetu Lacku in slava padlim borcem ter talcem!« Pevski zbor »Svobo- de« Ptuj in Kidričevo je zapel dr. Remčevo pesem, ka jo je uglasbil in dirigiral prof. Luže" ▼ič »Lacko nas poziva«, godba »Svobode« Ptuj pa je za konec zaigrala žalostinko. S Titovega trga je krendl spre- vod po Bezjakovj ulici proti Slovenskemu trgti, po Murkovi ulici čez Kvedrov trg v Lackovo in Trstenjakovo ulico ter čez Srbski trg na mestno pokojsali- ščc. To je bdla zadnja pot Lacko- vih in ostalih posmrtnih ostan- kov mimo hiše v L'ackovi ulici, kjer so Lacka in njegove sobor- ce gestapovci pretepali in zas^a- movali. Ko se je množica razvr- vrstile okrog grobnice, je godba »Svobode« zaigrala intemadona- lo, nakar je imel svečan govor član CK KZJ tov dr. Jože Potrč, ki ie dejal: »Danes proslavljajo vsi narodi Jugoslavije veliko zmago — 10. obletnico narodne osvoboditve. To n: navadna zmaga v vojni — to je zgodov nska zmaga, kjer je zmagala pravica nad krivico. To je bila zmaga nad fašizmom, ki je najbolj kruto mučil človeka, pobijal ljudi. Mnogi fašisti so sploh zgubili podobo človeka, tako da človek ni bil več človek, ampak zver. Lahko rečemo, da se je v XX. stoletju povamparila v fašizmu država, to je oblast člo- veka nad človekom so zlorabili do skrajne meje. Vsi napredni ljudje na svetu se pa borijo za to, da bi nekoč človek sploh ne izvajal oblasti .nad človekom, ampak da bi bil človek človeku brat. Tako nam že ob pričetku narodnoosvobodilne borbe n i šlo samo za to, da poženemo okupatorja, ampak so bili »aši cilji mnogo višji. Slo je za ena- kopravnost, za odpravo social- nih krivic in zato, da bi dosegli človeka dostojno življenje vsi ljudje, šlo je za mir med narodi, Za bratsko sodelovanje ne glede na vse razlike, po katerih se lo- čijo posamezniki in narodi. Ta borba je zahtevala največje žrtve. Danes, ko stojimo pred padlimi borci, talci in drugimi žrtvami fašizma, ki so dali svoje najdraž- je, svoje življenje M to, da bi naša in bodoče generacije lepše živele, je naše srce občutljivejše, in globlje kot sicer se zavedamo za kako veliko stvar »o padli. Saj nam že slutnja pove, da stvar, ki je zahtevala tako velike žrtve, mora biti velika Danes polagamo v skupno grobnico m' mo one naše borce, talce in žrtve fažizma, katerih grobovi so bili raztreseni tu v bližini. Med njim'^ so borci doma vse tja do Z-dane- ga mosta in Trbovelj Tuka, bo- do počivali skupaj, kakor jih Je v življenju družila skupna borba, skupni ideali in skupno hrepe nenje. Mi n vse naše ljudstvo pa i'h bo obiskovalo častilo nj'- hov spomin in si krepilo sile za nadaljnje borbe in zmage na poti v socializem. Naše zgodovinske zmage so bile mogoče edino zato, ker so se napredn ljudje, z naprednim znanjem, z veliko ljubeznijo do ljudstva in do človeka, pod vodstvom tov. Tita začeli za te naloge pripravljati in si kalili svoje značaje. Zato je pokrita naša zemlja s spomeniki jima- štva In žrtev za splošno človeško stvar. Tudi ta grobnica nam odkri- va z imeni io dejanji borcev lep kos naSe zgodovine in nam omo- goča globlje razumevanje sil re- volucije. Tukaj je naš Jože Lacko, na- rodni heroj, ki je že od 30 let dalje pripadal delavskemu gaba- nju. 2e pred vojno je deloval v slovenskem merilu te postal — v znak priznanja — leta 1940 član CKKPS Ko je pr šla vojna, je razumljivo, da je takoj začel organizirati borbo Organiziral jo je v nepopisno težkih razme- rah Vedel je. dn je to borba na življenje in smrt, toda bdi je na vse pripravljen. Poleg njega je Osojnik Franc, prvi komandant njegove partizanske grupe, brez primemo hraber borec. Oba sta bik v koncentracijskem tabori šču, ker sta se zdela protiljud" skemu režimu stare Jugoslavije nevarna. Z njima počiva dalje Ivo Spolenak, ki je pomagal leta 1928 organizirati partijsko orga- nizacijo v Ptuju in ki je mnogo žrtvoval za napredno stvar Kramberger Franc, železničar, se je odlikoval po svoji veliki veri im neomajni zvestobi plemeniti stvari in je to zvestobo potrdil z borbo do svoje smrti. Bratje Reši pomenijo novo generacijo mladi- ne, ki je dala pred vojno toliko poleta mladinski organizacMi K njej spada tudi Tfine Znidarič, španski borec in polkovn kNGV Langus se jc boril na Hrvatskem in padel kot zvest borec za našo stvar. Ob tej grobnici se spominjamo še vseh onih Ptujčanov, ki so s temi sodelovali, katerih grobovi so pa drugje Spomn'mo se dru- žine Sagadinove, ki je padla v partizanski bolnici v Srečah, dr. Spindlera, katerega pepel sominu nam. bo ostal hraber komandir stanice TV VIII v Halv. Ostali tovariši, ki so bih z njim v zaporu in so ostali živi, so pripovedovali, da je šel Lojze na streljanje ne da bi si pustil zavezati oči. Se prcdno pa so okupatorski krvniki za vedno uničili mlado življenje jim je po- vedal: »Ubite nas, toda ne poza- bite, da bo na naših kost^ zrasla nova, svobodna Jugosla- vija.« Danes je njegovo ime vkle- sano med ostalimi 800 tovariši z zlatimi črkami na spomeniku talcev v Mariboru ALOJZ STRAFELA, rojen 18. maja 1920 v Markovdh. Lojzek je bil vedno med naprednimi Slo- venci. Ze v stari, predaprilski Jugoslaviji je bil vključen v na- predne organizadje. Markovčand ga VSi dobro poznamo kot načel- nika sokolske čete, bil je revo- lucionar in borec za človeške pravice Ko je Nemčija napadla Jugoslavijo, jc bil Lojze med pr- vimi prostovoljci proti nemške- mu fašizmu. Zavedal se jc, kaj pomeni fašizem Zaradi njegove revoludonamosti «o ga domači izdajalci kot revolucionarja pri- javili fašistom Pretrpel je mjke raznih ječ in zaporov, preživel je taborišče Bori. Z zavestjo in po- nosom, zvest svoji domovini, jc Lojze pretrpel nadčloveške muke hi nazadnje je moral darovati »voje življenje za svoje ideale. Stran 4 Ptuj, 19. maja 1955 HEROJI narodnoosvobodilne bofbe iz ptujskega okraja Ponosni smo lahko, da je ptujski okraf dal narodnoosvo- bodilni borbi kar štiri velike borce-heroje: Joieia Lacka, Dušana Kvedra, Jožeta Ker en- člča in Vinka Meglo. Pot ju- nakovherojev je bila posve- čena le enemu stremljenju: bortV. »e za boljše življenje svojega naroda. Na tej poti so se veliki borci odrekli vsem ofebnim ieljam po sreči, po ugodju, premagovali »o veVke telesne napore, izpo^ stavljati so se morali iivljen- ski nevarnosti. Zato je toliko herojev padlo na svoji težki borbeni pot'. Od herojev iz ptujskega okraja žwi le gene- ral Dušan Kveder, ki tudi da' nes posveča svoje sile obram- bi svoje socialisf.čne domo- vine. Ob velikem narodnem jubi- leju, ki ga praznujemo ta mesec — se bežno ozrimo na velika dejanja naš'h herojev .. lOŽE LACKO jc bil kmet iz Nove vasi pri Ptuju. 2e leta 1937 jc postal $lan CK Komunist čne p>artije Slove- nije. Takoj v prvih mesecih oku- pacije je bil med prvimi organi- zatorji narodnoosvobodilne borbe v našem okraju Julija 1941 je vodil veliko nabiralno akcijo za partizane, oktobra pa je na sta novanju tovariša Korena v Ptuju ustanovil odbor OF za Ptuj in okol co. Ko So januarja 1942 osnovala prvo oboroženo skupino na vzhodnem Štajerskem, ki se je imenovala I Slovenjegoriška če- ta, jc pn ljudeh dobila ime Lac- kova četa. Ko so Nemci četo na padi pri Mostju avgusta 1942, j». bil Lackb med borci, ki so sc prebili proti Sp Velovleku. Lac- ko se je zatekel k znanemu iz- dajalcu Horvatu, kar je bilo zani usodno. Ta gta je prijar'1 nem- škim oblastem. Dne 10. avgiista 1942 so ga ujeli, ga strašno pretepali in odpeljali pred Brcn- čičevo hišo v iHuju, kjer so mu obesili tabMco z nemškim napi- som: »Jaz sem morilec m vodja banditov — Jože Lacko. Nato so ga vodili po ptujskih ulicah in ga zasramovali. Popoldne »•o ga 6 strtimi rebri in ranjenega na glavi prepeljali t ptujske zapore, tjcr so ga še naprej strahotno muč-li, mu trgali nohte t rok in nog in pretepali, da je večkrat padel v nezavest Toda narodni heroj Jože Lacko je mol6al o narodnoosvobodilni borbi, o bor- cih in o VBeh, ki so borbo pod- pirali Jože picko je svetel hk kmeta- revolucionarja, kj se je preda' veliki ideji socialne in nacionalne revolucije v najtežjih pogojih Zo upor Padel je junaške smrti kot heroj-mučen k v ptujskih za porih 18, avgusta 1942. DUŠAN KVEOER je preživljal svoja mlada leta študentovstva v Ptuju. Hoddl je v ptujsko gimnazijo, kjer se je vključU v SKOJ. V teh letih si je izbral svoj poklicr poklic re- volucionarja in borca za pravice tcptanega delavskega razreda Odločil se je za to pot ne glede na napore in odpovedi In na smrtne nevarnosti, ki so ga ča- kale. 2e v stari Jugoslaviji so ga zaradi njegovega svetovnega na zora. Za katerega je delal — za- prli Za leto dni. Po gimnaziji sc je vp'sal na zagrebško univerzo, 8 študij« ni nadaljeval, kajti kU- cala ga je dolžnost revolucio- narja na špansko bojišče v vrste španske republikanske armade, ki se je borila prof fašizmu. Iz Španije se je po končani re- publikanski vojni podal v inter- nacijo v Franc'jo, od tam pa v domovino, kamor je prispel po- seti 1941. S Francem Rozmanom sta ustanavljala partizanske od- rede in grupe na Štajerskem že leta 1941 Po utrditvi partizan- 5kh enot na Štajerskem je Du- šan Kveder odšel na Primorsko, kjer je postal soustanoviteli slav- nega IX korpusa. Imenovan je bil tudi za gcneralmajorja in je po smrti Franceta Rozmana-Sta- neta postal komandant Glavnega štaba Slovenije. !OZC KERENCIt; je bil doma z Bolfcnka pri Src- d šču. Šolal se jc v Mariboru na učiteljišču, kjer se jc spoznal z naprednimi idejami delavskega razreda in se odločil posvetit' svoje ž'vljenje borbi za boljše življenje pro'etariata. Proučevati fe začel viničarske razmere pri nas in jc o njih napisal brošuro. Študij je nadaljeval v Ljubljani na univerzi, kjer je štud ral vzgo- jeslovje, obenem pa je sodeloval v naprednih delavskih in štu- dentskih organizacijah. Takoj po prihodu okupatorja k nam je b'l Jože Kerenčič v vrstah organiza- torjev narodnoosvobodilne borbe v ptujskem okraju, Njegovo delo za. osvoboditev pa je bilo kratko- trajno. ker ga je okupator ustre- lil že jeseni leta 1941. Njegovo zadržanje do okupatorja je bilo herojsko. Molče je prenašal vse muke, a glasno je okupatorju povel čeval našo borbo za pra vice malega naroda. Tudi njego- ve poslednje pisane vrste svoji ženi so bile polne domovinske ljubezni n ponosa, ker bo umrl za domovino. O srečanju z narodnim hero- jem Vinkom Meglo pa nam je njegov soborec tov. Zvonko Sa- gadin napisal tole: VINKO MEGLfi V'nko Megla jc bil doma od Tomaža pri Ormožu. Doma so imeli njegovi starši malo kmeti- jo, Svojega sina so dali izučiti krojaške obrti v Zagrebu, kjer se jc mladi Vinko seznanil z na- predn m delavskim gibanjem in je kmalu po-stal zaveden in požrtvovalen član SKOJ. To je bilo leta 1938, ko je bil Vinko star 16 let 2e leta 1939 so ga sprejeli v Komunistično partijo Hrvatske. Vinko je že pred vojno priha- jal v Ptuj, ko je iz Zagreba ho- dil domov Oglašal se jc v pro- storih »Svobode« in pozneje »Vzajemnosti« in navezal stike s ptujskim SKOJ-jevci. Takrat sem ga spoznal. Leta 1941 se je Vinko Megla postavil v vrste prvoborcev rodnoosvobodilnega gibanja. Njegovo prvo herojsko dejanje v tem obdobju, je bila usmrtitev ustaša, ki je 'mcl na vesti šte- vilne žrtve za veliko stvar na- rodnoosvoboditve. Ko je mašče- val kri padlih tovarišev, ga je zasledovala ustaška policija. Za- to je V nko prišel v domači kraj, kjer se je namenil^ pove- zati z narodnoosvobodilnim gi- banjem pri nas. Narodn- heroj Štefan Kovač in Slavko Slandcr sta me opozori- la na V nka Takoj sem sc od- pravil peš k Tomažu, kamor sem prispel na dan, ko sta Vinka Iskala nemška žandarmerija 'n gestapo. Bil sem bliru njihove koče, ko Sem neko mlado kmetico vpra- šal, kje so Meglov- doma. Po- mignila ms je, naj pridem k njej v gorico, kjer je kopala. Pokara- la mi jc na kočo, ki je s ceste nisem mogel videt', z gorcc pa sem opazil, da se sučejo okrog nje žandarfl Povedala »i je, da Vinka pravkar iščejo in da je pobegnil. V tem sem opazil, da sem tudi jaz v obroču. K sreči sem imel na rami motiko, ki sem jo za kamuflažo nosil s seboj. Družno s kmetico sem pr:čel v gorici kopati. Z delom sem od- vrnil vsak sum s sebe, To je bi- lo dobro, kajti s scboj nisem imel druge legitimacije, kakor pištolo pod »šiircom« Mimo gorice, v kateri sem ko- pal, so hodili žandarji in gesta- povci. Opazil sem, da me imata dva žandarja stalno na očeh. Sele čez čas, zdelo se mi je, da kopljem že celo večerko — sem se lahko potegnil z gorice v les in od tam v drugi breg, od koder sem opazoval, kaj se godi na drugi strani. Vesel sem bil, da Vinka niso prijeli. Iskati pa ga tudi nisem vedel kje. Vrnil sem sc proti Ptuju in prespal v Polencih pri Polenšaku pri Klemenčičevi ma- mi. To je bilo enkrat junija ali ju- lija 1941. Vinko je pnšel takrat v Ptuj z narodnim herojem Ko- vačem Štefanom in njegovo ženo Mimo-Barčko, ki je prišla v, ptuj- sko bolnišnico. Vede] sem, da Vinko organizira narodnoosvobo- dilno borbo s Štefanom Kuhar- jem po Prekmurju in v ljutomer- skem okraju. Po Bokši Mileni- Bož- pa je bil Vinko Megla po- vezan tudi 3 ptujskim oUrajem. Sam ga nisem več srečal, zasle- doval pa sem njegovo življenj- sko pot, pot neustrašenega bo.rca- heroja, ki m n koli klonil z bor- bene poti in je m tej poti tudi izgubil svoje življenje. Vinko je padel 26. januarja 1942, ko so domači izdajalci pri- peljali okupatorja v Malo vas, kjer se je Vinko zadrževal v hi- ši materinega brata Kranjca An- tona Bilo je ob enajsti uri zve-^ čer, ko so hišo obkolili nemški orožniki. Vinko sc je branil v brezupni borbi. Vinka Megla, narodnega hero- ja, ni več, z njim je padel eden največjih borcev našega naroda za svobodo, brez katerih bi da- nes ob deseti obletnici naše svo- bode — ne mogli s ponorom gledati na našo borbeno prete- klost. In njegov grob? Njegova mati, oče, bratje in sestre ga krasijo s cvetovi — spomenik pa mu bo- mo morali postaviti mi drugi, ker je delal nesebično za social- no in nacionalno svobodo naSe* ga naroda Sagad'n Zvonko Tone Žnidarič junak dveh osvobodil tih vojn Podpolkovnik Znldarič Anton, ki so ga položili v skupno grob- nico padlih za osvoboditev na ptujskem pokopališču v nedeljo, 15. maja — {« eden naših najza- služnejših borcev za svobodo. Rodil se Je leta 1913 v kmeč* ko-delavski druž m Hodil je v ptu^»ko gimnazijo in sc takrat priključil skojevskl mladim. Ker se je boril za pravice izkorišča- nega delavskega razreda so qc 1934 leta s Potrčem Ivom in Ile" cem Rudijem izključ h iz gimna- zije v Ptuju s prepovedjo obi?ka vseh šol v tugoMaviji in privat- nega polaganja izpitov Orig oal- r»i akt o izgonu iz šol treh mla dih komun stov hrani arhiv NOB v ptuj-skem muzeju Od tega dne, ko se je moral Žnidarič Anton poslo-viti od to- varišev na gimnaziji, je b-^i nje gova pot nenehna pot borbe. Le- ta 1936 se je boril v španskih do- brovoljskih vrstah S svo^o spo sobnostjo in hrabrostjo se je ze- lo odlikoval in jc zato dobil čin kapetana republikanske armade, ki se jc borila proti fašizmu »a ljudsko oblast Kmalu je oostal komandant bataljona »Garibald'- nd«. »ato pa načelnik Štaba bri gade. Leta 1941 qa vidimo ie v vr- stah narodnoc vobodilnc vojske pri formranju partizanskih edi- nic na Štajerskem. Kot član Po- krajinskeoia odbora za Štajersko je politično delal tudi v ptuj- skem okraju z Tcgalnim imenom »Štefan«. Januarja 1944 le odšel »Štefan« na Dolenjsko, kjer je postal komandant brirt^ide. nato tva načelnik štaba XVTTI divirije Padel je novembra meseca leta 1944 pri zvrScvaniti svoje služ- bene dolžnosti. PokoTVili so q« na pokonaMSčn Radatoviči pod •menom Malenšek Janez Slovenski narod je z 2nidari- čcm Antonom žrtvoval 7% svobo- do enega najboljših svojih 'Hov K. Njeno delovanje v osvobodil- nem gibanju v Ptuju je pove- zano z imenom Štefana Kuhar- ja, Jožeta Lacka, Jožeta Kercn- či)ča, Milene Bog5a in drugrmi. Zaradi stalnega zasledovani a v Ptuju se je leta 1942 umak- nila v Bilogoro (Slavonija), kjer je bila do osvobodritve kot bo- rec. članica SKOJ. član nicš^a- tivncga odbora AF2 za Slavoni- jo, član agiit-prcip. komisije, ko- misar bolnice, predised. okraj- nega sodišča, komisar ku^-sa o^^- cirske šole, komsar med. bafta- Ijona divizije, je ma^or JL.A in je odlikovana z Ordmom brat- stva in ediTv:t# Ord-^n^^."! zp- clue n^-T-f-/^ O-d'^'"''^''"^ h-^a- brost ter Modaljo za hr^biost. Ptui 19 maia SZDL terena Breg je letos dfvstmno proslavil 10 obletnico osvoboditve Remčeva drama »Voikodiaicl« le po svoji vsebin in času dogajanja eno od naj- bolj primernih del, ki prihaja- jo v požtev za proslavo tako po- membne obletnice. Pr postavljanju dela na oder. je bilo potrebno odstraniti celo vrsto preprek. Breg nima niti primerne dvorane, niti pravega igralskega kadra Vendar mso obupali Razen dveh igralk, so nastopili sami novinci, ki pa so svoje vloge odigrali lepo in zelo dož veto Anico Seršenovo, mla- do po.5tarico. je postavila tov Ivanka Kro«čeva eruptivno Bi- la le enakn dobra v nežnih pri- zorih s svojim zaročencem in svojim sinčkom Peterčkom (Mi- ran Vrabl) kakor v przorih z Zajškom. nemčurjem n biirger- meistrom ter njegovim gesta- povci Vso svojo znanje j>a je pokazala v zaključnih prizorih, ko izve za •'mrt svoje matere Meto Seršenovo je zaigrala tov. Aličeva tako doživeto, da ns morem zapisati, kje bi ■ bila bolj- ša. Prikazala je trpljenje mate- re in babice s tako umetniško silo. da so gledalci lahko zasle- dovali njene bolezni v vseh od- tenkih, od tihe resignacije pre- ko blaznosti do prave otopelo- sti zaradi prestanega trpljenja Z Ivanko Koroščevo sta se lepo dopolnjevali in zapustili pr, gle- dalcih nepozaben vtis. , Starega Kopšeta. bivšega župa- na in soseda Seršenovih je kre- iral tov Stane Fabjan Njegov Kopše je bil miren sedemnajst- letnik. pripravljen pomagati so- sedi Meti in njeni hčerki. Če- prav je nastopil prvič na odru, je pokazal lep talent Njefr-/a ;gra je bila dobra tako v tekstu zlasti pa v mimiki, s katero je povedal skoraj več kakor z be- sedami Upam da ne bo njegov prvi nastop tudi zadnji. Tudi nasprotni tabor je imel dobre .gralce Izdajalskega nem- čurja Zajška je zaigral tov. Ko- želj. Bil je boljši v onih prizo- rih, kjer je prikazal Zajška kot cinika, ki mu je vseeno ali se Meta.v vodnjaku utopi al reši, čeprav ne morem trditi, da bi bil mnogo slabši v onih prizo- rih. kjer je bil njegov Zajšek silovit, ohol švabsk: nadutež in mogočnik. S svojimi »sodelavci« SS-ovcem (Rebemak Ignac in Zadravec Franc) ter tipkarico tov Rimele Marjeto je tvoril lepo skupino, ki je prepričljivo delovala Zlasti oba gestapovca sta se zelo vživela v svoji vlo- gi, o čemer bi lahko kaj več po- vedala Meta Seršenova. ki sta ji tako zvezala roki, da je nosila še nekaj dni sledove veriž:ce na rokah Kratkomalo, igrali so ta- ko, da so jih gledalci zasovra- žili in Si kar oddahnili, ko je An čin zaročenec visokošolec Ivan Poljanec. ki ga je igral tov Rudi Podkrajšek. obračunal z njim: Ivan Poljanec, Rudija Podkrajška je bil ena najbolj simpatičnih figur na odru. Ena- ko dot)er v govoru in m miki. miren v igri nikakor ni pokazal, da je tudi on prvič na odru Pri gledalcih, zlasti otrocih, sta z malim Petrčkom už.vala največ simpatij. Tov. Vidi Vičarjevi, ki ima največ zaslug pri režiji 'n po- stavljanju dela na oder, je samo čestitati, da je znala obdelati mlado igralsko družino, da je nastopila kot homogena enota. Upajmo da s svojim delom ne bo končala, temveč bo znala igralce obdržati in jih predstavi- ti kmalu s kakim novim delom. Pripomniti moram, da je igra svoj namen v celoti dosegla, saj je potegnila za seboj gledalce od najmlajših pa tja do najstarej- ših Želel bi. da bi igral, še, da bi si lahko igro ogledali tudi ostali tereni K uspehu in lepi proslavi desetletnice osvobodit- ve pa čestitamo SZDL terena Breg. režiserki Vidi Vičarje\-i, igralcem kakor tud; vsem onim. ki so pri igri in proslavi kakor- koli pomagali. Vk. F, v sredo 18 maja 1955 (za liter, kilogram aH komad) Cebulček 100, čebula 60. nova čebula 60, por 40—50, česen 80, fižol 60, hren 80, kromp r 20. peteršilj 40 rdeča pesa 35, špina- ča 60. zelena 40, korenček 40, kislo zelje 60, kisla repa 30, mo- tovileo 80 solata berivka 50—60, solata v glavah 40—60. Koruza 30, proso 35, bela mo* ka 100, koruzni zdrob 50, Surovo maslo 400, zaseka 250, mleko 20—24, smetana 120, sir 35—70. Kokoši 280—400, piščanci 400, kozlički 600—800. Jabolka 70. Jajca 11 Razne sadike: zelje kos 1 di- nar, rdeče zelje 1 d nar. koleraba t dinar, cvetača 2 dinarja, para- dižniki 3 dinarje, paprika 3 di- narje za komad. RAZPIS Delavcem in delavkam v Indu- striji in kmetijstvu, ki so aktiv- ni politični delavci in si žele razšriti svoje po' lo znanje, sporočamo, da se Oo NOVI TEČAJ POLITIČNE SOLE PRI CKZKS začel 1. septembra 1955 in bo trajal 5 mesecev. Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah in tečajih, o stažu in funkci.iah v političnih organizacijah, osnov- nem poklicu, zaposlitvi in višini mesečnih prejemkov pošljite do 20. junija t. L na opravo Poli- tične šole pri CK ZKS Ljublia- na. Parmova 37 II. trakt, tele- fon 23-981 Int. 206. hkrati pa tu- df na svoj okrajni komite ZKS Sola ima internat, Podrobne.iše informacije dobite na upravi Politične šole ali okrajnem ko- miteju ZKS svojega okraja. NEDELJA, 22. maja 1955. 6.05 Poročila. 6.30 Pregled ti- ska 8.00 Letošnji partizanski iz- leti. 8.15 Domače pesmi za pri- jetno nedeljsko jutro. 10.00 Dru- žinski pogovori 12.00 Pogovor s poslušalci 12.10 Slcvenske t>6 rodne pesmi 13 00 Pol ure za našo vas 13.30 Želel' ste — po- slušajte 15.15 S^Dlcšite z nami. 16.45 Satira — Pod vaško Hpo. 19.00 Rad jski dncvn k. 20.00 Ura razvedrila 'z Zagreba 23.00 Od- daja za tujino. PONEDELJEK. 23 maja 1955 5.00 Dobro jutro 6 00 Poročila. 7.30 Gospodinjski nasveti. 1130 S T tom v Indijo in Burmo 12.00 Kmetijski nasveti 13 00 Želel? ste — poslušajte 14,30 Nove knjige. 16.30 Zdravstven: nasveti, 18 45 Partizanski pozdrav , 20-00 Kul- turni pregled. TOREK, 24 maja 1955 5,05 Poročila 6,30 Pregled ti- ska 7.30 Gospodinjski nasveti. 11.00 Radijsk; koledar. 11.15 Ci- cibanom — dober dan. 12 45 Za- bavna glasba. 14.30 Zanimivosti iz znanosti m tehn ke. 15.15 Zna- ne melodije, 16.20 Naši in ino- zemski solisti, 18.00 Zunanjepoh- tični feljton. 19.00 Radijski dnev- nik 20.00 Teden?k; notranjepoli- t čni pregled. 23.00 Oddaja za tujino. SREDA, 25 maja 1955 5.00 Dobro jutro. 6.30 Pregled tiska 7.30 Gospodinjski nasveti. 12.00 Kmetijski nasveti, 13 00 Že- leli ste — poslušajte, 14,30 Iz gledal'šč. 15.30 S Titom v Indijo in Burmo. 16.30 Modni kotiček. 18,00 Mednarodna radijska uni- verza. 22.00 Poročila, 23.00 Od- daja za tujino. ^ ČETRTEK 26 maja 1955 6.00 Poročila 6.30 Pregled ti- ska. 7.30 Gospod njski nasveti. 7.40 Zabavna glasba. 11 15 Za mlade pevce in godce 12.10 Slo- ven.ske narodne pesmi. 13-30 Opoldanski koncert 14.30 Ljud- skoprosvetni obzornik. 15.30 Te- čaj francoskega jezika 16.20 Iz baletov in oper 18 00 Zanimivost Iz znanosti in tehnike 18.10 Pe- sem skozi stoletja 18.30 Čmo- melfski livarji. 20.00 Glasbeni razgledi. PETEK. 27, maja 1955 5.05 Poročila. 6.35 Slovenske zborovske in solistične skladbe 7.00 Poročila. II Cidbanom do- ber dan 11.30 Drobne skladbe ve- liikh mojstrov 12.00 Kmetijski nasveti. 14.30 Nov filmi. 15.00 Po- ročila. 16.00 Za pionirje 17.15 Koncert po željah 18 30 Soozna- vajmo človeka 18.00 Domače ak tualnosti 18.45 Vedre melodije, 20,00 Tedenski zunanlepol'tični pregled. 21.00 Oddaja o morju m pomorščakih, 27 00 Poročila. 23.00 Oddaja za tuiino. Na čast desete obletnice osvo- t>oditve so na pobudo občinske- ga odbora SZDL Videm dostoj- en proslavljali v Vdmu ta po- membni dan. — Začrtan ob- širni spored, ki se je izvedel v nedeljo, 15. maja, popoldne v dvorani in na prostem pred več kot 300 gledalci je bil uspešno izveden. V nabito polni dvo- rani je pred zbrano množico imel govor predsednik občin- skega odbora SZDL tov. Purg Ignac, ki je v svojem govoru orisal krvavo pot v času oku- pacije ter uspehe in probleme, ki .jih je imela socialistična .Ju- goslavija po osvoboditvi. Nada- lje so sledile recitacije šolske mladine, partizanske pesmi, ki jih je zapel pevski zbor tu- kajšnjega KTTD in §olsk^ pevski zbor pod vodstvom Maksa Vau- potiča. Zadnjo točko v dvo- rani je imelo tukajšnjo kultur- no-prosvetno društvo, Id je tjprizorilo enodejanko »Vrni- tev«. Na prostem pa So izvedli čla ni TVD »Partizan« Videm pro- ste vaje in vaje na orodju. Na splošno presenečenje in zado- voljstvo gledalcev z orrrMn na še komaj ustanovljeno društvo, ki je rla&tl na orodju dalo pre- cej točk. je želo splošno odobra- vanje. Uspeh je bil dvojen, sai se le r>o na«+rnrwi nn'i?iT7f!o vp.? mladincev in fantov z željo, da se jih sprejme v vrste Parti- zana. Tako se bo sicer agihM) društvo še bolj povečalo Tudi gasilc' so dalj vmesne točke. Nastopile so uspešno čla-- niče s prostimi vajami in člani z lestvicami. Za zaključek pa so gasilci izvedli z uspehom mo- kre vaje Ker si ljudstvo želi več takih prireditev se pripravlja telo- vadno društvo Partizan na splošn javni nastop. Murko Tgnac. Videm POPRAVEK V št 19 — 12 maja 1955 »Ptujskega tednika« se je v tek- stu pod skico o borbi Lackove čete 8. avg 1942 v 7 vrsti zad- njega stolpca vrinila neljuba po- mota, ki jo s tem popravljamo, da se je Franc Osojnik zdravil pri Olgi (Furlan) Mefrlič na Vi- čavi, ne pa kot je pomotoma na- pisano pri Olg^ Ceh na Vičavi. lklt|njoip|r|^c<^$!t?olv]e| MESTNI KINO PTUJ predvaja od 20 do 23. maja an- glešld film »Pikova dama«; od 24. do 26. maja amer. film »Prepovedan sad«; od 27. do 30 maja amer. film »Najboljši od najslabših« in od 31. maja do 2. .junija franc. film »Sovražnik države. št. 1«. Ob praznovanju 10. ob- letnice osvoboditve se pridružujemo manifesta- cijam našega delovnega ljudstva. želeč novih uspehov v graditvi so- cializma Kolektiv TRGOVINE Z MANU- FAKTURNIM BLAGOM Stran 6 Pttii, 19. maia 1955 Boji in zmage naprednega in narodnoosvobodilnega tiska v Ptuiu Slika o narodnoosvobodilnem tisku i2 Ptuja bi ne bila popol- na če ne bi upoitevali tudi na- prednih tokov, Ki se pojavljajo v ptujskih tiskih že med obe- ma vojnama. Te ideje so prip^ mogle k veliki zmagi narodnih in socialnih teženj v letu 1945 riAKO JE BILO V STARI JUGOSLAVIJI.. V neodvisnem tedniku »Na- rodna sloga«, ki je izhajal v Ptuju v letu 1931—1932. zasle- dimo že kar revolucionarne mi- sli v nekaterih člankih ki so bili večinoma zaplenjeni Do- pisniki tega llsita se zavzemajo za človeškemu življenju dostoj- no plačilo, protestirajo proti iz- koriščanju od strani kapitali- stov ki se kopljejo v zlatu ter poudarjajo, da »brez kmeta In delavca ni življenja!« Posebne zasluge za napredni tisk v Ptuju ima ptujska gimna- zija, kjer je v letih 1930—1934 obstajajo Uteramo društvo »Oton Zupančič« ki je izdalo v letu 1931—1933 dva letnika »Rasti«, izdelana v ciklostllni tehniki. List so tedanji vladajoči krogi v Ptuju napadiali zaradi napred- nih idej in govorili o komuni- stični propagandi v tej reviji. V zvezi s tem je bilo v letu 1934 izključenih iz gimnazije več di- jakov SKOJ-evcev. V almanahu »Mlada setev«, ki ga je založilo kulturno dru- štvo gimnazije v Ptuju 1. 1937 (tiskan v Mariboru), Imamo članke z Izrazito socialno noto. V prispevkih je govor o social- nih krivicah, ki jih bo nekoč maščevala revolucija. Nekatere članke preveva želja po lepšem In boljšem svetu ... Kljub preganjanju od strani protiljudskih režimov predapril- ^e Jugoslavije otuiska napred- na mladina ni odnehala, temveč si je uredila ilegalno ciklostilno tehniko KP ter jo skrila v skla- dišču Mestnega gledališča v Ptuju Nekaj časa je obratovala tudi v današnjih prostorih Mest- nega arhiva in na nekaterih drugih mestih V letih 1936— 1937 se je nahajala pri K'epo- vih v Sevrovi hiši št 44 na Kr- Cevini pri Ptuju Najbolj agilna pri tem podjetju sta bila Fran- 6ek Glavnik in Jože Klep Ti- skali In razmnoževali so se predvsem letaki, ki so svarUi ptujske Slovence pred hltlerjan- eko nevamositjo in pozivali na bojkot nemških ustanov In pod- jetij. TISKANA BESEDA BODRI LJUDSTVO V BORBI Sirom Slovenije so že ob za- četku narodnoosvobodilnega bo- ja nastejale številne ciklostilne tehnike, ki so s svojim tiskom budile, organizirale in usmerjale odporne sile slovenskega naroda, čigar usoda je bila postavljena na kocko. Pravi razvoj parti- zanskega tiska na Štajerskem je tesno povezan s pohodom XIV divizije z Dolenjskega na Štajersko v januarju In febru- arju leta 1944 Ta dogodek je tudi v ptujskem okraju sprožil vedno močnejše naix>dnoosvobo- dikio gibanje in s tem tudi po- trebo po partizanskem tisku. Tako je v februarju 1944 v Mtiretincih pn Ptuju začela obratovati ciklostilna tiskarna, ki so jo ustanovili Franc Bel- šak-Simon, Milko (3olob in To- ne Belšak in sicer v hiši Jull- jane Cuš Razmnoževalni stroj je preskrbel Karel Sober iz Moškanic v Mn^-etinr«^ oa sta ga prnesla Kajnč Franček- Iztok iz Velike Nedelje in Golob Mrko v ^»"-n k- v glavnem Kajnč in Znidaršič Božo. ki pa je kmalu odšel na novo tehniko »Nataša« v Rot- manu pri Polenšaku. Pred ustanovitvijo tehnikf^ Muretincih je prihajal partizan- ski tisk v ptujski okraj s pod- ročja pokrajinsikega odbora OF za Štajersko in zlasti iz pohor- ske tehnike »Mernik« Tudi po- zneje je še prihajal v ptujski okraj narodnoosvobodi" tisk iz raznih drugih tehnik. Zaradi nevarnega položaja ki je bi ogrožen zaradi gestapovske kon- trole, se Je tehnika za nekaj časa vkopa'a in se potem raje preselila v Stoprce pod Ptujsko goro, kjer :e obstajalo že parti- zansko zaledje Tu je v oktobru L 1944 nadaljevala z delom in je splošno znana kot tehnika »Lacko« tiskala in raznmože- vala je razne časopise, letake, pozive za vstop v NOV, za po- moč osvobodilnemu pokretu in drugo. Bunker v Stogovcih sta izkopala Sagadin Zvonko in Pungarčar Franc, tiskarsko delo pa je vodil Miha Ko'arič-Kcstja, ki so mu pomagali Lipuž-Ela s tremi tovariši ter Ljuba Roškar iz Gajevec. Delalo se je v težkih pogojih, v vlagi, ob petrolejki ali karbidovki. Boriti se je bilo treba tudi s pomanjkanjem pa- pirja. ki so ga večinoma nabrali po ptujskih uradih zavedni ljudje. Včasih so uporabljali v tehniki tudi papir iz šo'skih^ zvezkov. V muzeju NOB na ptujskem gradu je rekoaiistru- iran bvmker Lackove tehrike, kjer je še ohranjen radio in ci- klostilni aparat. Tudi spoda.i navedeni tisk hurani Mestni inu- zej v Ptuju. TEHNIKA »LACKO« JE V TE2KIH POGOJIH IZDELALA LEPO ŠTEVILO TISKOV Iz muretinske dooe je ohra- njen 1 izvod »Slovenskega poro- čevalca« (glasilo OF za sever- no Slovenijo, ponatis iz leta 1944), dalje 1 izvod »Štajerskega poročevalca« (glasilo poverjeni- štva lOOF za Stajertko, od 15 junija 1944). Vsi ostali ohranjeni tiski pa izvira,o iz Stogovc Pot novim idejam je utira, predvsem list s simboličnim na- slovom »Novi čas«, vestnik OF in NOV za Štajersko in sicer v letu 1944—1945 Ohranjenih je več različnih številk tega časo- pisa. ki je bil razmnožen v na- kladi 400—500 izvodov. Iz leta 1944 je ohranjen po- ziv: »Slovenskim viničarjem« ki ga je izdal Pokrajinski od^bor OF za Štajersko z namenom, da bi pridobil viničarje za OF Pri- kazan je med drugim težak po- ložaj viničarjev v stari Jugos^a- ■ viji tn njihova usoda, če bi zmagal okupator. Naklada 1197 izvodov. »Borbena Slovenka« iz 1 1945 pa je prinašala novice, pred- vsem z bojišč, dalje članke o vlogi žena pri nas in v svetu med drugo svetovno vojno ter njihov delež v borbi ? fašizmom. V težkem pričakovanju svo- bode je MI priljubljen rlast »Radio vestnik« (1945). Važen informativni časopis j( bilo »Glasilo OF mariborskeg.- okrožja«. Ohranjena je 1 Števil- ka od 15. I. 1945 ki prinaša ak- tualne članke o jugoslovansV vojski, o obnovi porušene damo vine, o mladini v današnji borb in drugo Med drugim poroči tudi to, da je ptuj^a mladina v noči od sUvestrovega na novo leto 1945 raztrosUa preko 2000 parol. Tehnika »Lacko« je razmno- žila tudi »Govor maršala Tita«, ki ga je imel na anti fašističnem zboru žena v Beogradu v za- četku leta 1945. Naklada 355 Izvodov. S sklepi treh zaveznikov na Krimu 5 n 1945 nas seznanja brošura »Krimska konferenca«. Knjižica z naslovom »Enotna vlada Jugoslavije« govori o programu vlade ki se je sesta- vila na osnovi sporazimia Tito- Subašdč Pomembna je tudi zbirka važ- nejših člankov naših osrednjih listov. Ohranjena zbirka I. od 6. III. 1945 prinaša članke Edvarda Kardelja, A Beblerja, B. Kidriča in drugih, priobčenih v »Borbi«, Ohranjeni sta dve izdaji »Par- tizanskih pesmi«, prva na 34 str. (nakl.. 130 izv.), draga pa na 41 str. (naM. 159 izv.) za do- datkom Kajuhovih ljubezenskih pesmi. Natisnjena je bila še ena zbir- ka slovenskih partizanskih pe- smi: »Naše pesmi« (nakl. 429 izvodov). Tiskal se je tudi »Mladi tova- riš« (izdajal Pokr odbor 2xeze slov mladine za Štajersko) Ohranjena je samo predloga za 1. štev. z dne 20. III 1945 Ce- lotna naklada za Stajer^ je znašala 5000 izvodov Za Ptuj je bUo določenih 16«/o. to je 800 Izvodov, izvršitev tega števila ponatisov pa je bHa odvisna od raznih možnosti. Tiskale so se dalje okrožnice Rdečega križa Slovenije »Sred- nji partijski kurz« in nekateri drugi spisi Ohranil se je končno 1 tevod »Navodil za Širjenje tiska in kolportaže« z dne 28 I. 1945 Tiskarji in raznašald nove bodrilne besede so bili zaradi pogostih hajk v stalnd nevarno- sti za svoje življenje Tudi nji- hov poklic in naloga so z)ahte- vale nekatere žrtve. Tako eta prišla ob življenje Znidanšič Božo-Rastko in Sagadin Miran- Jožek. Pisec teh vrstic Je tudi sam prenašal knjižno gradivo iz Graza ki je bHo potretono za sestavljanje raznih aikituailjnSh brošur. K družini Klim v Mari- bor so prihajali kurirji od raznih strani in odnašali prinešeno Ml- teraturo na pristojna mesta .Kot sem po osvoboditvi izvedel, so nekega kurirja prijeili kmaiLu za tem, ko je ie oddal nekaj knjig o Koroški Kakšna usodia ga je doletela, nisem nikoli izvedel. Ce ne bi pravočasno oddal knjJ4- ge, bd bi'li vsi izdani, kajtd iar dali bi nas pečati v knj^iga^ izposojenih v raznih graških knjižnicah... -ed- Pri Juiijanj Cuš v Murtincili je bila cii^io&tiiiua U&karua Fran i o Gumilar: Varstvo spomenikov NOS v PTUJSKEM OKRAJU Skupščina Ljudske republike Slovenije je sprejela 19 ma" ja 1948 zakon o varstvu kultui nih spomenikov za področje LRS. ki določa, da so vsi kulturni spomeniki m prirodne znameni- tosti kot znanstvene 'n estetske kulturne dobrine v varsvu LRS ne glede na to, v čigavi lasti ali posesti so Za kulturne spomeni- ke po tem zakonu veljajo pre- mičn in nepremični predmeti ah skupine predmetov, ki so zgodo- vinsko, arheološko, kulturnozgo- dovinsko, umetniško, etnografsko ali sociološko pomembni oziroma domačinsko značilni, zlasV pa spomeniki naiodnoosvobodilne vojne. Citirani zakon posveča poseb- no skrb spomenikom NOB. — Preden pa bi govori lii o varstvu spomenikov NOB v ptujskem okraju, moramo ugotoviti, katere so te dragocen® priče naše naj- mlajše zgodovine, do katerih mo- ramo gojiti posebno spoštovanje in jim posvečati vso pozornost Odgovor ija to vprašanje bi lah- ko zgostili v en sam stavek, ki bi se glasil: Vse, kar je v zvezi z vsenarodnim uporom zoper faši- stične zavojevalce in domače iz- dajalce. SpK^menlki NOB spadajo — po svoji vsebini — v tri skupine. Prvo skupino tvorijo spomen ki, ki so v zvezi z aktivnim oboro- ženim odporom, in ki so' večje politične pomembnosti. Taki so: domačije narodnih herojev, gro- bovi borcev in talcev, poslopja, kjer so bila važna vojaška ali politična posvetovanja; bunkerji, tehn ke in tiskarne, partizanske bolnišnice, kraji, kjer ao hilo Kit- ke ali spopadi. — V ptujskem okraju pridejo v poštev za to grupo naslednji objekt': Lackova domačija v Novi vasi, Sagadino* Va hiša v Gradiščah, Superjeva hiša v Stogovcih, h'ša Julijane Cuš v Muretincih, Vičarjeva hiša v Rotmanu in Topkicova hiša v Gorišn ci. V drugo skupino spomenikov NOV spadajo vsi oni, ki spomi- njajo na okupatorjev teror 'n trpljenje ljudstva. Ti so; za- pori, ječe. mučilnice, koorentra- cijska taborišča in kraji, kjer so streljali talce. — V ptujskem okraju spadajo pod zaščito spo- men škega zakona iz druge gru- pe: Sagadinova hiša v Srečah, Brenčičeva hiša v Ptuj;!, grad Bori in zapori v Ptuju. To so spomeniki, ki prikazu- jejo ogromne napore naših naj- boljših za našo narodno in sod»- alno samobitnost, V tretjo skupino spadajo spo- meniki, ki jih je postavilo rsaše ljudstvo kot skromen spomin na žrtve, ki so dale največ — svoja življenja za našo boljšo bodoč- nost. To so: spomeniki in spo- m^mke plošče. Pri varstvu spo- menikov moramo npoštevati iz tretje grupe tele spomenrike in spominske plošče v ptujskem okraju: 1. Plastiko v Cirkulanah, Sre- dišču, Makolah pri železniški delavnici v Ptuju, pri domu Sa- gadinovih v Srečah 2. Nagrobne spomenike v Mar- kovcih, Gorišnici, Ptuju in Ma- kolah, 3. Spominske plošče na zgrad- bah: v gimnaziji v Ptuju, gleda- lišču v Ptuju, na Lackovi hiSi v Nov" vasi, na Osojnikovi h^fi, v Desencih; Krambergerjevi hiiffi v Nov' vasi. Prosvetni dvorani v Destemiku, Zadružnem domu v Vcl'kj Nedelji, domu Partizana v Ormožu Gasilskem domu v Podgorcih; Zadružnem domu v Rogozn'ci, Občinski hiši v Mako- lah, Gasilskem domu v Polenšaku Zadružnem domu v Markovc''h, Zadružnem domu v Domavi, Za- družnem domu v Muretinrih in v šoli na Hajdini, na Brenčičevi h'§i v Ptuju. Pri varstvu spomcndkov je nuj- no potrebno da se ugotovi nfi- hovo stanje oziroma njihovo ohranfenost. ker je od tega od- visna zaščita Vsak tak ukren, ki je v zvez' z zeščnto, ie treba po zakonu sporočiti Zavc^u za spo- meniško varstvo LRS Hvalevredno delo je izvršila organizacij« ZB v Ptuju pr- za- Sčdti STKJmcnikov v ptujskem okraju Tako fe sestavila eviden- co vseh spomen fkov NOV in re-* ctavrirala najvažneiše c^omf*" Ve Seveda s tem delo še nr konra-^o, zbrati bo tre>>a ob'nu v Kidričevem. Naši pio- nirji £0 pripravili b)Ogat kulturni in fizkuiliu ni program. Nasto- pili b^^do zd-njženi pionirski pev- ski zbori 6 600 pevd. Pri telo- vadnem nastopu bo sodelovalo čez 1000 nastopajočih, pionirji se bodo p<^erili tudi v lahki atletiki. Ljubitelji in prijatelji naših otrok vabljeni. Z obiskom festivala bomo daili priznanje našim pioaiirjem in skupno z njimi proslavili nji- hov in naš vel ki prazn'k. OBVESTILO V nedeljo, dne 29 maja »1955, bo v osnovni šoli v Ptuju od 8. do 12. ure vpisovanje novincev Vpisovali bomo otroke, te so ro- jeni 1. 1948 Prosimo, da pride z otrokom oče ali mati in prinese s seboj otrokov rojstni list. Upraviteljstvo osnovne šole Ptuj Gost^na Vinarske zadruge Ormož razpisuje mesto upravnike gostilne Prejemki po tarifnem pravilni- ku. Nastop službe takoj ali^po dogovoru. — Ponudbe pošljite z navedbo dosedanjega sliižbo- vanja na gomJi naslov. SODOBNI ROMAN IVAN POTBC (20) Toda bil sem k© brez pameti in sj.up; na Tuiuko se še zmisUl nisem več, niti opazil je nisem več pr< hiši. Tista, pn kateri Je bilo vsak dan več moje nore giave, je bila stara — Toplečka. Nekaj noči sem dobro spal, ko kamen, bi lahko rekel, potem som jo vedno bolj čutil, kako je prihajala iz izbe, hodila na dvori.sče in v kuhinjo ter se- grevala tiste vroče čaje za bol- nika. Sčasoma sem se zasačil, da napenjam ušesa za vsako stopi- njo, ki jo napravi, da sem sli- šal nazadnje celo zdihe med prelvanjem, med prestavlja- njem piskrčev in med pihanjem v žerja\ico. Vide) sem jo živo, kakor pred očmi. kako je odri- nila veka izgrebla žerjavico, nametala nanjo dračja, popihala v žerjavico, prsta vila piskrč, zatem p>a tam pred kamionom prekrižala roke in vzdihnila. Ti vzdihi — sprva se mi je zdelo, a je bila resnica — so bir vsako noč glasnejši in bolj in bolj pogosti; bilo je, ko da bi 8 te v skladu 2 nirhov m korutrnJ Nor- malizanja odnoso* in okreD'tev pr jateljstva med obema dežela ma pa bi u»eqn.l- b;t; želo važn' Za nadalmie ooouščante medna rodne napetosti takSno ure- ditev odnosov pa so dane vse možnosti »Pravda p še dalle da zboljša- nje odnosov med Juqoslav:lo m SZ ne pomen n oe mo.^e pome niti poslabšanie stikov z drucr mi državam V obeh državah imaio številna skupna gled Sča do važnih mednarodnih vprošani kar lahko privede le do uspeha v borbi za mir v svetu Čeprav so med SZ n Juoosla- vijo bistvene razlike » poimova nju nekaterih pomembnih rora šani družbenega razvcja ie dej- stvo da oieviaduie » Jugo-iav.jl družbena lastnin« a«<) oroizva- )aln m »rea^tv. da sta glavna razredb » Jugoeiovii: (le.av>ki razred in delovn limetie k: ima- io borbene revo.uconame '.n patr otične tradicije in de imajo narod obeh deže' "»kupne te- meljne (corist; trden dokaz da so dan tvrst temelji za široko m splošno »odciovanie med «ov ietskim ".d lugoslovanskiml na- rodi KVALIFICIRANO KUHARICO IN VRTNARICO sprejme ta- koj v službo Dom onemoglih MuretincL — Vprašajte v upravi SPREJMEM TAKOJ samostojne gospodinjsko pomočnico Sta- nujemo ob morju Plačam do- bro Ponudbe sprejema oglas- ni oddelek ffiCEM MLA.ISEGA ar starej- 5esa moškega Za Pomoč na posestvu Vprašajte v uprav lista. C S Okrajno gledališče Ptuj etrtek. 26 maja ob 20. url: •GRLICE GLAS«, igra v treh delanjih 8 slikah — Zadnjih Večerne predstave Izven PRODAM POSESTVO sredi tr- gal stanovamska hiSa gospo- darsko poslopje. 3 ha zemlje) aH menjam za stanovanje ali enostanovanjsko hišo v Mari- boru Kanič Središče 272, ali Mdnt)oi, Tyrševa 14. PRODAM MALO RABLJENO C-TROBENTO. — Naslov v upravi Usta. POSESTVO V VAREJAH (Mere) se proda po ugodru ce- m Vprašajte v Domu one- mogl h MuretincL PRODAM PRVOVRSTNO KOŠ- NJO na celem travniku 2 ha ob Ljutomerski cesti. Naslov v upravi lista PROSIM POŠTENEGA NAJDI- TELJA zložljivega dežnika pozabljenega v lokalu v Ptu- ju, da ga vrne v upravi lista. ZAHVALA Ob težki izgubi našega nepo- zabnega dragega očeta in so- proga Franca Horvata iz Strele pri Ptuju se zahvalju- jemo vsem vaščanom. sorodni- kom m znancem ki so nam stali v najtežjih trenutkih ob strani Zahvaljujemo se tudi za položene številne vence in poslovilne besede ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala pevcem iz Markove za poslovilno žalost;n- ko ob odprtem grobu Strelci, dne 13 maja 1955. Žalujoči: žena Marjeta, hčerka Marija, sinova Janko in Jakob DRAŽBA Po uredb o gospodarjenju z osnovnim: sredstvi gospodarskih orgamzacij (Ur L FLfU št 52 53) se bo v soboto, dne 28 maja 1955. ob 8 un v gasilskem do- mu v F*tuju vršila dražbs sle- dečih avtomobilov: Opel - Biitz 3-tonski cenJlna vrednost 1,500 000 din; Hansa - Loyd 3-ionski cenilna vrednost 750 000 din in Saurer 4-tonsla. cenilna vred- nost 300.000 dm. LOMO Ptui ČEBELARSKI OOBUR LESJE Minulo soboto se je v popol- danskih urah razširila vest. da je nepričakovano preminul na? Vilskj Korošec BU je vedno čil ;n zdrav tei neumoren delavec in sotrudnik zraven njegovega drugega dele tudi na sadjarskem in čebelar- skem polju Bil je med prvimi sadjarji in čebelarji in je b:l vedno pripravljen s strokovni- mi nasveti, združenim, s svojo lastno prakso pomagati vsake- mu. Jože K.orošec nj držal svo- jega bogatega znanja le zase in svojo korst. temveč ga Je plo- donosno širil med ostale čebe- larje Prirejal je čebelarske se- stanke, na katerih je s svojimi poučnimi predavanji prav mno- go koristil čebelarstvu našega kraja. Čebelarski odbor mu je za ves njegov trud in delo prav hva- ležen -n ga bo obdržal v traj- nem spominu Naj mu bo lahka Naprošamo vsa podjetja m obrate ter društva, ki so obljubila mesto venca za borce in talce svoj pri- spevek za spomenik heroja Jožeta Larka, naj te zneskR tak^^i nakažejo Mest. odboru ZB NOV Ptuj! ODBOR .JURISTICNO-OLEPSEVALNO DRUŠTVO" V PTUJU Preo let ie bilo uitanoviieno v Ptuiu »Tunstčno-olepševalno društvo« ki $e le eto« pož vilo Po društvenih pravilih dru- štvo prostovolinn množ čna or gani7ac:)a naprednih .judi ki želijo in se trudiio da b: bil Ptut 2 okolico čim lepš, in da b- bilo blvanie » niem čim priie' neiše i6 dom>čna •■n za gosta Sedanj- odboi društva si ie p./- stav.l delovni program katerega uresničitev nai b- prnesla Ptuju nov izgled, izgled .epega ureie- nega in naprednega mesta Po- stati član me-tnega društva ne bo same. koristno temveč ie tu- di častna dolžnost slehernega Ptuičana Clanar na je malen- kostna in znašo mesečno samo 5 din Do ^edai si ie tud društvo na- bavilo šotore katere bo izposo- jevalo svoiim članom za majhne odškodnino Član. ki si jih že Hjo izposoditi na' se lavijo pri tov Ve-elku na Prešernovi ulic. številka 15, Zadnjikrat opozarjam vas in vaše gospodarje, da v parku leto« več ne boste delali ^knde' 5 trgovskih pomočnikov, veščih samostojnega dela v angro skladiščih galanterije, manufakture m špe- cen je. v poštev pridejo izključijo mioškl — Plača po tarifnem pravil- niku — Nastop slube tako ..PANONUA" — trnovsko podjetje na veliko ptuj KO PROSLAVLJAMO DESETO OBLETNICO SVOBODNE DOMOVINE. ŽELIMO CIM VEČJE USPEHE DELOVNIM KOLEK- TIVOM IN DELOVNEMU LJUDSTVU V BORBI ZA BOLJŠO BODOČNOSTI Miha Remec: lOdlcmekl Zbudil me je žvenket šip. ker je nekdo vrgel celo pest pe^ka » okno Prestrašeno sem odprla oči in opazila kako svetei kolobar žepne svetilke krož; po stropa — Vertiuchte Leute, macht auf! — je zarohnel pred t-išo ro t)at glas — Hort ihr nicht? — V spalnici )e zašumeiOi teta )e vstala m hitela odp.rat vrata Okovani škornji so zaropotal« v veži m odjeknila je glasna nem- ška govorica V trenutku m: ie bilo vse razumljivo prišli so — Irena, h.tro se napravi, pri- šli so Po vas, — m ie povedala teta skozi vrata — Pomaga i ma- mi na poti. čisto iz sebe ]el — Torej so prišli 1 Kakor bi se me prijela mrzlica, me je sprelc telo po hrbtu Prižgala -em luč in odprla omaro Pred menoi so visele vse moje obleke: tista svetlozelena, katero sem nosila, ko me je Igor prvič poljubil, snežnobela oblekca, kj mi le že zdavnaj postala premajhna, po- tem ona iz rožnate svile, v kateri sem bila kot metuljček, pa tem nomodra iz žameta katero sem imela samo za kino nato so se vrstila krilca nežne mladosti, in vsaka obleka me je soomi njala na kak vesel dogodek. Freo menoi »e je razprost'rala cela mladost Katero obieko nat vzamem s sebo- v izgnanstvo? V tem razmišlianju se le ogla- sil klavir 1? sprejemnice Eden med ge>tapovc. ki so prišl: po na«, je preletel tipke m lačel gladko igrati moi valček »Do- nauweJlen« »Zloben smeh osta lih dveh je spremiial melodijo k sem jo tako ljubila Zdai »Do- nauvvel-en« a* bil več moi val- ček kJavli al bil več moj ta obleke pred menoi tud: ne Tudi hiša n: b.la več naša Ne vem od kod se je vzel tisti srd v meni, ki me je tedaj popa del Zgrabila sem svojo blrman sko obleko, jo poteptala n pre- trgala belo «vilo na pol Nadalje sem trgala in uničevala vs« kai ml ie prišlo v roke- prvo obleko, nato Sem pometala skozi okno čeveljčke nakar so pr:šle na vr sto knj:ge zvezk. steklenlčice t d šavami sporke za lase — vsi predmeti, ki sem j h tako ljubila in «o bili oerazdružljjvi 2 menoj Na koncu sem utrujena obstala pred ogledalom videla sem svo je zelene oči v trenutku t grozo opazila da sem podobna *Mr-j- »fl treščila < oe^tio oo «or>da!u k- se le v drobcih se«u!o na '1a V sprejemn^ci pa je gestapovec še £mera< kot za stavo igrai >Donauwellen«. — Jezus kai delaš? — se je Erestrašila mama ko ie po žven- etu razbUega ogledala prihitela • mojo sobo — Nič moiega oe dobijo v roke nič' — sem easoplo krik nila misel ki me Je spremilala ves čas tega trganj« In razbi* janfa — Ampak to so naše stvari ... — le zastokala — Nič več o naše kai ostane. ~ sem zaihtela In se sesedla na posteljo — O ko bi mogla do trgati klavirske strune) — — Sal res. prav ;maš .. Prav si storila, — je zašepetala mama in sedla k meni — Joj. Marija — je zastokala teta ko naju je tako našla — samo še eno uro 'mate časa. pa še ničesar nismo prprav U Irena se še oblekla nU Oh moj bog čez eno uro morate zapustiti hišo So rekli Poid: Mar.jai Zlatnino tn dragocenosti bom vzela seboj in shranila Poh tli — Uro nato sem v prepoln kov ček stisnila še babičin tallsman- jlco 6 fižoli In odšl« smo Ker «0 Se gestapovci mudil v kuhinji, sem spotoma planila v »prejemnico n potrgala klavir- ske «trune . Zunai se Je že «vitalo Pomlad no iutro fe obetal« len dan zvc7de so mc?'kale t neba In da- n-ra je bleščala • »'cei «:voi' lenot nh rerkvenem rvonikti cesti je prišla v gosjj vrsti nem- ška voiaška straža in ai b škor oji so votlo odmevali v iutranjl mir V nasprotno stran stoc kre- nili mi- naprej teta t dvema košarama, za n]o brat Aieks&c dei. zadnja pa jaz Ozrla sem »c še enkrat n« bišo kjer sem pri- iokala v živlienje na vrt kier sem saniala o ljubezni, travnik kjer sem se vso mladost preigra- la — medtem pa »ta me ro6aia dveh težk b kovčkov rezala v dlan] in spot:kaU sem se kakoi pijana Za menoi ie ostala zape- čatena rojstna hiša moj vrt. mo- je sanie — zd; se mi da sem to jutro pret>olela več kot se da preboleU Zbirno taborišče v Mariboru kamor so nas odpeljali, je bll<^ prenapolnjeno s sloven^k m; dru- žinami l2 vseh koncev Štajerske Bodeča žica nas je ločila od sveta I ene Stranj b od tab')j1- rišča voinih ujetnikov z druqe K nam so gledal čez žico ujet nikl vseh premaganih vojska^ Francozi Poljaki Belgijci, Srbi in kdo ve. katen še Celo za- morci So obračali svoie bele oči sem čez in hotel« bi že k ž-.cl če- prav SO jih nemške straže na vi sok'h stolpih ob ograji zavračale kakor pa. na,« » te pro- store kakor govedo mnSkc 1« ženske "tarčke In dojenčke Po- noči »e v «ob: hroDclo p-^kalo dojenčki so jokali m navsezgo dat nas le vrgel oduren khc stražnika kv šku Izgnanci so bili sitni, živčno razrvan ljudje, k so se za vsake malenkost prepirali Ženske so seveda v tem prednjačile in ska- kale druga drug: v la>e zaradi oevainih stvan V tei množici slovenskih liud; vseh mogočih poklicev vn naz ranj. se m nihče zmenil zame Tavala sem po za- •mrajemh hodnikih mimo pre- polnih sob in po blatnem od tisočerih nog shojenem dvorišču Srečava la sem samo neznane ljudi Vsa srečna sem bila ko me je prijatelj ca Majda predrzno všč:pnila na dvor-šču In mi ho- tela 2 dlanmi zakriti oči — Si tudi ti tukaj? — sem jo presenečeno vprašala. — Kje pa naj bom? — — Kaj bo z nami? — — Sedaj nas izsel jo v Srbijo, ker pravijo, da smo dižali s Srbi Pekel zbirnega taborišča se je končal, ko so nac neke noči na- ložili na avtomobile m prepe- ljali v preseljeniško taborišče oli hrvatski meji. kjer smo naši očeta Prvi trenutek ko ^e je pn kazal, ga malone nisem spoznala Se glas se m« je popolnoma spremen 1, ker šumnikov ni več jasno izgovarial V ustih ni imel svojih belih zdravih zob. ampak «amo golo čeljust Trebuh mu re sniahni! lica .co mu upadla in levo steklo naočnikov ie mel počeno ObleVfl na njem je bila strgana in umazana — Kaj so stor.li s teboj I — je zajokala mama ko ga je zagle- dala takšnega — Tudi za gestapcvca, ki mi jc izbi: zobe, so nek,e izlili svinčenko, — jo je l.ho tolažil. — Hvala bogu. da ste vi zdravi prišli No, kako je rnoja luna- kmja, — se mi je na-mehnil m me poljubil na čelo — Kam nas sedaj odpeljejo? — je vprašala mama m si obri- sala solze — V Srbijo Sicer je vseeno samo da ?mo skupaj — Drugo jutro so nam pregledali prtljago in odvzel dragocenosti, denar in živla Kako mi 'e ostal zlat obesek okoli vratu, sama ne vem — Za tvoje lepe oči. — je te- kel gestapovec ki je stika'' po kovčkih in mi pustil obesek. Drugače je snemal žen<^kam zlate prstane, uhane, ogrlice, vsak na- kit. ki je bil kaj vreden Proti večeru so na>. pod stražo z nasajenimi bajoneti in čelada- mi na glavah odpeljali kakor najhujše zločince na pcstajo. Trudno je stonala ta pisana pro- cesija sjovensk h žena starčkov, otrok in mož fkozi obmeino me-^ stecc Med njim-= sem bla tudi jaz vscoa oropana celo eoh. Zvečer, ko na? 'e vlak potear,;! na pot v izaTi3n'tvo. sc 'e zasli- šal jok v v?eh vaaonih zunaj oa ie nridr^ela 'n-^a nnr» Vet raHnia nad rl^^-mm ], =0 storili - v 'rnp-rm Htlcrja po- bom kj ttove Evrope.