JCPrimorski
* ^^	dnevnik
PETEK, 9. OKTOBRA 2015
št. 235 (21.472) leto LXXI.
1,20 €
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati vTrstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjerje izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Poste Italiane s.p.a. - Spedizone in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1,
comma 1, NE/TS	9 , , , , ^ ooouu ,
Bo kmalu nastopil čas električnih avtomobilov?
y

šepet
ulice
Montecchi
/
22
TRST - Na 4. strani
SKGZ praznuje
Gost predsednik Slovenije Pahor
TRST - Na 10. strani
Barcolana ima plemenito plat
Družbena angažiranost in razni projekti
ŠTEVERJAN - Na 14. strani
Pogrešanka je na varnem
Reševalci našli 78-letno Ano Terpin
NOBEL - Literatura
Nagrada
Svetlani
Aleksijevič
OKROŽNICA ITALIJANSKEGA MINISTRSTVA - Naši vinarji upajo v zagotovila ministra Židana
Teran samo v Sloveniji
RIM - Odstop Ignazia Marina
Prestolnica brez župana
RIM - Slovenija ima trenutno edina pravico do uradnega naziva vina teran in posledično do njegove evropske zaščite. To piše v stališču italijanskega kmetijskega ministrstva, ki se sklicuje na evropsko zakonodajo na tem področju. Pridelovalci terana s tržaškega in goriškega Krasa računajo na posluh iz Slovenije.
Na 5. strani
GORICA - Spodbudnih novic ni
Tovarno Siap v Stražcah konec leta čaka zaprtje
STOCKHOLM - Nobelovo nagrado za literaturo letos prejme beloruska pisateljica in raziskovalna novinarka Svetlana Aleksijevič za svoje »polifonične zapise, spomenik trpljenju in pogumu v našem času«. Tako je včeraj ob 13. uri v Stockhol-mu sporočila Kraljeva švedska akademija. Nagrado ji bodo podelili 10. decembra v švedski prestolnici.
Svetlana Aleksijevič je avtorica številnih knjig, med katerimi je najbrž najbolj znana Černobilska molitev, ki je bila prevedena tako v italijanski kot v slovenski jezik.
Dolge čakalne dobe v katinarski bolnišnici
Na 5. strani
Festival latinsko-ameriškega filma
Na 7. strani
SSk s samostojno svetniško skupino
Na 14. strani
Trideset let sabotinske ceste in novega mosta
Na 16. strani
»Krst« igralk ŠK Kras
Na 20. strani
V Dolini prvi derbi košarkarske lige silver
Na 21. strani
TRST - Včeraj popoldne v Ul. Teatro Romano
Uradno odprli podzemno
parkirišče Park San Giusto
TRST - V Ul. Teatro Romano so včeraj popoldne uradno predali namenu največje podzemno parkirišče v Italiji in drugo največje v Evropi, se pravi Park San Giusto. Parkirišče, ki se nahaja v griču sv. Justa, lahko sprejme 734 vozil, s čimer, je bilo rečeno na odprtju, se lahko sprostijo kar štirje kilometri pločnika med Velikim trgom in semaforjem v Barkovljah. Uporabniki parkirišča bodo do nedelje za uro parkiranja odšteli evro, od ponedeljka dalje pa 1,50 evra, koristili pa bodo lahko tudi štiri dvigala, od katerih bosta dve parkirišče neposredno povezovali z vrhom griča sv. Justa, kjer sta stolnica in grad.
Na 6. strani
Slovenska kulturno-gospodarska zveza vabi na slovesno akademijo ob 60-letnici ustanovitve
na ..
svSUti
Kulturni dom - Ul. Petronio 4 - Trst danes, 9. oktobra 2015, ob 18. uri
Slavnostni govornik: akad. dr. Boštjan Zekš
Sl<gz(
00
9771124666007
2
Petek, 9. oktobra 2015
AKTUALNO
/
SIRIJA - Stopnjevanje napetosti z Rusijo zaradi vojaških aktivnosti
Nato napovedal, da bo branil Turčijo, če bo to potrebno
BRUSELJ - Zveza Nato je včeraj - v luči »zaskrbljujoče eskalacije ruskih vojaških aktivnosti« v Siriji - potrdila zavezo, da brani svoje zaveznike, je po srečanju obrambnih ministrov Nata sporočil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Ali so ministri govorili o možnosti namestitve Natovih kopenskih sil v Turčiji, Stoltenberg ni razkril. Nato je pripravljen na namestitev v Turčiji, če bo to potrebno, je bil odločen Stoltenberg.
»Povečali smo svojo sposobnost, da pomagamo vsem našim zaveznikom, seveda še posebej tistim, ki so resnično blizu nasilju, blizu vrelišča, ki smo mu, v tem primeru, priča južno od Turčije.« Vprašanjem, ali so ministri govorili o možnosti namestitve kopenskih sil v Turčiji, se je izognil z besedami, da »je Nato pripravljen braniti in zaščititi vse zaveznike nasproti vsaki grožnji, in to seveda velja tudi za Turčijo«.
Na dnevnem redu ministrov Nata je bila vojna v Siriji in še posebej dogajanje v zadnjem tednu, odkar je Rusija začela z zračnimi napadi v tej državi. V zavezništvu ob tej odločitvi Moskve - ki naj bi po lastnih navedbah napadala cilje Islamske države, a Zahod in sirska opozicija trdijo, da temu ni tako - niso bili zadovoljni. Za dodatno razburjenje so nato poskrbeli dogodki v Turčiji, članici Nata in sosedi Sirije, saj so ruska letala v minulih dneh najmanj dvakrat kršila njen zračni prostor. V Natu ocenjujejo, da incidenti niso bili zgolj pomota oz. nesreča, kot trdi Rusija.
Po navedbah neimenovanih virov, ki jih navaja dpa, je turški obrambni minister Vecdi Gonul kolege včeraj zaprosil za močnejšo prisotnost Nata ter za sisteme zračne obrambe, ni pa zaprosil za posredovanje Natovih reakcijskih sil v Turčiji. V Turčiji so zaradi spopadov v Siriji sicer že od leta 2013 nameščene rakete patriot, ki pa so jih nameravali odstraniti. Zaradi ru-sikih kršitev bi lahko po neuradnih informacijah njihovo namestitev sedaj podaljšali.
Nato se je za krepitev svojih reakcijskih sil na 40.000 pripadnikov sicer odločil zaradi vojne v Ukrajini, ki je močno zaostrila odnose med Rusijo in Zahodom, a teoretično bi te lahko bile nameščene tudi drugje. Kot se je v zvezi s tem izrazil Stoltenberg, bo Nato v prihodnjih mesecih preučil »nadaljnje potrebe vzdolž naših južnih
meja«. Kot je še dodal, za odvračanje potencialnih agresorjev dejanska namestitev reakcijskih sil niti ni potrebna. »Pomembno je, da bo vsak nasprotnik Nata vedel, da smo sposobni namestitve,« generalnega sekretarja navaja dpa.
Obenem je Stoltenberg znova kritiziral Rusijo zaradi »zaskrbljujoče eskalacije ruskih vojaških aktivnosti« v Siriji. Vztrajal je, da ruska podpora režimu Ba-šarja al Asada ni konstruktivna.
Na dnevnem redu je bila tudi kriza v Ukrajini in pa nadaljnja prisotnost zavezništva v Afganistanu, potem ko je tali-banom septembra uspelo zavzeti Kanduz. Ta je sicer medtem znova v rokah afganistanskih sil, a talibanska ofenziva je odprla vprašanje, ali lahko Nato dejansko zmanjša svoje aktivnosti v Afganistanu, kakor je načrtovano, in tam sčasoma ohrani le še manjšo civilno misijo. A glede tega po besedah Stoltenberga ministri tokrat niso sprejeli nobene končne odločitve. (STA)
Generalni sekretar zavezništva Nato Jens Stoltenberg
ansa
AFGANISTAN - Po ameriškem napadu na bolnišnico v Kunduzu
Pogrešajo še 33 ljudi
Predsednik ZDA Obama se je opravičil, toda MSF zahteva neodvisno mednarodno preiskavo
KABUL - Pet dni po napadu ameriške vojske na bolnišnico v afganistanskem mestu Kunduz, ki je naletelo na ostre kritike mednarodne skupnosti, so Zdravniki brez meja včeraj sporočili, da še vedno pogrešajo 33 ljudi, od tega 24 članov osebja ter devet bolnikov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Še vedno smo pretreseni. Izgubili smo številne sodelavce in zaenkrat je jasno, da ne želimo, da bi bili naši sodelavci izpostavljeni tveganju. Bolnišnica ni pod našim nadzorom,« je na novinarski konferenci v afganistanski prestolnici Kabul dejal predstavnik Zdravnikov brez meja za Afganistan Guilhem Molinie. V napadu 3. oktobra je umrlo 12 članov osebja Zdravnikov brez meja in deset bolnikov. Po napadu so Zdravniki brez meja zaprli urgenco v napadeni bolnišnici.
Ameriški predsednik Barack Oba-ma je po telefonu poklical predsednico humanitarne organizacije Zdravniki brez
Predsednica MSF Joanna Liu
ansa
meja Joanne Liu in se ji opravičil za smrt osebja in bolnikov, ko je ameriško vojaško letalo »po napaki zadelo poljsko bolnišnico v afganistanskem Kunduzu«.
Liujeva je dejala, da je bilo to največje število žrtev organizacije v zračnem napadu v vsej zgodovini. Zahtevala je, naj se sproži mednarodna preiskava, za katero mehanizem že obstaja. To je leta 1991 ustanovljena Mednarodna humanitarna preiskovalna komisija, ki doslej še ni obravnavala nobenega primera. Obama v svojem opravičilu mednarodne preiskave ni omenjal. Izrazil je spoštovanje delu MSF v Afganistanu in po svetu in izrazil pričakovanje, da bo preiskava Pentagona podala odgovor na to, kaj se je zgodilo. Obljubil je tudi, da bodo ZDA sodelovale s preiskavo afganistanske vlade in zveze Nato. O napadu v Kunduzu je Obama isti dan govoril še z afganistanskim predsednikom Ašrafom Ganijem, ki se mu je prav tako opravičil za žrtve in izrazil obžalovanje. MSF je na Obamov klic Liujevi odgovoril, da opravičilo jemlje na znanje, vendar vztraja pri neodvisni preiskavi. (STA)
IZPOSOJENI KOMENTAR
Nemška Evropa
Ko nemško-francosko partnerstvo ne deluje, trpi celotna Evropa. Ker vemo, da Evropa danes trpi, ne gre ji dobro, ne najde skupnih rešitev za največje izzive časa, evrsko-finančno in begunsko-hu-manitarno krizo, je še enkrat več jasno, da nemško-francosko partnerstvo ne deluje, v Večeru piše Uroš Esih. Najboljše čase in največji napredek je Evropa dosegla, ko sta bila germanski in romanski del Evrope složna in usklajena. Ko se je socialistični vzhod integriral v zahodno tržno in liberalno demokracijo, je nemško-francoski motor deloval kot naoljen.
Danes je Francija šibka glasnica periferne in zadolžene Evrope. Nemčija pa je v Evropi edina država, ki misli na jutri in o jutri. Strateško in geopolitično. Begunskega vala ni mogoče zajeziti, sploh z zidom ne, mogoče ga je usmerjati, na koncu pa begunce tu-
di sprejeti in integrirati, so prepričani. Francija se beguncev v Ca-laisu surovo otepa, Nemčija jih razume in odprtih rok pričakuje kot sredstvo za kvantitativno demografsko poživitev in kot relativno poceni delovno silo, upoštevaje integracijske stroške.
Geopolitično Nemčija seveda nima tako dalekosežnih ciljev kot ZDA ali Rusija. Zavoljo relativno skromne vojske jih niti ne more imeti. Igra pa izjemno pomembno vlogo za Evropo in njeno varnost v prihodnosti. Če nas je lahko znotraj EU strah gospodarsko in politično superiorne Nemčije, predstavlja navzven to, kar bi morala biti skupna evropska politika, še piše komentator. (STA)
SRBIJA - Oster spor s Kosovom (in EU)
Tokrat so si v laseh zaradi smučišča
BEOGRAD - Srbija, kandidatka za članstvo v EU, ki bi rada še letos odprla prva poglavja v pristopnih pogajanjih z unijo, se je najostreje doslej uprla politiki EU glede Kosova. Razlog, zaradi katerega je srbski premier Alek-sandar Vučic včeraj zagrozil z bojkotom dialoga s Prištino, je spor glede smučišča Brezovica. Srbska vlada je na izredni seji sprejela dokument, v katerem potencialne vlagatelje svari, da je smučarski center Brezovica, ki se nahaja na ozemlju Kosova, v lastništvu Srbije. Odločitev oblasti v Prištini, da Srbijo razlastijo, je Beograd označil za nezakonito, je danes poročala srbska tiskovna agencija Tanjug.
Po seji vlade je premier Vučic ostro izjavil, da je Priština Srbiji na silo odvzela njeno imetje na Brezovici, in to celo ob pomoči mednarodne skupnosti. Lastniški spor med Beogradom
in Prištino glede smučišča oz. tamkajšnjega nacionalnega parka Šar planina traja že dolgo, v sredo pa se je nevarno zaostril, ko je kosovska policija tam aretirala 15 srbskih uslužbencev, vključno z direktorjem.
Problem je, da je nacionalni park srbsko podjetje, ki ni vpisano v kosovski, ampak srbski register podjetij, a obenem se nahaja na ozemlju Kosova, natančneje kosovske občine Štrpce. V razvoj zimskega turizma na območju naj bi nameraval francoski konzorcij vložiti več kot 400 milijonov evrov in v Beogradu trdijo, da je predvsem to v ozadju najnovejše poteze Prištine.
Kot je dejal Vučic, bo Srbija morda plačala oglase v nekaterih britanskih medijih »ter v njih pojasnila, da ji je bila v Brezovici odvzeta lastnina, in to ob podpori mednarodne skupnosti, da bi se dala nekemu francoskemu podjetju«.
V Libiji aretirali skoraj 300 migrantov na poti v Evropo
TRIPOLI - Libijske oblasti so včeraj sporočile, da so aretirale skoraj 300 migrantov, tretjino med njimi Senegalcev, ki so nameravali s čolni čez Sredozemsko morje v Evropo. Do aretacij je prišlo dan po tem, ko je EU začela operacijo Sophia proti tihotapcem ljudi v Sredozemskem morju. Od začetka leta je v Sredozemskem morju ob poskusu, da bi prišli v Evropo, umrlo najmanj 3.080 ljudi ali jih pogrešajo. Libija je že vrsto let odskočna deska za migrante, ki želijo v Evropo. Tihotapcem ljudi gredo na roko konflikt in politični kaos v Libiji po strmoglavljenju režima Moamerja Gadafija leta 2011.
Junak s francoskega vlaka zaboden v Sacramentu
SACRAMENTO - Ameriškega vojaka Spencerja Stona, ki je skupaj z dvema drugima Američanoma avgusta ustavil teroristični napad na francoskem vlaku, so včeraj v Sacramentu v Kaliforniji neznanci večkrat zabodli v prsi. Pentagon je sporočil, da je 23-letnik po napadu v bolnišnici in da je njegovo stanje stabilno. Lokalni mediji v Sa-cramentu poročajo, da je bil Spencer s skupino prijateljev v sredo zvečer in zgodaj davi po krajevnem času v baru. Nato naj bi prišlo do prepira in Spencer je v bolnišnici. Policija Sacramenta je sporočila le, da ni znamenj terorističnega dejanja.
Število žrtev plazu v Gvatemali preseglo 200
CIUDAD DE GUATEMALA - Zemeljski plaz, ki je minuli teden prizadel vas blizu gvatemalskega glavnega mesta, je po zadnjih podatkih zahteval 208 smrtnih žrtev, še vedno pogrešajo 150 ljudi, je včeraj po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočila tamkajšnja vlada. Zemeljski plaz je minuli četrtek v vasi Santa Catarina Pinula pod seboj pokopal okoli sto hiš. Plaz je sprožilo obilno deževje. Gre za najhujšo naravno nesrečo v Gvatemali letos. Reševalci s posebej izurjenimi psi še vedno iščejo morebitne preživele, čeprav poudarjajo, da bo velik čudež, če bodo koga še našli živega.
Cipras dobil zaupnico
ATENE - Grški premier Aleksis Cipras je v sredo pozno zvečer po treh dneh razprave o vladnem programu dobil zaupnico v parlamentu. Cipras je ob predstavitvi vladnega programa in proračuna za prihodnje leto obljubil hitro izvedbo reform, ki so jih od Grčije zahtevali mednarodni posojilodajalci. Rezultat glasovanja je bil pričakovan. Vlado je podprlo vseh 155 poslancev Ciprasove Sirize in njenega koalicijskega partnerja Neodvisni Grki, 144 opozicijskih poslancev je glasovalo proti. »Moramo ugrizniti v kislo jabolko,« je dejal Cipras, ki je priznal, da težkih časov za Grke še ni konec. Ci-pras je dejal, da se namerava po izpolnitvi pogojev posojilodajalcev pogajati o prestrukturiranju grškega dolga.
Madžari vrnili vlak Hrvaški
ZAGREB - Madžarske oblasti so Hrvaški vrnile vlak, s katerim so 18. septembra čez mejni prehod Baranjsko Novo Selo-Beremend na Madžarsko prepeljali približno 1000 beguncev. Madžarska policija je vlak začasno zadržala, ker je ocenila, da se je ilegalno pripeljal na Madžarsko. Spor je sprožil politična trenja na Hrvaškem. Hrvaški vlak z desetimi vagoni je bil več kot tri tedne na tirih v Magyarbolyu, včeraj pa so ga vrnili hrvaškim železnicam, ki ga bodo čez Beli Manastir in Osijek prepeljale v Vinkovce. Iz hrvaških železnic so še sporočili, da so imeli zgolj zaradi zadrževanja lokomotive dnevno 1000 evrov škode.
/
AKTUALNO
Petek, 9. oktobra 2015
3
RIM - Razplet sinoči po aferi o večerjah in celodnevnih pritiskih iz »njegove« DS, naj se umakne
Župan Ignazio Marino je naposled odstopil
RIM - Župan Ignazio Marino je sinoči odstopil. Na Rimljane se je obrnil z odprtim pismom, v katerem zagovarja »epo-halne spremembe,« ki jih je uresničil v skoraj poltretjem letu županovanja. Posebej je izpostavil boj »proti kriminalnim lobijem« in bojazen, da se ti mafijski interesi zdaj ponovno polastijo vzvodov v mestni upravi. Prav svojemu boju proti tem interesom Marino pripisuje »nenehno rovarjenje« in številne »politične agresije,« ki jih je doživel v tem letu. Tudi najnovejšo afero o zlorabi županske kreditne kartice, s katero naj bi neupravičeno plačal tudi nekatere zasebne večerje, je Marino uvrstil v ta niz napadov nanj in zadevo označil za »nizkotno in zmanipulirano polemiko«. To je po njegovi oceni bil vrh politične agresije, ki mu daje misliti, da ni več pogojev za prozorno upravljanje. Odtod odločitev o odstopu, ki pa morda še ni dokončen. »Po zakonu je odstopno izjavo mogoče preklicati v roku dvajsetih dni. Ne gre za prebrisano potezo. Resno želim preveriti, ali je še mogoče obnoviti ustrezne politične pogoje,« je še zapisal Marino.
Kaj s tem misli, bomo še videli. Po včerajšnjem dogajanju sodeč pa se je njegovo županovanje dokončno prekinilo. Medijski in politični pritisk nanj se je stopnjeval že več dni, včeraj pa se sprevrgel v pravcato obleganje. Vodstvo DS ga je pozivalo, naj se umakne, podžupan Causi ter odbornika Esposito in Di Liegrova so odstopili. Zdelo se je, da bo Marino kljub temu vztrajal in šel danes v občinski svet, kjer bi ga zanesljivo čakala nezaupnica večine DS-SEL. Po vročem sestanku z najožjimi sodelavci je sinoči ob 19.30 napovedal odstop, ki - razen presenečenj - odpira vrata komisarski upravi in predčasnim volitvam na pomlad.
VATIKAN - Charamsa
Papeža prosi naj »odpre srca škofov«
VATIKAN - Poljski duhovnik in donedavna ugleden vatikanski teolog Krzysztof Charamsa, ki je pred dnevi javno priznal, da je homoseksualec in da ima partnerja, nakar ga je Vatikan suspendiral, se je po pomoč obrnil na papeža Frančiška osebno. Poslal mu je pismo s prošnjo, naj na škofovski sinodi o družini, ki trenutno poteka, »odpre srca škofov«. O svoji potezi je Poljak spregovoril za španski časnik ABC. Kot je med drugim Charamsa še zapisal v pismu papežu, bi morali na sinodi imeti v mislih vse družine, manjšin ne bi smeli izključiti. Rimskokatoliška cerkev mora priznati tudi homo-, bi- in transseksualce. »Smo dobri ljudje in branimo vrednote družine,« je zatrdil.
Charamsa je minuli konec tedna poskrbel za veliko razburjenja, ko je dan pred začetkom pomembne sinode o družini v pogovorih za več italijanskih in poljskih medijev ter tudi na novinarski konferenci v Rimu razkril, da je homoseksualec in ima partnerja - Katalonca, ki je skupaj z njim tudi stopil pred novinarje.
43-letnega Poljaka, ki je sicer dejal, da je pripravljen nositi posledice svojega dejanja, so nato nemudoma razrešili s položaja v vatikanski kongregaciji za nauk vere, katere član je bil od leta 2003. Odvzeli so mu tudi dovoljenje za poučevanje na pa-peških visokih šolah.
Rimski župan, njegovi podporniki in nasprotniki, ki so se soočili včeraj pred rimskim županstvom	ansa
HRVAŠKA - Vlada v Zagrebu kritizirala potezo predsednice
Grabar-Kitaroviceva posebna gostja na vrhu Višegrajske skupine
ZAGREB - Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarovic se je včeraj na Madžarskem udeležila dvodnevnega vrha štirih srednjeevropskih držav, ki so zbrane v Višegrajski skupini. Udeležba Grabar-Kitaroviceve naj bi bila potrditev njenega koncepta strateške spremembe hrvaške zunanje politike, ki se po Balkanu obrača proti državam na vzhodu EU.
Poleg gostitelja, madžarskega predsednika Janosa Aderja, se vrha v Bala-tonfurdu udeležujejo predsedniki Češke, Slovaške in Poljske, Miloš Zeman, Andrej Kiska in Andrzej Duda. Ader je kot posebno gostjo povabil Grabar-Kitarovice-vo. Osrednje teme dvodnevnega vrha so podnebne spremembe, migracije in razmere na jugovzhodu Evrope. Hrvaška predsednica je dejala, da je zanjo v predlaganem dnevnem redu posebej zanimiva jugovzhodna Evropa v luči nadaljnje širitve Evropske unije in zveze Nato.
Grabar-Kitaroviceva je še dejala, da si bo prizadevala, da bo Črna gora dobila jasen signal za povabilo v Nato, zagovarja pa tudi približevanje Makedonije severnoatlantskemu zavezništvu. Napovedala je tudi, da bo udeležence vrha seznanila s svojo pobudo povezovanja držav med Baltskim in Jadranskim morjem. Prihodnjo pomlad na Hrvaškem pripravljajo prvo srečanje pobude Jadran-Baltik, ki naj bi zbrala politike in gospodarstvenike iz treh pribaltskih držav, štirih članic Višegrajske skupine ter Avstrije, Slovenije in Hrvaške.
Hrvaška predsednica je med svojo predvolilno kampanjo napovedala, da si
bo kot soustvarjalka hrvaške zunanje politike prizadevala za strateške spremembe zunanjepolitičnih ciljev. Hrvaška bi lahko že pred leti postala članica Više-grajske skupine, a takratni predsednik Franjo Tudman ni želel sodelovati z nekdanjimi socialističnimi državami.
Obisk hrvaške predsednice na
Madžarskem in njeno udeležbo na vrhu Višegrajske skupine je včeraj kritizirala hrvaška vlada, predvsem v luči napovedi članic Višegrajske skupine, da bodo na madžarsko-hrvaško mejo poslale skupne policijske in vojaške enote, ki naj bi varovale schengensko mejo pred begunci. (STA)
BEGUNCI - Minister Erjavec
Slovenija pričakuje
■	•	V	• V •	I
drugi, močnejši val
LUXEMBOURG - Za Slovenijo so migracije velik izziv, na prvi val se je uspešno odzvala, vendar lahko pričakuje tudi drugi val, ki bo močnejši, je včeraj v Luksemburgu opozoril zunanji minister Karl Erjavec ob prihodu na mednarodno konferenco o sre-dozemsko-balkanski begunski poti. Drugi, še močnejši val je po ministrovih besedah pričakovati zlasti glede na podatke z grško-makedonske meje, ki jo je danes prestopilo 10.000 beguncev. Problem za Slovenijo se lahko pojavi tudi, če bo madžarski premier Viktor Orban uresničil napovedi o zaprtju meje s Hrvaško, je pojasnil Erjavec.
Koliko beguncev in kdaj lahko pričakuje Slovenija, je po Erjavčevih besedah zelo težko napovedovati, saj
je to zelo odvisno od ravnanja Madžarske. Dejstvo pa je, da je v Srbiji okoli 150.000 beguncev, grško-makedon-sko mejo je danes prestopilo 10.000 beguncev in ti ljudje bodo nekam šli, je dejal minister. Zato bo po njegovih besedah zelo pomembno tudi, kako bodo ravnale Nemčija, Avstrija in druge države, ki so cilj beguncev. "Ti begunci nočejo ostati v Sloveniji, imajo točno določen cilj," je še dejal minister.
Erjavec je poudaril, da je treba izkoristiti instrumente predpristopne pomoči za države na Zahodnem Balkanu, ter zagotoviti zaščito schengen-ske meje. Ključno sporočilo konference bo po njegovih besedah, da je problem migracij evropski problem in da je potrebna celovita politika reševanja.
POLITIKA

a
Marko Marinčič
marko.marinčič@primorski.eu
Grda zgodba
Rimski župan Ignazio Marino je bil nazadnje prisiljen k predaji. Celo leto je kljuboval vsakovrstnim napadom, potem pa je padel zaradi nekaj zasebnih večerij, ki naj bi jih neupravičeno plačal z uradno kreditno kartico občine. Stvar je brez dvoma obsodbe vredna, pa naj gre še za tako majhne vsote, v enem primeru menda za borih 8 evrov, v drugih za nekaj sto. Ne glede na zneske, naj bi po pričevanjih gostincev in domnevnih gostov Marino zlorabil občinski denar in povrhu lagal. To je nedopustno in brezpogojne obsodbe vredno.
Rimskemu županu je tako nazadnje spodrsnilo na klasičnem bananinem olupku, potem ko je že dobro leto kljuboval političnemu obstreljevanju ne samo iz vrst vseh opozicijskih strank, kar ne bi bilo nič nenavadnega, ampak tudi in predvsem iz vrst »svoje« Demokratske stranke. Nobena skrivnost ni, da je Marino bil že od vsega začetka trn v peti rimskemu vodstvu stranke. Na primarnih volitvah se je uveljavil kot outsider proti lastni stranki in tistim njenim veljakom, za katere se je kasneje izkazalo, da so se do vratu pogreznili v go-vno, ki ga je bila rimska občinska uprava polna za časa njegovega predhodnika Giannija Alemanna.
Kljub vsem pomanjkljivostim, ki mu jih očitajo, ni mogoče trditi, da je Marino občino upravljal slabše od predhodnikov. Prav tako mu nihče ne more oporekati, da ni skušal, kolikor je mogel, razgnati leglo zajedavcev, ki se je ugnez-dilo na rimskem županstvu. Nekateri so bili tam še iz časa prejšnjih levosredin-skih županov, najbolj pa so se razbohotili prav z Alemannom, v čigar senci je v Rimu vedrila mafijska naveza črnih teroristov, katoliških in rdečih zadrug ter navadnih kriminalcev, ob zainteresirani podpori skorumpiranih politikov desne in leve sredine. Da je vsa ta gniloba prišla na dan, je tudi in morda predvsem Marinova zasluga. Zato je toliko bolj paradoksalno, da se je sam ujel v past zaradi tistih nekaj večerij.
Drugi paradoks te grde zgodbe pa je v tem, da je prav od izbruha rimske mafijske afere župan postal tarča vse bolj sistematičnega političnega obstreljevanja lastne stranke z državnim tajnikom in predsednikom vlade Matteom Renzijem na čelu. Začeli so mu očitati stanje pločnikov in cest, ki resnici na ljubo tudi za časa županov Rutellija in Vel-tronija ni bilo nič boljše. Očitke o nesposobnosti obvladovanja mafijske afere je še nekako prebrodil, potem pa se je nanj usulo, ko se je slučajno znašel na dopustu ob cirkuškem pogrebu mafijca Casamonice in ko se je, tokrat res zelo neumestno in nerodno, sam povabil na papežev obisk v Philadelphio.
Včerajšnji razplet je bil naravnost dramatičen. Vztrajal je do večera, medtem ko so drug za drugim odstopali podžupan in odborniki, večina DS-SEL pa mu je javno napovedala preklic zaupnice. Nazadnje je spoznal, da je njegova politična usoda zapečatena in napovedal odstop, četudi z bojevito izjavo, ki daje misliti, da ni še dokončno odvrgel puške v koruzo.
Kakorkoli naj se zaključi, ne gre za lepo zgodbo. Njen najverjetnejši razplet bo komisarska uprava in predčasne volitve naslednjo pomlad, za katere že dalj časa glasno navijajo v Gibanju 5 zvezd.
4
Petek, 9. oktobra 2015
ALPE-JADRAN
/
MANJŠINA
* H

Sandor Tence

sandor.tence@primorski.eu
Razmislek ob obletnici
Slovenska kulturno-gospodarska zveza se je pred šestdesetimi leti rodila kot glasnica slovenske manjšine, ki se je prepoznavala v Titovi Jugoslaviji in v partizanskem gibanju. Naša hladna vojna ni bila »klasična« hladna vojna in se ni omejevala na razhajanja med »rdečimi« in »belimi«, temveč je zadevala tudi odnose na levici (titovci in informbirojevci). Toliko za zgodovino.
Časi so se v šestdesetih in sedemdesetih letih tudi med Slovenci in Italiji na hitro spreminjali in s tem posledično vloga ter poslanstvo SKGZ. Ostala je navezanost na Jugoslavijo, v organizaciji se je vse bolj uveljavljal združevalni in povezovalni element. To so bili časi po Osimski pogodbi, ko je v SKGZ, še bolj kot prej, prodrla zavest, da slovenska manjšina - poleg jezikovne in kulturne - nujno potrebuje tudi močno gospodarsko osnovo. Slovenci v Italiji smo doživeli gospodarski razcvet, ki je segel tudi v močno nerazvito in zapostavljeno Benečijo. V krogih SKGZ se je rodila ideja za tamkajšnjo dvojezično šolo, ki se je s časom izkazala kot odlična zamisel.
Razkrajanje Jugoslavije je načelo temelje t.i. slovenskega družbenega gospodarstva (močno je nastradal tudi Trst), ki se je začelo postopno sesu-vati. Vrhunec vsega (tudi s psihološkega vidika) je bil krah Tržaške kreditne banke, ki je pomenil hud udarec za SKGZ, najbrž najhujši v njeni zgodovini. Organizacija je bila takrat na kolenih, mislim, da ne pretiravam, če napišem, da je SKGZ, podobno kot banka, tvegala bankrot. Pred njim so jo rešili Rudi Pavšič in nekateri pogumneži. Čas je poplačal njihovo tveganje.
Danes se SKGZ, kot vsi dejavniki slovenske manjšine, sooča s problemi, ki so v marsičem podobni težavam italijanske in slovenske politike. Ne bomo jih navajali, ker jih imamo vsi dnevno pred očmi.
Šestdeset let je dolgo in obenem kratko obdobje. Odvisno od zornih kotov. Skrb, ki jo je SKGZ vložila in še vlaga v zaščito Slovencev v Italiji, si zasluži priznanje, poleg seveda voščila za rojstni dan.
SKGZ - Danes slavnostna akademija v tržaškem Kulturnem domu
Že šestdeset let stopajo po svoji poti
Proslave se bo udeležil predsednik Borut Pahor - Scenarij in režija sta delo Marka Sosiča
TRST -»Moja pot je sinji trak, v sinje gledajo moje oči. In po tej poti moj korak in nad poljem sonce blešči,«pra-vi ena od pesmi, katerim bo mogoče nocoj prisluhniti na slavnostni akademiji ob 60-letnici ustanovitve Slovenske kulturno-gospodarske zveze.
»Vsak od nas v nekih časovnih mejnikih dela obračun svoje poti, tako individualno kot kolektivno,« pravi pisatelj in režiser Marko Sosič, kateremu je Slovenska kulturno-gospodarska zveza zaupala zamisel in režijo današnje akademije. Sosič ji je dal naslov Na svoji poti, saj je prepričan, da vsak stopa po svoji - tako posamezniki kot organizacije - »in kakršnakoli je bila ta pot, je bila posebna, z napakami, uspehi, neuspehi, tako pač gremo skoz življenje. Ko govorimo o svoji poti, pa lahko morda govorimo tudi o nekem stališču in pogledu do sveta in drugega.«
Slavnostna akademija se bo pričela točno ob 18. uri v veliki dvorani tržaškega Kulturnega doma (organizatorji pozivajo občinstvo, naj pravočasno pride v dvorano), udeležil pa se je bo tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Predsednik bo Slovenski kul-turno-gospodarski zvezi vročil državno priznanje - red za zasluge. Slavnostni govornik bo akademik in nekdanji mi-
Režiser Marko Sosič
nister Boštjan Žekš, prisotne pa bosta nagovorila tudi tržaški župan Roberto Cosolini in gostitelj - predsednik SKGZ Rudi Pavšič.
Ob protokolarnem delu bodo vlogo protagonistov odigrali besede in gibi. Pot, za katero se je odločil Sosič (ki je tudi avtor veznega teksta), namreč ni kronološka, na odru ne bomo videli spominske rekonstrukcije tega, kar je
fotodamj@n Predsednik RS Borut I
SKGZ bila in je. » Scenarij sem si zamislil v luči iskanja poti, preverjanja poti, pogleda za naprej skozi besede igralcev, gib plesalk in tudi skozi petje. Pot je samo motiv za to, kar si bomo v približno polurnem programu ogledali preko giba, plesa, poezije, besede. V prvi vrsti skozi verze letošnjega jubilanta Cirila Zlobca in Srečka Kosovela; oba pesnika imata veliko povedati, motiv poti
MILAN - Zinanji minister Karl Erjavec na Expu
Slovenija se vse bolj uveljavlja s svojimi oblikovalskimi dosežki
Slovenski zunanji minister Karl Erjavec v paviljonu EU
KOPER - Obsežna policijska preiskava
Boj proti zlorabam delovnih dovoljenj in prebivanja tujcev
KOPER - Kriminalisti Oddelka za organizirano kriminaliteto SKP koprske Policijske uprave so že v letih 2013 in 2014 zaznali pojavno obliko kaznivih dejanj, povezanih s t.i. zlorabami delovnih dovoljenj in dovoljenji za prebivanje s strani tujcev, predvsem državljanov Srbije, BiH, Kosova, Rusije in Ukrajine. Tako je bilo s podajo kazenskih ovadb na pristojno tožilstvo v letih 2013 in 2014 uspešno zaključenih že več preiskav, v nekaj primerih pa so bile ugotovitve predane drugim krajevno pristojnim policijskim enotam oz. Policijskim upravam po Sloveniji, saj so bila kazniva dejanja storjena na njihovih območjih.
V	letu 2015 so koprski kriminalisti končali preiskavo zoper zakonski par iz Srbije, ki je na območju Slovenske obale in Ljubljane s pomočjo so-storilcev v letih 2014 in 2015 izvršil skupno kar 23 kaznivih dejanj, povezanih z zlorabo delovnih dovoljenj in dovoljenj za prebivanje 23 tujcev, od tega je bilo storjenih 13 kaznivih dejanj.
V	zaključeni kriminalistični preiskavi je bilo tako skupno ovadenih 8 oseb.Osumljenci so si z očitanimi kaznivimi dejanji pridobili ali skušali pridobiti večjo protipravno premoženjsko korist. Ocenjujejo, da je le-ta znašala približno 23.000 evrov oziro-
ma približno 1.000 evrov na tujca, na ozemlje EU pa so nezakonito spravili oz. poskušali organizirati nezakonito preseljevanje za skupno 23 tujcev, in sicer 18 državljanov Srbije in 5 državljanov BiH. V vseh obravnavanih primerih je bilo ugotovljeno, da je določena oseba ali več oseb v krajšem časovnem obdobju v Sloveniji registrirala več podjetij, ki so bila nato v roku nekaj dni prodana tujcem. V vseh primerih so bili ustanovitelji novoustanovljenih podjetij lastniki teh zgolj nekaj dni,nakar so bila podjetja prodana tujcem, in sicer državljanom Srbije in BIH.
MILAN - Slovenija se v EU in svetu vse bolj uveljavlja s svojimi oblikovalskimi dosežki in svežimi pristopi. Slovenska pohištvena podjetja slovijo po svoji inovativnosti, znanju, kakovosti, zanesljivosti, odzivnosti in odlični izvedbi, je na svetovni razstavi Expo v Milanu ob odprtju poslovne konference včeraj poudaril zunanji minister Karl Erjavec. Erjavec je v Milanu odprl poslovno konferenco, na kateri so sodelovali slovenski in italijanski pohištveniki ter oblikovalci. Obisk Erjavca na Expu sovpada z delegacijo slovenske lesarke, pohištvene in oblikovalske industrije. Ob robu konference si je ogledal tudi razstavo sodobno oblikovanega slovenskega pohištva.
»Interes in pričakovanja slovenske pohištvene industrije na zahtevnem italijanskem trgu so predvsem nove poslovne povezave z oblikovalskimi in arhitekturnimi biroji, pohištvenimi podjetji ter investitorji v javne objekte, hotele in plovila,« je ob tem spomnil slovenski zunanji minister. Izpostavil je možnosti za sodelovanje na področju integracije infor-macijsko-tehnoloških rešitev v lesene stavbe ter pohištvo. Kot drugo področje slovenske odličnosti, znanja in inovativ-nosti pa je izpostavil kakovostno in energetsko učinkovito leseno gradnjo stavb.
Erjavec si je na Expu ogledal slovenski paviljon, kjer so pripravili tudi sprejem za delegacijo lesno predelovalnega grozda Slovenije. Tam se je odvil pogovor o vlogi in pomoči gospodarske diplomacije pri prodoru slovenske pohištvene industrije na svetovno tržiš-če.Obiskal je tudi paviljon EU.
Včeraj si je zunanji minister ogledal še italijanski paviljon, kjer se je srečal z generalnim komisarjem Expa 2015 Brunom Pasquinom. Podpisal je tudi Listino iz Milana; manifest, ki združuje vse državljane v boju proti podhranjenosti in v prizadevanjih za zagotavljanje pravice do hrane. (STA)
fotodamj@n
je pri obeh prisoten, večkrat ga odpirata. Program bodo izoblikovali pevka Martina Feri, plesalke Daša Grgič (ki nastopa tudi kot koreografinja),Ingrid Gregorič, Nika Pegan, Elen Vežnaver in Ema Weiskler, glasbeniki Alex Kuret, Matija Tavčar in Jani Leban, igralca Romeo Grebenšek in Janko Petrovec, ki bo tudi vodil večer. Pod video pa se je podpisal Antonio Giacomin.« (pd)
TDD Predstavlja režiserja Igorja Pisona
TRST - Drevišnja oddaja slovenskega časnikarskega oddelka RAI 3 bis TDD Predstavlja bo drevi ob 20.50 posvečena režiserju in pisatelju Igorju Piso-
nu, ki je kljub mladim letom dosegel
vrsto zavidljivih uspehov. Dušan Jelinčič se bo z gostom pogovarjal o njegovem inovativnem gledališkem režiserskem prijemu, s katerim se je nadvse uspešno lotil iger različnih teatrov, kot so Saj razumete, Angel pozabe in Trst, mesto v vojni, o njegovi funkciji asistenta umetniškega vodje v Slovenskem stalnem gledališču, o njegovih knjigah in še o marsičem. Ponovitev bo v sredo, 14. oktobra, pred poročili okrog 20.10. Režiserka oddaje je Loredana Gec.
Shod protifašističnih žensk Slovenije
KOPER - ZZB Ankaran vabi v nedeljo, 11. oktobra, v Dobrnič na Dolenjsko na shod žensk vse Slovenije ob 72 letnici prvega kongresa Slovenske protifašistične zveze. Slavnostna govornica bo Ana Blatnik, koroška Slovenka, leta 2014 predsednica avstrijskega državnega zbora. Kulturni program bodo oblikovali učenci dobrni-ške osnovne šole, domača pihalna godba ter TPPZ Pinko Tomažič. Po proslavi bo voden ogled BAZE 20. Avtobus odpelje iz Škofij ob 7.30 (na trgu pri cerkvi), prijave na telit. 3283617232 (Silvana) ali 0038631718773 (Darinka).
Skuterist v invalida
IZOLA - Pri svetilniku v Izoli je sku-terist trčil v invalida z vozičkom. Policisti so na kraju ugotovili, da je 47-le-tni domačin vozil Piaggio 25 po peš coni in s tem ogrožal pešce. Nato je trčil v 73-letnika iz okolice Novega mesta, ki je bil na invalidskem vozičku. Pri tem ni bil poškodovan. Povzročitelju so izdali plačilni nalog.
Trst
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
VINOGRADNIŠTVO - Okrožnica italijanskega ministrstva za kmetijstvo
Uradni naziv terana samo v Sloveniji in ne v naši deželi
V Rimu očitno nočejo, da bi se pri nas ponovila zgodba o tokaju
Slovenija ima trenutno edina pravico do uradnega naziva vina teran in posledično do njegove evropske zaščite. To piše v okrožnici, ki jo je italijansko kmetijsko ministrstvo 5. oktobra poslalo deželnemu odborništvu za kmetijstvo FJK ter v vednost konzorciju DOC Carso. V njej piše, da vinarji v Furlaniji-Julijski krajini nimajo pravice do uporabe imena Terrano v sklopu zaščitenega porekla DOP Carso ali Car-so-Kras.
Generalni direktor pristojne službe kmetijskega ministrstva Emilio Gat-to uvodoma navaja, da bo Evropska komisija v kratkem objavila dokončni seznam vinskih sort in njihovih imen, ki jih predelujejo v članicah EU in ki so zaščitena po evropski zakonodaji. Ker je Slovenija na ta seznam uvrstila že na evropski ravni zaščiteno ime Teran, ni mogoče, da bi Italija uporabila enako ime za denominacijo nekaterih svojih vin (kratici DOP in IGP). V tem primeru DOP Carso ali Carso-Kras ter IGP Ve-nezia Giulia in Delle Venezie. Pri tem po mnenju ministrstva niso dovoljenja odstopanja od evropske zakonodaje.
Gatto se v svojem dopisu sklicuje na stališče Dežele FJK, ki je pred nedavnim zaprosila kmetijsko ministrstvo, naj zaščiteni porekli DOP Carso ali Car-so-Kras ter IGP Venezia Giulia uvrsti v informacijski sistem Evropske komisije. To je Italija tudi dosledno naredila, ob tem pa je opozorila deželno kmetijsko odborništvo, da se v sklopu omenjenih zaščitenih vin postavi problem terana. Od tod poziv deželni upravi, da opozori pridelovalce terana na neskladnosti z evropsko zakonodajo. Dejansko Rim poziva našo deželo, naj sporazumno s kraškimi vinarji zamenja sedanje uradno ime Terrano z drugim imenom tega tipičnega kraškega vina. Če se to ne bo zgodilo, bo ministrstvo primorano, da iz nalepk na steklenicah
samovoljno zbriše ime Terrano. V Rimu sicer upajo, da se to ne bo zgodilo, in da bo deželni ravni prišlo do dogovora z vinarji. Podobno obvestilo je kmetijsko ministrstvo poslalo Deželi Veneto, ki se v sklopu meddeželne zaščite IGP Delle Venezie sklicuje na sorto trte Terra-no, vino s tem imenom pa v Italiji pridelujejo le v Furlaniji-Julijski krajini.
Pismo visokega funkcionarja kmetijskega ministrstva se le izrecno enkrat sklicuje na Slovenijo in ne omenja znanega slovensko-hrvaškega spora o teranu, ki ga je na evropski ravni prva zaščitila Slovenija. V Rimu očitno nočejo, da se ponovi zgodba o evropski zaščiti tokaja, do katere ima pravico le Madžarska, ki si je to v Bruslju izbojevala po dolgem sporu z Italijo in s FJK.
S.T.
TERAN - Mnenje predsednika Društva vinogradnikov
Na Krasu računajo na posluh pristojnih v matični domovini
Predsednik Društva vinogradnikov s Krasa Matej Škerlj (doma je iz Saleža) ni bil seznanjen s stališčem italijanskega kmetij -skega ministrstva, ki ga vsekakor ni presenetilo. On in kolegi vinarji, ki predelujejo teran (na Tržaškem jih je okoli petnajst, na Goriškem trije), računajo na zagotovila, ki so jih v zvezi z zaščito porekla in imena kraškega vina, dobili iz Slovenije. Tako s tamkajšnjega kmetijskega ministrstva (minister Dejan Židan je na srečanjih s Kmečko zvezo večkrat načel to vprašanje), kot s strani kolegov s slovenskega
Matej Škerlj
foto damj@n
Krasa. Prišlo naj bi do neke vrste čezmejne zaščite terana, za katero - tako Škerlj - se bo našlo primerne tehnične rešitve. Pri nas imamo
trto, ki se imenuje teran, v Sloveniji pa trto refošk, iz katerega pridelujejo teran.
Konzorcij DOC Carso-Kras obstaja le na papirju, njegovo delo in poslanstvo je prevzelo društvo, ki mu predseduje Škerlj. Omenjeni konzorcij je propadel zaradi zapletov, ki so nastali z vinarji iz Brd (nekaj časa se je konzorcij imenoval Collio-Carso), kar je privedlo do formalne ločitve organizacije. V Brdih vsekakor ni prišlo do formalnega priznanja čezmejnosti pri zaščiti tamkajšnjih vin.
S.T.
Petek, 9. oktobra 2015
APrimorski
~	dnevnik
5
TERAN
\
Aljoša
Fonda	_
aljosa.fonda@primorski.eu
Obmejni nesporazumi
Sredi poletja smo se spraševali, ali so skrbi nekaterih kraških vinarjev glede stranskih učinkov slovensko-hrvaške »vojne za teran«... iz trte izvite. Zdaj kaže, da ni tako, čeprav ni še nič odločenega in še manj izgubljenega. Italijansko kmetijsko ministrstvo je na poziv Slovenije poslalo okrožnico, v kateri v bistvu piše, da se naziv Teran trenutno lahko uporablja samo v Sloveniji. Tako naj bi se tukajšnji vinarji, ki stekleniči-jo to vino, nenadoma znašli v enakem položaju kot hrvaški kolegi, medtem ko naj bi imeli samo v Sežani, Dutovljah in okolici pravico, da svojemu vinu pravijo teran.
Pred slabim desetletjem sem bil med tistimi, ki so v živo spremljali padec meje oz. vstop Slovenije v schen-gensko območje. Tisto noč je bilo navdušenje veliko, padale so zapornice, leteli pa zamaški šampanjcev. Vsi smo bili prepričani, da meje ni več. In res se je marsikaj spremenilo na bolje. Danes pa opazujemo, kako v združeni Evropi brez meja nastaja (oz. ostaja) birokratska pregrada sredi enega in istega vinorodnega območja, kar je skregano z zdravo kmečko pametjo. Krivdo bi lahko naprtili Evropski uniji, ki deluje ta čas kot grešni kozel za vse pomanjkljivosti njenih držav članic, a verjetno ni ona kriva. Na tem vinorodnem območju govorijo vinogradniki z obeh strani (še obstoječe) meje isti jezik, kljub temu pa se ne sporazumevajo tako dobro. Kajti pogovori o morebitni čezmejni zaščiti terana niso obrodili sadov, zdaj pa postaja zadeva resna. Nikakor ne gre samo za vihar v kozarcu vina.
ZDRAVSTVO - Podelitev priznanja Unicefa
Otrokom prijazno zdravstveno podjetje
Tržaško zdravstveno podjetje je zaradi spodbujanja dojenja otrokom prijazna skupnost, zato je prejelo priznanje svetovne organizacije za pomoč otrokom Unicef. Priznanje je generalni direktor italijanske sekcije Unicefa Paolo Rozera podelil včeraj dopoldne na slovesnosti, ki je potekal v dvorani tržaškega občinskega sveta ob udeležbi predstavnikov deželne uprave FJK, tržaške občinske uprave in zdravstvenega podjetja. Leto je priznanje prejelo za postopek, ki ga je pri-
Slovesnost je potekala v dvorani tržaškega občinskega sveta
fotodamj@n
čelo za uresničitev in sporočanje dobrih praks za promocijo dojenja, ki podpirajo starše pri izbirah glede prehrane in nege lastnih otrok, to pa je tudi tudi cilj pobude italijanske sekcije Unice-fa Skupaj za dojenje. Gre za rezultat celotne skupnosti in sad operativnega zavezništva med različnimi stvarnostmi mreže deželnega zdravstva, je bilo rečeno na slovesnosti, na kateri je bilo izraženo tudi upanje, da bo to predstavljalo zgled za ostala območja in zdravstvena okrožja v FJK.
KATINARSKA BOLNIŠNICA - Opozorilo sindikata FP-CGIL
Čakanje prenaporno
predvsem za priletne paciente
Na urgentnem oddelku bolnišnice na Katinari čakajo pacienti tudi po dvanajst ur, kar je predvsem za priletne osebe zelo naporno. »Na ta oddelek prihaja v povprečju po 200 ljudi na dan, k tem pa je treba prišteti še vse paciente, ki prihajajo na specialistične preglede,« pravi Francesca Fratianni, članica tržaškega tajništva sindikata FP-CGIL, pristojna za zdravstveni sektor. Na včerajšnji tiskovni konferenci je sicer pohvalila izrednega komisarja tržaških bolnišnic Nicolo Del-li Quadrija, ki je pred meseci uvedel lik »stevardov«. Ti pomagajo paicentom v čakalnici, se z njimi pogovarjajo in jim pomagajo: že samo kozarec vode lahko predstavlja veliko olajšanje za starostnika, ki ždi več ur.
»Problem je v tem, da je teh stevardes premalo. Dopoldne je na delu prva, popoldne druga in to je vse. Tako nudijo pomoč pacientom na notranjem hodniku, kjer so nosila, medtem ko ostaja prednja veža odkrita,« je razložila Fratiannijeva. Potrebovali bi več ste-vardov: trenutno jih je šest, ena oseba pa je že dolgo na bolniškem dopustu. Ekipa mora pokriti 12 ur na dan, 7 dni na teden. Predstavnica FP-CGIL meni, da bi morali povečati njihovo število z drugim zdravstvenim osebjem, ki iz tega ali onega razloga ne more delati fizičnega dela. Temeljni problem pa je deželno določilo, ki močno omejuje zaposlovanje, zaradi česar je osebja vedno premalo. (af)
e
Četrtek, B. oktobra 2015
TRST
/
UL. TEATRO ROMANO - Včeraj uradno odprli parkirišče Park San Giusto
Kot da bi sprostili štiri kilometre pločnika
Pet nadstropij s 734 parkirnimi mesti in štirimi dvigali - Za uro parkiranja 1,50 evra (do nedelje pa le evro)
Včeraj popoldne so ob prisotnosti tržaškega župana Roberta Cosolinija in odbornika za javna dela Andree Dapretta uradno predali namenu največje podzemno parkirišče v Italiji in drugo v Evropi (po parkirišču v Salzburgu), se pravi Park San Giusto, ki bo lahko gostil 734 vozil. Cosolini in Dapretto sta se okoli 15.30 v parkirišče pripeljala v avtomobilu, ki ga je vozil predsednik tržaških gradbincev Donato Riccesi, medtem ko je bil prvi avto, ki je ob 16.16 pripeljal in koristil komaj odprto parkirišče, mercedes z reško registracijo.
Včeraj odprto parkirišče je v celoti zgrajeno v griču sv. Justa. Vhod in izhod se nahajata v Ul. Teatro Romano, kjer je tudi »pritličje«. Eno nadstropje se nahaja nad le-tem, tri pa pod, se pravi še globlje pod gričem, vsega skupaj torej pet nadstropij. Uporabniki parkirišča bodo imeli na voljo štiri dvigala, od katerih bosta dve peljali do vrha griča sv. Justa, kjer sta stolnica in grad. Tako vhod kot podzemni tunel za pešce, ki pelje do dvigal, krasijo poslika-ve Davideja in Sare Co-melli iz studia Chromosome: ob vhodu so reprodukcije starodob-nih avtomobilov, v tunelu pa podobe tržaškega mesta skozi zgodovino ter uspehov tržaškega ladjedelništva. Tu sta zapisani tudi imeni dveh delavcev, ki sta sodelovala pri gradnji, Fickyja in Laza, ki se je tudi ponosno dal slikati ob grafitu.
Investicija je znašala slabih 41 milijonov evrov: 27,4 milijona je prispevala skupina bančnih zavodov z banko BNL na čelu (ostali zavodi so Veneto Banca, Mediocredito in Ljudska banka iz Manzana), 8,7 milijona Občina Trst, 4,8 milijona pa zasebni partnerji.
Kot že rečeno, bo parkirišče lahko sprejelo 734 vozil: 388 mest bo na voljo zasebnikom, drugih 312 pa bo prostih oz. rotacijskih, medtem ko bo 34 mest rezerviranih za tržaško občinsko upravo. Od danes do nedelje, ko bodo potekale pobude ob letošnji Barcolani, bo treba za uro parkiranja odšteti evro, od ponedeljka dalje pa 1,50 evra, kar znaša 0,10 evra manj kot za parkiranje na prostem v Ul. Teatro Romano. Poleg tega bo za celodnevno parkiranje od 7. do 23. ure treba odšteti deset evrov, za nočno parkiranje od 23. do 7. ure pa pet evrov, v fazi nastajanja sta tudi tedenski in mesečni abonma. Za plačilo sta na voljo tako avtomat kot okence z operaterjem, parkirišče pa bo odprto 24 ur na dan 365 dni na leto.
Skratka, gre za moderno, udobno, tehnološko in zelo čisto gradnjo, ki ni podobna drugim navadnim parkiriščem ter nudi podporo bolj modernemu in trajnostnemu mestu, je bilo rečeno na odprtju, ki so se ga poleg Cosolinija, Da-pretta in Riccesija udeležili še predsednik družbe Park San Giusto Franco Sergas ter drugi predstavniki družbe in krajevne politike. Od prve zamisli leta 1996 do letošnje uresničitve je poteklo kar 19 let, od katerih so bila le zadnja tri posvečena gradnji. Novo parkirišče pa bo nedvomno prispevalo k določeni sprostitvi mestnega prometa, saj 734 avtomobilov manj po mestnih ulicah pomeni sprostitev kar štirih kilometrov pločnika od Velikega trga do semaforja pri Barkovljah, je bilo rečeno na odprtju. (iž)
V smeri urinega kazalca: avtomobil
Barcolana: spremenjene proge
Ob priložnosti letošnje Barcolane bo nabrežje med Trgom Tomma-seo in Ul. Mercato Vecchio danes zaprto od 21. ure dalje, jutri pa od 20. ure, avtobusi pa bodo vozili po sledečih progah: št. 8 - proti Val-mauri: Korzo Cavour, Korzo Italia, Trg Goldoni, predori, potem pa po normalni progi. Proti Rojanu: Ul. Caduti sul Lavoro, predori, Ul. Mazzini (jutri Ul. Valdirivo) in potem po normalni progi. Št. 9 - proti Trgu Irneri: Trg Goldoni, predori, Campi Elisi, Sv. Andrej. Proti Trgu Gioberti: Sv. Andrej, Campi Elisi, predori, Ul. Mazzini, Ul. Imbriani (jutri Ul. Gallina in prehod Peco-rari), potem po normalni progi. Št. 24 - proti Sv. Justu: Ul. Roma, Ul. Mazzini (jutri Korzo Italia), Trg Goldoni, predor, Trg Vico, Sv. Just. Proti železniški postaji: Ul. Vene-zian, Ul. Cadorna, Ul. Mercato Vecchio, Ul. Teatro Romano, potem po normalni progi. Št. 30 -proti Ul. Locchi: Ul. Roma, Ul. Mazzini (jutri Korzo Italia), Trg Goldoni, predor, potem po progi št. 15 in normalni progi. Proti železniški postaji: Ul. Colautti, po proti št. 15, Trg Goldoni, Ul. Mazzini, Ul. Filzi (jutri Ul. Gallina, Ul. Car-ducci, Ul. Ghega), potem po normalni progi. Proga A: Trg Goldo-ni, predori, Campi Elisi, Sv. Andrej, nazaj po isti poti. V nedeljo bo med 8. in 14. uro vožnja po Furlanski cesti možna samo proti Proseku. Avtobusa št. 42 in 44 bosta s Proseka proti Trstu vozila po pokrajinski cesti št. 35, openskem križišču, Novi cesti za Opčine in Ul. Fabio Severo do Oberdankovega trga, od tam proti Proseku pa po normalni poti. Danes in jutri bosta na pomorski progi med Trstom in Miljami dodatni večerni plovbi: iz Trsta bo ladja odplula ob 22.30 in 24. uri, iz Milj pa ob 23. uri in 0.30.
TRŽAŠKA OBČINSKA PALAČA - Protest
Brezposelnost ga je spravila v obup
V zadnjih letih smo se žal privadili tudi na to: da morajo obupani ljudje kričati, ker se jim zdi, da jih v nasprotnem primeru nihče ne posluša. Da morajo opozoriti nase z eklatantnimi dejanji, ker se v nasprotnem primeru nihče ne ukvarja z njihovimi težavami: z vzponom na žerjave, z zasedbo opustošenih zaporov, z grožnjami, izrečenimi pred odprtimi okni ...
Tako je bilo tudi v četrtek dopoldne v tržaški občinski palači, ko se je nekaj po 9. uri moški srednjih let povzpel do okna v drugem
nadstropju in obupano kričal: da je že pet let brezposeln, da nujno potrebuje delo, da je naveličan dejstva, da mora po topel obrok v Karitasovo menzo. Da zahteva pravico po dostojnem življenju ...
Na kraj so prišli mestni redarji, policija, karabinjerji, osebje službe 118 (na sliki Foto-Damj@n). Prišla sta tudi občinska odbornika Famulari in Treu in vsi skupaj so moškega pomirili ter prepričali, da se je oddaljil od okna. Ali mu bodo tudi pomagali uresničiti željo o dostojnem življenju, pa ni še dano vedeti.
DENAR - Združenje Dialoghi Europei
Evro ali lira: kaj je boljše?
Evro v vojni valut: tako je naslov predavanju, ki ga danes v dvorani Tessi-tori na Oberdankovem trgu ob 17.30 prireja združenje Dialoghi Europei. Pri omenjenem združenju so prepričani, da gre za zelo aktualno temo, potem ko so se z nedavno grško krizo pojavile vesti o možnem izstopu Grčije iz evrskega sistema oz. zahteve po izstopu Italije iz omenjenega sistema in vrnitvi k liri, kod da bi v dobi globalizacije in gospodarstev, ki so v veliki meri odvisna od mednarodnih izmenjav, na krizo odgovorili s samozadostnostjo.
O tem bo danes govoril prof. Franco Bruni, docent mednarodne denarne teorije in politike na Univerzi Bocconi v Milanu, kolumnist turinskega dnevnika La Stampa ter podpredsednik in znanstveni direktor Inštituta za študije o med-
narodni politiki ISPI v Milanu. Srečanje bo vodil predsednik združenja Dialoghi Europei Giorgio Rossetti.
Predstavitev novega dvajsetevrskega bankovca
Tudi v Trstu potekajo pobude v okviru informiranja o novem bankovcu v vrednosti 20 evrov (na sliki spodaj). Tako bo na sedežu Trgovinske zbornice na Borznem trgu 14 danes med 15. in 19. uro ter jutri med 12. in 19. uro delovala informativna točka. Poleg tega podobna točka že deluje na tržaškem sedežu Banke Italije na Korzu Cavour 13, kjer nudijo informativno gradivo tudi v slovenščini in angleščini. Točko je mogoče obiskati med 8.15 in 13.30.
/
TRST
Četrtek, 8. oktobra 2015
7
FESTIVAL LATINSKO-AMERIŠKEGA FILMA
Pogled v svet strasti temperamentnih filmarjev
Od 17. do 25. oktobra v muzeju Revoltella in dvorani Teatro dei Fabbri
BAZOVICA - V Naravoslovnem centru
Katerinin Kras
Ob svetovnem dnevu živali - Razstava na ogled še dva meseca
Festival latinsko-ameriškega filma praznuje letos okrogli, trideseti rojstni dan. Vse od leta 1985 si namreč njegovi organizatorji - združenje APCLAI za promocijo latinskoameriške kulture v Italiji prizadevajo, da bi vzpostavili vse tesnejšo vez med Latinsko Ameriko in Italijo, a tudi med Italijo in njenimi izseljenci, ki so južnoameriškemu kontinentu dali neizbrisen pečat.
Duša festivala, Rodrigo Diaz, je na včerajšnji tiskovni konferenci v tržaški Trgovinski zbornici predstavil letošnji bogat program filmov, ki jih bodo predvajali od 17. do 25. oktobra tako v avditoriju muzeja Revoltella kot v bližnji kinod-vorani Teatro dei Fabbri. Na sporedu bo 120 projekcij (popoln spored je na voljo na spletni strani www.cinelatinotrieste.org), vse bodo opremljene z italijanskimi podnapisi, za kar že od maja skrbijo študenti prevajalske fakultete. »Naredili smo, kar se je v danih finančnih pogojih dalo.«
Na odprtju v veliki dvorani mednarodnega centra za teoretično fiziko (vstop samo z vabilom) bodo podelili nagrado Salvador Allende političnemu vodji in poslancu nekdanje krščanske demokracije Gilbertu Bonalumiju, ki je za časa čilske
NŠK - Danes
Kameno morje: kraška krajina v očeh Mirte Čok
Kras s svojo kamnito podobo, s svojimi ljudmi, ki so v teku stoletij zgradili poseben odnos do te pokrajine, in s svojimi skrivnostmi bo v ospredju današnjega dogodka v Narodni in študijski knjižnici. Na njem bodo predstavili knjigo Mirte Čok Kameno morje, ki je nastala kot priročnik za višje razrede osnovne šole, in hkrati odprli razstavo njenih izvirnih ilustracij, ki bodo na ogled v mladinskem oddelku in v oddelku za odrasle.
Publikacija je nastala v okviru projekta čezmejnega sodelovanja med Italijo in Slovenijo z naslovom Living landscape - živa krajina Krasa. Avtorica želi seznaniti mlade bralce z različnimi vidiki kraške krajine: z njenimi materialnimi, simboličnimi, naravnimi, kulturnimi, mitološkimi in zgodovinskimi razsežnostmi.
V jutranjih urah (ob 12. uri) bo najprej na Oddelku za mlade bralce v Narodnem domu stekel pogovor o knjigi in o razstavljenih ilustracijah med avtorico in dijaki srednje šole sv. Cirila in Metoda ob prisotnosti ravnatelja deželne muzejske mreže dr. Luce Caburlotta, ob 18. uri pa bo predstavitev knjige in razstave ilustracij v prostorih knjižnice v Ul. sv. Frančiška 20. Na njej bosta poleg avtorice sodelovali tudi Tanja Škabar in Jasna Merku.
Rodrigo Diaz
fotodamj@n
diktature vzdrževal stike z institucijami. Zatem bodo predvajali dokumentarni film Laforza e la ragione. Intervista a Salvador Allende, ki ga je leta 1971 v Čilu posnel Renzo Rossellini. Ravno sin znanega Roberta bo letos časni gost festivala in predsednik žirije, v kateri bodo sedeli še čilski novinar Nibaldo Mosciatti, argen-
tinski glasbenik Osvaldo Montes in antropologinja Eleonora Molea; žiriji sodobnih filmov pa bo načelovala čilska novinarka Faride Zeran.
V tekmovalnem programu igranih celovečercev je 15 naslovov, pod katere so se podpisali režiserji iz Kostarike, Peruja, Čila, Argentine, Paragvaja, Brazilije, Kolumbije, Gvatemale, El Salvadorja in Dominikanske republike; vsi so bili posneti v glavnem lansko leto. V sekciji sodobnih filmov pa bo 10 dokumentarcev, risank in fikcij. Podelili bodo skupno 7 nagrad, naj opozorimo le na nagradi Malvinas in Mundo Latino, ki spodbujata sožitje med narodi, spoštovanje in dialog, in ju bo po ogledu 30 filmov podelilo 70 dijakov tržaških višjih šol (med njimi tudi tisti iz Li-ceja Slomšek). Hkrati se bodo poklonili dvema Nobelovcema: Gabrielu Garcii Marquezu s filmoma Cartas del Parque (Kuba, 1978) in Milagro En Roma (Kolumbija, 1978) ter Mariu Vargasu Llosi s predvajanjem La Ciudad y Los Perros. Zanimivih filmov je po mnenju organizatorjev na pretek: sami so opozorili še na 15 filmov v nizu Caliwood, se pravi živahni filmski produkciji v kolumbijskem mestu Cali. (sas)
Slikarka Katerina Kalc na bazoviški razstavi
fotodamj@n
V Naravoslovnem didaktičnem centru v Bazovici je od nedelje na ogled razstava slik umetnice Katerine Kalc Kras, hiša duše. Gre za Katerinine najnovejše stvaritve, med katerimi izstopajo zlasti akvareli živali in krajine: čudoviti medvedi, risi, volkovi in lisice na steni dejansko zaživijo v očeh vsakega obiskovalca. Kalčeva je diplomirana na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, živi in dela (zlasti v tehnikah akvarela in olja na platnu) v Gropadi. Kakih 10 let sodeluje tudi kot ilustra-
UMETNOST - Jutri odprtje razstave v galeriji Trart
»Life still life«: na ogled umetniška dela Franka Vecchieta in Edwarda Bernsteina
Dela umetnikov iz dveh svetov
V galeriji Trart v Drevoredu XX. septembra 33 v 1. nadstropju bodo jutri ob 18.30 odprli razstavo z naslovom Life still life. Gre za razstavo umetniških del likovnikov in prijateljev, ki živita na tej in drugi strani velike luže: eden je Tržačan Franko Vecchiet, drugi pa Američan Edward Bernstein, oba sta nagnjena k eksperimentiranju, vendar na diametralno nasprotnih bregovih, kot je razbrati iz predstavitvenega besedila k razstavi, ki ga je prispevala Federica Luser. Šlo bo za primerjavo med dvema umetniškima svetovoma: Bern-steinov svet je bogat in obilen ter išče simbolični binom življenje-smrt. Na ogled bodo njegove slike, ki prikazujejo lestence, za katere je navdih dobil v starih beneških palačah in so simboli luči, ki razsvetljuje človeško življenje. Vecchietov svet pa je preprost in vi-zionarski: umetnik opazuje svet, ki ga obdaja, naravo in krajino, kjer je protagonist človekovo delo, in ga sinteti-zira z znamenji, ki mu omogočijo reprodukcijo lastne percepcije resničnosti, piše še v predstavitvi. Razstava bo na ogled do 28. novembra od torka do sobote med 17.30 in 19.30.
VIŽOVLJE, MAVHINJE - Energija prostorov
Zločin, okusi, plesi, dobra glasba in slike
V devinsko-nabrežinski občini se nadaljujejo pobude v okviru projekta Energija prostorov, ki jih podpira občinska uprava. Danes ob 20. uri bo v Studiu Mima v Vižo-
vljah na sporedu zabavno gledali-ško-kulinarični performans La (s)cena del delitto (Prizorišče zločina) skupine La Fa bu. Prireditelji svetujejo, da udeleženci rezervirajo mesto na tel. št. 368-280467. Slikarka in kuharica Mima no poskrbela za kulinarično plat večera.
Jutri bodo v istem kraju na vrsti trije zaporedni dogodki. Ob 18.30 bodo odprli fotografsko razstavo Ma l'amore no s Fabiolo Fai-diga, Massimom Goino in domačini: gre za prvi del zbirke slik s po-
rok od prvih povojnih do 60. let, ko so se ljudje »pobirali« od vojnega dogajanja. Ob 19. uri sledi zvočna in interaktivna instalacija Marca Cecotta Soil, ob 20. uri pa glasbeni utrinki pianistke Nevie Grego-rovich na dunajskem klavirju znamke pokorni iz konca 19. stoletja.
V nedeljo se bo pa dogajanje preselilo v Mavhinje. Na turistični kmetiji Pipan Klarič bo ob 18.30 na sporedu posebna zabava z naslovom Spaghettata solare (Sončna špagetada) z glasbo in plesi. Testenine bodo pripravili v peči s »sončnim premogom«, ki ga je izumilo podjetje Bonioli Impianti. Za DJ set bo poskrbel Topok.
torka v otroški reviji Galeb, ter številnih otroških in mladinskih knjig.
Nedeljsko odprtje je privabilo precej ljubiteljev umetnosti, ki so si lahko ogledali tudi zanimive posnetke živali, ki so jih posnele gozdne straže v sklopu projekta Life Arctos. Razstava bo odprta dva meseca, in sicer ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 9. do 13. ure in ob torkih od 14. do 18. ure. Prvo nedeljo v novembru pa od 9. do 17. ure. Ogled oz. vstop v center je brezplačen.
Ugo Guarino do 8. novembra
Razstava del znanega karikaturista Uga Guarina bo v muzeju Revoltella na ogled do 8. novembra, torej skoraj mesec dni več od predvidenega. 21. oktobra in 4. novembra bosta na vrsti vodena ogleda pod vodstvom Maurizia Lorberja.
Aperitiv z arhitekturo
V okviru razstave Paolo Caccia Dominioni bo danes ob 18.30 v prostorih Spaziocavana Zinelli&Periz-zi (Ul. San Sebastiano 7) aperitiv z arhitekturo. Marianna Accerboni bo vodila ogled arhitekturnih načrtov z naslovom La ragione e il so-gno z načrti genialnega in večplastnega arhitekta, umetnika, pisatelja ter vojaka.
Zadnji dnevi za Barcaccio
Skoraj štirideset let delovanja na področju amaterskega narečnega gledališča in več kot dvesto komedij. Vse to je s fotografijami, oglasi in kostimi povzeto na razstavi o gledališki skupini La Barcaccia, ki je še do nedelje na ogled v dvorani Arturo Fittke na Malem trgu. Vstop je prost, in sicer od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure.
Moda na nabrežju
Pri bazenu Acquamarina na pomolu Fratelli Bandiera bodo drevi ob 18.30 odprli razstavo Mitos moda Arte Mare, predstavili bodo tudi sodelujoče umetnike. To so Mima Semec, Luciano Donega, Lo-dovico Zabotto in mlada »lookma-ker« Rossella Mecchia. Na sporedu bo tudi modni defile.
Lectio magistralis
Univerza v Trstu obvešča, da bo danes ob 17. uri v Narodnem domu (na sedežu Visoke šole za tolmače in prevajalce) slavnostno predavanje prof. Massima Fusilla z Univerze v L'Aquili. Govoril bo na temo »histerično sublimno, tragični ek-stremizem, posthuman: nekaj de-klinacij sodobne predstave«.
e
Četrtek, B. oktobra 2015
TRST
/
NOVOST - Interaktivna platforma Mostarda
Socialne zadruge skupaj na spletu
Danes so skupni projekti, sodelovanje in komuniciranje sredstva, s katerimi se sooča marsikatera organizacija ali ustanova. Velikokrat pa lahko predstavljajo tudi možnost zaposlitve in dragoceno pridobivanje izkušenj za mlade. Iz manjših projektov se lahko razvije tudi marsikaj družbeno koristnega. Primer vsega navedenega je spletna platforma Mostarda, nastala na podlagi projekta socialne zadruge La Collina, s katero so sodelovale tudi ostale tržaške zadruge in tržaško zdravstveno podjetje, ki je podprlo realizacijo platforme.
Prvotni cilj projekta je bil razvijati in povečati zavest, občutek pripadnosti in identitete oseb, ki so vključene v tržaško zdravstveno podjetje, hkrati pa spodbuditi debato in ozaveščenost o socialno-delovni vključenosti in o razvoju socialne pomoči v zadrugah. Interaktivna platforma, ki je nastala kot sad projekta, valorizira, komunicira in združuje zadruge tipa B, ki imajo v Trstu veliko socialno-družbeno vlogo.
Koordinator projekta Marco Svara je povedal, da je projekt nastal z namenom izobraževanja, iz sodelovanja pa se je razvila želja, da bi nastala platforma, ki bi združevala raznolikost teh zadrug v tržaškem prostoru in jih valorizirala. »Pomembno se mi zdi tudi, da smo s to platformo ustvarili novo delovno mesto. Taki projekti so lahko rešitev za mlade v času ekonomske krize. Iz majhnega cilja projekta sta se razvili platforma in delovno mesto, ker je zelo dobro,« je razmišljal direktor oddelka zdravstvenega podjetja Fla-
FAIMARATHON
Odkrivanje tržaških lepot
Pobuda sočasno v 130 mestih
Spletno novost so si gostje ogledovali na tablici
vio Paoletti. Roberto Colapietro, referent za zaposlovanje pri tržaškem oddelku za duševno zdravje je bil mnenja, da bi morale javne uprave investirati in spodbujati socialne zadruge, saj so lahko pomemben dejavnik dobrobiti, kvalitetnega življenja in vključevanja najšibkejših členov družbe. Namen je, da bi vsem zagotovili kvalitetno življenjsko raven. Spregovorila je tudi predsednica zadruge Basaglia Claudia Rolando, ki je poudarila, kako pomembno je dajati možnosti najšibkejšim in pohvalila delo zdravstvenega podjetja, ki igra pri tem pomembno vlogo.
Spletno platformo si lahko ogledamo na spletni strani www.mostar-da.net. (bf)
PRAPROT - Od danes do nedelje
Začenja se dvajseti Kraški oktoberfešt
V nedeljo, 18. oktobra, prihaja v Trst četrti Faimarathon, pobuda italijanskega sklada za okolje FAI, ki bo sočasno na sporedu v 130 mestih v Italiji. Na apeninskem polotoku bo dejavnih 3500 mladih prostovoljcev, pomagali bodo odkrivati 500 zanimivih krajev.
Deželna skupina mladih sklada FAI bo v Trstu priredila svoj Faimarathon s posebnim izborom znamenitosti, povezanih z mestom in morjem. Šlo bo za prost sprehod brez začetne in zaključne postaje, ki se ga lahko udeleži vsakdo. Pristaniška oblast bo omogočila prost ogled električne centrale, Občina Trst pa muzeja morja, kjer bodo na vrstu tudi delavnice, na katerih se bodo udeleženci učili delati vozle. Člani FAI pa si bodo lahko ogledali tudi žerjav Ursus (na sliki). Skratka, šlo bo za pravi turistični izlet po svojem mestu.
Prizor z lanskega oktoberfešta
Od danes gre zares. V Prapro-tu je vse nared za tradicionalni tridnevni jesenski praznik, že 20. Kraški oktoberfešt, ki ga prireja šempo-lajsko društvo Vigred.
Praznik se bo drevi začel okrog 18.30 z nastopom otrok in mladih: pod štorom bodo na priložnostnem odru nastopili člani otroške pevske skupine Vigred, mladinskega orkestra Godbenega društva Nabrežina in ansambla Rock na Bndimi. Večer se bo nadaljeval s koncertom dal-
fotodamj@n
matinskih pesmi v izvedbi ženske klape Semikanta, katerim se bodo pozneje pridružili še glasbeniki Kraških ovčarjev, ki bodo vabili na ples dolgo v noč.
Poskrbljeno bo seveda tudi zato, da se bodo obiskovalci praznika od 18.30 dalje okrepčali s speciali-tetami na žaru, klobasami in zeljem, palačinkami, odojkom in drugimi poslasticami, manjkalo ne bo pečenega kostanja, novega sladkega vina, terana in seveda piva.
Včeraj danes
Danes, PETEK, 9. oktobra 2015
ABRAHAM
Sonce vzide ob 7.13 in zatone ob 18.32 - Dolžina dneva 11.19 - Luna vzide ob 3.37 in zatone ob 17.00.
Jutri, SOBOTA, 10. oktobra 2015
DANIJEL
VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,7 stopinje C, zračni tlak 1012,3 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 8 km na uro jugovzhodnik, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 19,3 stopinje C.
[I] Lekarne
fotodamj@n
Do nedelje, 11. oktobra 2015: Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Tor San Piero 2 - 040 421040, Ul. Revoltella 41 - 040 941048, Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Tor San Piero 2, Ul. Revoltella 41, Goldonijev trg 8, Ul. Flavia di Aquili-nia 39/C, Božje polje - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Goldonijev trg 8 - 040 634144.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
Kino
THE SPACE CINEMA - 16.20, 18.15, 20.10, 22.05 »Hotel Transilvania 2«; 16.30, 19.05, 21.40 »Black Mass«; 16.00, 16.45, 18.05, 20.10, 22.15 »In-side Out«; 16.00, 18.50, 21.40 »So-pravvissuto - The Martian«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Poli opposti«; 19.00, 21.25 »Padri e figlie«; 19.00, 21.30 »Everest«; 16.40 »Minions«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 20.00 »Hotel Transilvania 2«; 21.45 »Sopravvissuto - The Martian«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.15 »Black Mass«; Dvorana 3: 16.15, 18.00, 22.15 »Hotel Transilvania 2«; 19.45 »So-pravvissuto - The Martian«; Dvorana 4: 16.15 »Inside Out«; 18.00, 20.10 »Padri e figlie«; 22.20 »Sicario«; Dvorana 5: 17.45, 19.50 »La vita e facile ad occhi chiusi«; 21.45 »Everest«.
0 Mali oglasi
GOSPA Z IZKUŠNJAMI in priporočilom išče delo kot negovalka starejše osebe 24 ur dnevno. Tel. št.: 0038640637800 ali 00386-31349125.
NEZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE med Op-činami in Repnom (4.000 kv.m.) prodam za 19.000,00 evrov. Tel. št.: 3803017723.
STANOVANJE v celoti opremljeno, dve spalnici, dnevna soba, kuhinja in kopalnica, samostojno ogrevanje, energetski razred E, dajem v najem v Zgoniku. Tel. +39 335-1474621.
STANOVANJE v Vidmu prodam ali dam v najem v bližini centra: spalni sobi, dnevna soba, kopalnica, samostojno ogrevanje. Tel. št.: 335-5702863.
V	LJUBLJANI, dam v najem dve sobi (12 kv.m. vsaka): internet, souporaba kopalnice in kuhinje, zraven postajališča avtobusov št. 5, 9, 13 in trgovin. Cena: 190,00 evrov (vključeni stroški). Tel. št.: 0039 333-6190245 ali 00386 30 635797 (v večernih urah).
V	NABREŽINI KAMNOLOMI prodam stanovanje: dve sobi, kopalnica, manjša kuhinja dnevna soba, klet in garaža. Tel. št.: 347-9896031.
H Osmice
AMBASCIATORI - 16.40, 18.20, 20.10, 22.00 »Inside Out«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Much Loved«.
CINEMA DEI FABBRI - 16.00 »Marguerite«; 18.30 »Banksy Does New York«.
FELLINI - 16.15, 20.00 »La vita e facile ad occhi chiusi«; 18.00, 21.45 »Ja-nis«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.15 »Padri e figlie«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Io e lei«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.15 »Black Mass«.
KOPER - PLANET TUŠ - 20.20 »Everest«; 16.15, 21.00 »Everest 3D«; 17.30, 20.30 »Marsovec«; 18.30, 22.25 »Marsovec 3D«; 15.50 »Mun: Varuh lune«; 16.00, 18.15 »Pan: Potovanje v deželo Nije«; 15.30, 17.45, 20.00 »Pan: Potovanje v deželo Nije 3D«; 17.40, 20.10, 22.35 »Pot do slave«; 18.40, 21.15 »Pot do slave 3D«; 16.40 »Ribbit«; 15.40 »Zmajček Kokos«; 22.40 »Idila«.
KOSOVELOV DOM SEŽANA - 8.20 »Deček in svet«; 15.00 »Banda punc«; 18.00 »Strah ostane«.
NAZIONALE - 16.00, 18.30, 20.00, 21.30 »Sopravvissuto - The Martian«; 16.45, 18.30, 20.00, 22.15 »Hotel Transilvania 2«; 18.30, 20.20, 22.15 »Life«; 18.00, 21.45 »The Program«; 16.30, 18.15, 20.00 »Poli opposti«; 16.00, 21.30 »Everest«; 16.45 »Minions«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516.
FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442.
PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel.: 040-229270.
ROBERTO ŠAVRON je v Gabrovcu št. 27 odprl osmico. Vesel bo vašega obiska! Tel. 347-2511947.
Loterija
8. oktobra 2015
Bari	42	56	9	8	11
Cagliari	26	28	53	23	74
Firence	19	55	4	16	40
Genova	9	80	47	58	12
Milan	8	62	50	16	5
Neapelj	64	81	29	14	86
Palermo	4	86	87	57	83
Rim	78	55	69	32	45
Turin	54	88	12	70	30
Benetke	9	14	27	20	19
Nazionale	64	51	24	42	74
Super Enalotto Št. 121
23 32 33 55 84 90 jolly 2
Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 5 dobitnikov s 5 točkami 677 dobitnikov s 4 točkami 24.029 dobitnikov s 3 točkami
Superstar
20.755.330,05 € --€ --€
37.696,78 € 280,28 € 15,74 €
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
7 dobitniki s 4 točkami	28.028,00 €
117 dobitnikov s 3 točkami	1.574,00 €
2.214 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
13.347 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
28.015 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
5
/
TRST
Četrtek, 8. oktobra 2015
9
ii Čestitke
Danes v Križu SANDOR CHEN-DA 50 let slavi, še enkrat toliko mu kriška klapa želi.
H Šolske vesti
SLOVIK - »Dan odprtih glav«: začetek novega študijskega leta, podelitev diplom lanskim dijakom in študentom ter srečanje s tremi uspešnimi strokovnjaki, ki so se iz Italije preselili v Slovenijo in se odlično naučili slovenščine, jezikoslovko in managerko Mario Anselmi, fizikom Giovannijem de Ninnom in odvetnikom Luigijem Varanellijem. V soboto, 17. oktobra, ob 11.00 v Avditoriju slovenskega šolskega centra v Gorici, Ul. Puccini 14. Odprto za javnost, vstop prost.
M Izleti
OBČINA DOLINA, za ovrednotenje Naravnega Rezervata doline Glinšči-ce, organizira v nedeljo, 11. oktobra, prvi brezplačni vodeni izlet ciklusa »Jesen v dolini Glinščice« Od Jezera do Drage, od apnenca do fliša. Krožna turistična pot, primerna za vse, traja približno 3 ure. Izlet je namenjen družinam in otrokom starejšim od 10 let. Štart ob 9. uri z Jezera. Info in prijave na info@riservavalrosandra-glin-scica.it ali na tel. št. 040-8329237 (pon.-pet. 9.00-13.00).
UNINT - ŠOLA UMETNOSTI (MFU -Kulturni dom Ferriz Olivares) organizira vodeni ogled Bienale moderne umetnosti »All the world's futures« v nedeljo, 11. oktobra. Info na tel. št. 338-3476253.
KD IN MLVS ANAKROUSIS organizirata izlet v Gardaland v soboto, 31. oktobra, da skupaj z vami praznujemo Halloween! Do 15. oktobra lahko še rezervirate mesto na avtobusu! Info na tel. št. +39 345-7156792 ali na fb Anakrousis Mlvs. Pridružite se nam!
KMEČKA ZVEZA prireja v nedeljo, 18. oktobra, članski izlet z avtobusom v Gorenji Tarbij na tradicionalni praznik kostanja »Burnjak«. Odhod avtobusa ob 7.00 iz Boljunca, ob 8.45 postanek v Gorici na parkirišču pri Rdeči hiši, ob 9.30 ogled Stare gore, ob 11.30 prihod v Gorenji Tarbij, kjer je predvideno kosilo, koncert v vaški cerkvi in koncert ansambla »Modrijani«, ob 18.00 ogled Čedada. Vpisovanje v uradih zveze v Trstu (tel. 040362941) in v Gorici (tel. 0481-82570).
SKD BARKOVLJE prireja pohod »Zoro Starec« po barkovljanskih klancih z vodičko prof. Marinko Pertot (letos prvič v slovenskem in italijanskem jeziku). Start iz Ul. Bonafata 6 v nedeljo, 18. oktobra, ob 14.00. Trajanje dve uri in pol, ob povratku v društvo družabnost za vse prijavljene. Info in vpisi na tel. št. 040-415797, 349-4599458.
SKD IGO GRUDEN prireja društveni izlet na Gorenjsko v nedeljo, 18. oktobra. Obiskali bomo žebljarsko Kropo, kosilo bo v Begunjah (pri Avseni-ku), popoldne še ogled Radovljice in Čebelarskega muzeja. Odhod ob 8. uri izpred cerkve v Nabrežini, povratek okoli 19.00. Vpisovanje pri Sergiju Kosmini in v kavarni Gruden. Informacije na tel. št. 339-5281729 ali 040299632 (Vera).
KRU.T vabi od 5. do 8. decembra na predpraznično potovanje v Prago, stično mesto vzhodnega in zahodnega sveta. Program in prijave v Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje. Tel. 040360072 ali krut.ts@tiscali.it.
Ü3 Obvestila
20. KRAŠKI MUZIKFEŠT bo v nedeljo, 11. oktobra, ob 16.30 pod šotorom v Praprotu, vabljeni muzikanti in pevci (otroci in odrasli). Prijave do danes, 9. oktobra, na tel. št. 380-3584580, taj-nistvo@skdvigred.org ali na Kraškem oktoberfeštu danes, 9. oktobra.
20. KRAŠKI OKTOBERFEŠT pod šotorom v Praprotu, v organizaciji SKD Vigred: danes, 9. oktobra, ob 18.30 otvoritev z OPS Vigred, mladinskim orkestrom G. D. Nabrežina, ansamblom Rock na b'ndimi, ob 20.00 koncert dalmatinskih pesmi z žensko klapo Fri-tule, ples s skupino Kraški ovčarji; v soboto, 10. oktobra, ob 15.00 odprtje kioskov, ex-tempore, turnir v briško-li, turnir v šahu, ob 18.30 nastop plesne skupine Zumba kids (AŠKD Kre-menjak), plesna revija »Najboljših 80«, AKŠD Vipava, ples z ansamblom Kraški muzikanti, nastop country skupine The Dusty Boys; v nedeljo, 11. oktobra, od 8.30 do 9.30 zbirališče za pohod »Na Krasu je krasno«, ob 11.00 odprtje kioskov, od 12.00 ples z ansamblom Domači zvoki, ob 15.30 koncert godbe iz Žalca, ob 16.30 Kraški muzikfešt, sledi ples z ansamblom Nebojsega. Na ogled razstava gob, razstava »Kamen - most« ter v soboto in nedeljo prikaz obdelave kraškega kamna.
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi danes, 9. oktobra, na potopisno predavanje Bruna Križmana »Faccet-ta nera - Etiopija: Ljudje, narava, kolonizacija«. Predavanje bo v Marijinem domu v Rojanu, Ul. Cordaroli 29, s pričetkom ob 20. uri.
DSMO K. FERLUGA vabi na predstavitev kitajske vadbe QiGong ali »delo z energijo«, za dobro počutje, ki bo danes, 9. oktobra, ob 19.15 v dvorani ACLI, Ul. Frausin 9 v Miljah. Info na tel. št. 340-3010299 (Letizia).
SEMINAR VOKALNE TEHNIKE V ZBORU s predavateljem Andražem Hauptmanom bo v nedeljo, 18. oktobra, na sedežu SKD Rdeča zvezda, Salež 66. Rok prijave zapade danes, 9. oktobra. Prijave in informacije na tel. št. 040-635626 ali info@zskd.eu. Seminar organizirata SKD Rdeča zvezda in MePZ Rdeča zvezda, s podporo ZSKD in deželnega zborovskega združenja USCI FVG.
V MARIJANIŠČU NA OPČINAH bo danes, 9. oktobra, ob 20. uri dr. prof. Jože Bajzek začel celoletni ciklus 7 predavanj o sv. Pavlu. Predavanja spadajo med nadaljevanja lanskoletnih predavanj »Sv. Pismo - knjiga življenja«. Toplo vabljeni.
NORDIJSKA HOJA - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca prireja tečaja nordijske hoje z Loredano Kralj. Začetniški bo potekal 10. in 11. oktobra, nadaljevalni pa 24. in 25. oktobra. Za začetnike bo zbirališče v soboto, 10. oktobra, ob 14. uri na parkirišču za kolesarsko stezo nad Ri-cmanji, kjer bo krajše predavanje o nordijski hoji. Info in vpisovanja po tel. 333-3616411 od 14. do 15. ure (Sonja).
ODBOR ZA LOČENO UPRAVLJANJE
jusarskega premoženja Prosek obvešča vse upravičence, da lahko predložijo prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na jusarskih površinah do 10. oktobra na sedežu odbora, Prosek 159.
SOBOTNA DELAVNICA za osnovnošolce pri SKD Igo Gruden: OPZ Pet-pedi - pevska dejavnost, prva vaja v soboto, 10. oktobra, od 10.30 do 12.00. Tel. št.: 340-7663348 (Miriam).
SZSO, Slovenska zamejska skavtska organizacija, obvešča, da bo jesenski deželni občni zbor v soboto, 10. in nedeljo, 11. oktobra, v Gabrjah. Zbirališče v soboto, ob 17.30 pri cerkvi v Gabrjah. Toplo vabljeni!
ŠPORTNA ŠOLA TRST in Š.Z. Bor obveščata, da se bo Športna šola za otroke od 1 do 6 let pričela na Stadionu 1. maja v soboto, 10. oktobra. Urnik: 9.30-10.30 (od 1 do 3 let) in 11.3012.30 (od 3 do 6 let). Info in prijave v uradu na Stadionu 1. Maja, urad.bor@gmail.com ali na tel. št. 040-51377.
20. POHOD NA KRASU JE KRASNO v organizaciji SKD Vigred, Vaške skupnosti Tublje, Jamarskega društva Grmada, Razvojnega društva Pliska in Planinskega odseka SK Devin bo v nedeljo, 11. oktobra, z zbirališčem v Pra-protu od 8.30 do 9.30 s prevozom do Tubelj, kjer bo štart ob 10.00.
RAJONSKA SVETA Rojan, Greta, Bar-kovlje, Kolonja in Škorklja in Zahodni Kras prirejata v sodelovanju z Društvom Alpina delle Giulie - Sekcija Trst C.A.I. pohod »Barcolana in discesa - Barkovljanka navzdol«. Odhod v nedeljo, 11. oktobra, ob 9. uri pred spomenikom NOB v Trebčah, sledi Obelisk, Vejna, Napoleonska cesta, Piščanci. Info na tel.: 3386050090 (Piero Ambroset).
TEČAJ BALETA - SKD F. Prešeren vabi k vpisu otroke od 4 do 6 let. Vaje potekajo vsak torek in petek, 16.3017.20 v društvenih prostorih občinskega gledališča v Boljuncu. Vodi Marjetka Kosovac.
TEČAJ JAZZ BALETA - SKD F. Prešeren vabi k vpisu otroke od 7. leta dalje. Vaje potekajo ob torkih, 17.3018.20 (od 7 do 9 let) in 18.20-19.20 (od 10. leta dalje) v društvenih prostorih občinskega gledališča v Boljuncu. Vodi Marjetka Kosovac.
TEČAJ ŠAHA: Kraška sekcija SST 1904 v sodelovanju s SKD F. Prešeren, prireja tečaj za osnovnošolce od 3. razreda dalje in srednješolce ob sobotah, od 10. do 12. ure v društvenih prostorih občinskega gledališča v Bo-ljuncu. Vodi Jan Zobec.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v nedeljo, 11. oktobra, ob 7.30 odhod avtobusa s Padrič za nastop v Dobr-niču.
KMEČKA ZVEZA TRST vabi člane na občni zbor Deželne KZ, ki bo v obliki posveta na temo: »Teritorij kot usoda« v ponedeljek, 12. oktobra, ob 15.00 v Veliki dvorani Trgovinske zbornice v Trstu. Po uvodnih besedah predsednika Franca Fabca, bosta glavni poročili podala prof. Gianluigi Gallenti in dr. Giulio Volpi. Prisotni bodo deželni odbornik Cristiano Shaurli, državna sekretarka na MKGP RS Tanja Strniša in vsedržavni predsednik CIA-Konfederacije kmetov Italije Secondo Scanavino.
ŠIVANJE NOŠ pri SKD F. Prešeren bo potekalo ob ponedeljkih, od 16. do 18. ure v glasbeni sobi gledališča Prešeren v Boljuncu. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 12. oktobra, ob 16. uri.
OPZ LADJICA vabi stare in nove pevce na prvo vajo, ki bo v torek, 13. oktobra, ob 15.20 na sedežu zborov v De-vinu.
TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE TS360
vabi na pogovor ob knjigi »Glas iz zaliva. Pogovor z Borisom Pahorjem«. Z Borisom Pahorjem se bo pogovarjal Peter Kovačič Peršin. V torek, 13. oktobra, ob 17. uri v knjižnem središču na Oberdankovem trgu 7.
ACQUAFITNESS - ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo skupinska vadba začela v četrtek, 15. oktobra, in bo potekala v bazenu na Pesku. Vadba v vodi ublaži gravitacijo, sprosti, izboljša prekrvavitev in razvedri. Info in prijave na www.melanieklein.org, in-fo@melanieklein.org, tel. št. 3457733569.
BABY BAZEN - ŠC Melanie Klein prireja tečaj namenjen dojenčkom in otrokom do 4 let in staršem. Dojenčki bodo med tečajem zaplavali, starše pa bomo učili pravilne drže dojenčka v vodi. Info in prijave na www.me-lanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. št. 345-7733569.
SLOVENŠČINA ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja začetniške in nadaljevalne tečaje. Tečaj traja 20 ur in poteka ob ponedeljkih, od 18.30 do 20.00. Min. število tečajnikov je pet, maks. pa deset. Info in prijave na www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. št. 345-7733569.
OTROŠKI ZBOR VESELA POMLAD vabi nove pevce. Osnovnošolci, ki si želijo lepe in kakovostne pevske izkušnje so vabljeni, da se pridružijo na vajah ob ponedeljkih, ob 16. uri v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. Zbor vodi glasbenica in pedagoginja Andreja Štucin Cergol.
PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da poteka vadba ob torkih in četrtkih, od 18.00 do 19.15. Vpis poteka za dodatne urnike: torek 19.1520.30 ter četrtek 16.45-18.00. Tel. št. 349-6483822 (Mileva).
SKD TABOR Prosvetni dom - Opčine: Jesenski pohod v nedeljo, 18. oktobra. Zbirališče ob 10. uri v Prosvetnem domu. Pohod vodi Paolo Sossi.
PLAY&LEARN - Želiš, da bi se tvoj otrok učil angleščine na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3 do 10 let! Urniki: sreda 17.0017.45 (od 3 do 5 let), 18.00-18.45 (od 6 do 10 let). Začetek 21. oktobra. Info in prijave na www.melanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. št. 3457733569.
SLOVENSKI ABC - ŠC Melanie Klein prireja zabavni tečaj slovenščine za otroke od 3 do 6 let, ki bo potekal ob sredah, od 16.00 do 16.45 v Ul. Cicerone 8. Začetek 21. oktobra. Info in prijave na www.melanieklein.org, in-fo@melanieklein.org, tel. št. 3457733569.
VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi člane, sodelavce in prijatelje na občni zbor volilnega značaja (za odbor in predsednika) s pregledom opravljenega dela in skupnim razmislekom za bodoče delovanje. Srečanje bo v sredo, 21. oktobra, ob 16. uri v Peterli-novi dvorani, Ul. Donizetti 3, I. nadstropje.
SKD SLAVEC Ricmanje - Log organizira kuharski tečaj v Kulturnem domu v Ricmanjih. Potekal bo ob sobotah, 7., 14. in 21. novembra, od 9. do 13. ure in ga bo vodila Vesna Guštin. Vpis do 25. oktobra na tel. št. 340-2580842 (Martina) ob uri obedov.
PILATES - Vaditeljica Sandra in Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca sporočata, da bo vadba ob torkih, od 19.30 do 20.30 v telovadnici NSŠ S. Gregorčič v Dolini. Vabljene stare in nove tečajnice.
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS prireja fotografski in likovni natečaj »Pričevanja«. Izdelke je treba oddati najkasneje do 30. oktobra na sedežu I. Okraja Občine Trst - Zahodni Kras (Prosek št. 159). Izdelki bodo razstavljeni v okviru praznovanj sv. Martina. Info v tajništvu rajonskega sveta, pravilnik je na: http://primacircos-crizione.comune.trieste.it/presenta-zione-del-concorso-testimonianze-pricevanja/.
JOGA - SKD F. PREŠEREN iz Boljunca obvešča, da se tečaji joge vršijo vsako sredo v društveni dvorani občinskega gledališča v Boljuncu: začetniki od 17.15 do 18.45, nadaljevalni tečaj od 19.00 do 20.30.
TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi stare in nove telo-vadke na prijetno vadbo za razgibavanje in sprostitev s Sandro Benčič vsak torek, od 9. do 10. ure v društveni dvorani gledališča F. Prešeren. Pridite v udobnih oblačilih in s podlogo za ležanje.
0 Prireditve
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA priredi predstavitev knjige »Kameno morje« in razstavo ilustracij avtorice in ilustratorke Mirte Čok. Predstavili jo bosta Jasna Merku in Tanja Škabar danes, 9. oktobra, ob 18. uri v prostorih NŠK, Ul. S. Francesco 20. Razstava bo na ogled v prostorih NŠK in na Oddelku za mlade bralce v Narodnem domu, Ul. Filzi 14.
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA vabi na slavnostno akademijo ob 60-letnici ustanovitve danes, 9. oktobra, ob 18.00 v Kulturni dom, Ul. Petronio 4. Iz organizacijskih razlogov prosimo, da je občinstvo v dvorani ob 17.45.
ZSŠDI obvešča, da je v Tržaškem knjižnem središču še ta teden na ogled razstava Slovenski olimpijski medalisti.
FOTOVIDEO TRST80 vabi na razstavo Radivoja Mosetiča in Luke Vuge z naslovom »Barkolanka« v piceriji pred cerkvijo na Opčinah.
DSI vabi v ponedeljek, 12. oktobra, v Peterlinovo dvorano na srečanje s slikarjem Andrejem Kosičem in na odprtje njegove razstave »Trpeča meta-morfoza«. Slikarja in njegovo delo bo
predstavil umetnostni zgodovinar Saša Quinzi. Začetek ob 20.30.
KRU.T IN NŠK prirejata v sklopu Vse-življenjskih aktivnosti celoletni ciklus bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«. Prvo jesensko srečanje bo v ponedeljek, 12. oktobra, ob 18. uri v čitalnici NŠK v Ul. S. Francesco 20. Lepo vabljeni prijatelji knjig in branja! Prijave in informacije v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 ali pri Narodni in študijski knjižnici.
TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE TS360, založbi ZTT in Mladika, vabijo na Kavo s knjigo v sredo, 14. oktobra, na Oberdankov trg ob 10. uri s pesnico Patricijo Dodič, avtorico zbirke »Ljubimje« (zbirka odmomljanih pesmi).
SKD TABOR IN VZPI-ANPI, ob 70-le-tnici osvoboditve, vabita na ogled razstave »Pot v svobodo« v Prosvetni dom na Opčine. Urnik: od ponedeljka do sobote, od 16. do 19. ure. Vodeni ogledi za šole oz. za skupine po dogovoru.
SKD TABOR IN VZPI-ANPI Prosvetni dom - Opčine vabita v petek, 16. oktobra, ob 20. uri na predstavitev knjige »Ezio Romano - Ženska brez obraza«. Prevod Majda Guštin, predstavitev Kostanca Mikulus.
SKD RDEČA ZVEZDA, pod pokroviteljstvom Občine Zgonik, vabi na Osrednjo proslavo ob 70. obletnici ustanovitve, ki bo v nedeljo, 25. oktobra, ob 17.00 v Športno-kulturnem centru v Zgoniku.
SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar n' G'ri-ci na ogled razstave starih fotografij o trgatvi »B'ndima amb't«.
Prispevki
V	spomin na Mirando Kapun - Blason darujejo prijatelji: Adriana, Marina, Kati, Ado, Nadja, Bruno, Venka, Gi-no, Ljuba, Gianni, Anuška in Miloš 180,00 evrov za Godbeno društvo Prosek.
V	drag spomin na Mirando Kapun -Blason darujejo Magda, Marjan, Ma-tejka in Edvin 50,00 evrov za Godbe-no društvo Prosek.
V	spomin na Marinota Regenta in Mirando Kapun - Blason darujejo solet-niki s Proseka in Kontovela 60,00 evrov za Kulturni dom Prosek - Kon-tovel, 60,00 evrov za Godbeno društvo Prosek, 60,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk in 60,00 evrov za Ženski pevski zbor Prosek - Kontovel.
Alenka, Renata in Severina darujejo 30,00 evrov za krožek KRU.T.
V	spomin na drago hčerko Nadjo daruje Dora Rapotec 20,00 evrov za SKD Slovenec in 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Borštu.
V	spomin na mamo Justino daruje Anica Daneu 50,00 evrov za MoPZ Tabor z Opčin in 50,00 evrov za Knjižnico P. Tomažič in tovariši.
prej do novice
www.primorski.eu1
10
Sobota, 10. oktobra 2015
TRST	/
eno ali več invalidnih oseb s spremljevalcem. Mitja Kosmina bo tako na Jeni - No borders team gostil predsednika deželne konzulte Vincenza Zoccana, k projektu so pristopile tudi jadrnice Moro di Venezia, Fanatic, morda tudi Veliki viharnik. Brussov projekt pa se ne bo zaključil z Barcolano, saj ga bodo
Sloviti Paul Cayard in Berti Bruss v barkovljanskem naselju; ob naslovu utrinek z razstave v Skladišču idej v starem pristanišču
fotodamj@n
nadgradili z odprtjem prvega stalnega centra Amareterapia v tržiški marini Hannibal. Ta center se bo ukvarjal tako s potapljanjem kot z jadranjem, njegovo osrednje poslanstvo pa bo integracija populacije oseb s posebnimi potrebami v življenju na morju.
Projekt Bertija Brussa pa ni edini
JESENSKI POKAL - Družbeno angažirani projekti
Plemenita plat športne prireditve
Pozorni do oseb s posebnimi potrebami, Berti Bruss v prvi liniji
Barcolana ni zgolj tradicionalna jadralska preizkušnja in družabno-turi-stični dogodek, je tudi družbeno angažiran projekt s plemenito platjo. Že nekaj let so gostje Barcolane tudi ljudje s posebnimi potrebami, ki so pogosto prikrajšani za občutke, ki so večini ljudem samoumevni. Da morje povezuje ljudi se zaveda tudi aktivni jadralec in radijski komentator Berti Bruss, ki je pred leti z edinstvenim podvigom dokazal, da lahko osebe s posebnimi potrebami na morju uživajo. Leta 2012 se je na jadranje od Trsta do San Rema in nazaj odpravil s slepim sopotnikom. Iz želje, da bi rešil sebe, je takrat pomagal drugemu. A to doživetje ni bilo dovolj, saj je sodelovanje z invalidnimi osebami postalo Brussovo poslanstvo, ki ga odlično uresničuje tudi v okviru Barcolane.
Bertija Brussa smo včeraj srečali na stojnici deželne konzulte za osebe s posebnimi potrebami, ki se predstavlja s projektom Amareterapia, čigar moto je On the top of my wave (Na vrhu mojega vala). Snovatelj in vodja projekta je Berti Bruss, njegov osrednji cilj pa je osebam s posebnimi potrebami in njihovim svojcem približati morje in športe, povezane z morjem, kot vzgojno in terapevtsko sredstvo. Berti Bruss (zanj je to že 47. Barcolana) je razložil, da je zamisel za projekt dobil med jadranjem s slepo osebo, prvič pa so ga uresničili v sodelovanju z deželno konzulto za osebe s posebnimi potrebami in njenim predsednikom Vincenzom Zoccanom pred tremi leti, ko so začeli aktivno sodelovati pri Barcolani. Naš sogovornik je prepričan, da ima morje terapevtsko in povezovalno vlogo. V knjigi Jaz - tvoje oči in ti - moja duša je Berti Bruss je to vlogo opisal nekako takole: Ko daš prst v morje, si v stiku s celim svetom. »Morje je brezmejno, v njem je vse povezano med seboj, tako, kot bi morali biti povezani ljudje,« meni Bruss, ki je spomnil, da je k projektu Barcolana ac-cessibile pristopilo okrog 50 jadrnic. Te bodo na nedeljski regati - le v primeru normalnih vremenskih razmer (veter z močjo do največ deset vozlov), ker varnost ostaja na prvem mestu - gostile po
JUTRI - Tudi v TKS
Slovenski del regate
Med številnimi pobudami, ki spremljajo letošnjo tržaško prireditev, je tudi regata Go to Barcolana, ena letošnjih glavnih novosti. Gre za regate, ki spodbujajo približevanje iz več morskih smeri k osrednjemu dogodku v Trstu. Slovenski jadralni rally bo jutri startal iz Izole, ostala dva pa bosta na pot krenila s Hrvaške, iz Splita in z Reke. Regato Go to Barcolana from Izola organizira Tržaški pomorski klub Sirena skupaj z jadralnima kluboma Burja Izola in Jadro Koper. Vrhunec slovenskega dela regate bo na slavnostnem sprejemu vseh slovenskih posadk, ki ga v Tržaškem knjižnem središču na Oberdankovem trgu s pričetkom ob 17. uri gostita Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Posadkam in jadralcem bodo dobrodošlico, poleg generalne konzulke RS v Trstu Ingrid Sergaš, izrekli predstavniki političnega in športnega sveta, zapel pa bo mladinski zbor Anakrousis.
družbeno angažiran projekt na Barco-lani. Na eni stojnici se predstavlja tudi tržaški odsek združenja AISM, ki oza-vešča ljudi o multipli sklerozi. Na tej stojnici je mogoče kupiti kvačkane odeje, s katerimi so se junija na pobudo tržaškega združenja Picnitartcafe potegovali za Guinessov rekord v največji odeji na svetu. Na prodaj so tudi jabolka, izkupiček od prodanih vrečk jabolk in prodanih odej pa bo šel tržaškemu združenju za multiplo sklerozo, v katerega je včlanjenih 350 bolnikov. Kampanjo v znak podpore in povezovanja ljudi, ki po svetu živijo s to boleznijo, bo podprla tudi posadka jadrnice Goofy, ki bo opremljena s solidarnostno SMS številko 45591. S pomočjo te številke v Italiji zbirajo sredstva za znanstvene raziskave o tej bolezni. O di-sleksiji, težavi, s katero se spopada vse več otrok, pa govorijo informativni letaki na stojnici pediatrične bolnišnice Burlo Garofolo. To kampanjo bo na nedeljski regati zastopala jadrnica Froud & Froud. (sč)
TURISTIČNA PROMOCIJA - Stojnica portala Discover Trieste
Občine se predstavljajo
V Trstu vplivni blogerji in instagramerji, stojnica pa vabi v vse občine tržaške pokrajine
Pri promociji Trsta in okoliških občin sodeluje tudi spletni portal Discover Trieste, ki se predstavlja na stojnici v »barkovljanskem mestu« (pred Pomorsko postajo). Idejni snovatelji spletne platforme so predstavili simpatičen zemljevid Trsta Use-It, čigar namen je predstaviti mesto in življenje na način, kot ga vidijo in živijo domačini, ter omogočiti mladim popotnikom dostop do brezplačnih infromacij. Vse informacije na zemljevidu so nekomercialne, Use-it pa je mednarodni projekt, ki deluje kot mreža neodvisnih lokalnih pobud, ki jih financirajo lokalne oblasti. Use-It turistične informacije so na voljo v več kot štiridesetih mestih po Evropi. Ekipa portala Discover Trieste je na Barcolano povabila tudi vplivne blogerje, med katerimi jih je kar sedem z Dunaja: prihodnje dni bodo skrbeli za zapise in video objave o jadralskem dogodku v Trstu. Obiskali nas bodo tudi in-stagramerji, ki so ujeli lepote starega pristanišča. Z občinstvom se bodo srečali jutri ob 14.45 v nekdanji ribarnici.
Obiskovalci stojnice Discover Trieste bodo lahko odkrivali tudi lepote in znamenitosti okoliških občin. Na včerajšnji predstavitvi so bili poleg tržaškega župana Roberta Cosolinija tudi župani občin Zgonik, Dolina in Milje Monica Hrovatin, Sandy Klun in Nerio Nesladek, zastopani pa sta bili tudi devinsko-nabrežinska in repentabrska občina (na sliki FotoDamj@n). Občina Zgo-nik se predstavlja z informacijskimi letaki in video posnetkom, jutri pa bo odbornica za turizem Katrin Štoka med drugim predstavila tudi knjigo o osmicah v tržaški pokrajini. Dolinska občina se predstavlja z rezervatom doline Glinščice, jutri dopoldne se bodo na stojnici predstavljali dolinski oljkarji in vinarji, obiskovalce pa bodo vabili na nedeljski jesenski pohod. Ta bo peljal po krožni poti do kraškega roba, med borovimi gozdiči in hosto, za nameček pa se bo pohod-nikom odpiral razgled vse do morja, kjer bo potekala regata. Nepogrešljiv pripomoček bo daljnogled! Na stojnici predstavljajo tudi promocijske aktivnosti devinsko-nabrežinske in repentabrske občine, SDGZ pa predstavlja kulinarično prireditev Okusi Krasa. (sč)
Pogrešanega jadralca še iščejo
Južno od Pulja pogrešajo 26-let-nega Omanca Mohameda Al Alawija -profesionalnega jadralca posadke tri-marana Musandam-Oman Sail. Trimaran iz omanskega sultanata (na sliki spodaj) že dalj časa žanje uspehe na mednarodnih regatah, namenjen pa je bil v Trst, kjer naj bi sodeloval na promocijskem dogodku spremljevalnega programa Barcolane Land Rover Extreme 40@Barcolana.
Nesreča na krovu dvajsetmetr-skega plovila se je pripetila v sredinih zgodnjih jutranjih urah nasproti otoka Unije, ko je trimaran plul s hitrostjo do 25 vozlov. Al Alawi najbrž ni bil pripet z varnostjo vrvjo, večji val ob sunkih do
17 vozlov pa naj bi povzročil nesrečni padec v morje.
Alarm je posadka sprožila v sredo ob 5.05. Obveščena je bila hrvaška obalna straža, v iskalno akcijo je bila vključena tudi italijanska obalna straža. Z včerajšnjim dnem jadralca iščejo tudi člani posadke trimarana, ki je tačas odpovedala nastop na dogodku Land Rover Extreme 40@Barcolana in se preselila na Mali Lošinj. Tudi omanska stojnica na nabrežju je tudi ostala zaprta. Solidarnost jadralnemu klubu Oman Sail je izrazil tudi predsednik Svbg Mitja Gialuz.
Do včerajšnjih večernih ur pogre-šanca niso našli. Iskalna akcija se nadaljuje. (mar)
PRISTANIŠČE
Tudi za otroke
Za obiskovalce Barcolane in jadralce je nared tudi staro pristanišče. Včeraj dopoldne so tu poskrbeli še za zadnje lepotne popravke; delavci so kosili travo ob robu cestišča in urejali posode pred prenovljenim skladiščem 26. Čeprav na tem območju ne bo »fešte«, je prav, da vhod na prizorišče uredijo karseda lepo. To lahko razumemo tudi kot znak optimizma za mesto, znak za ponovni zagon območja, v katerem zaenkrat še vedno kraljujejo opuščena skladišča, podgane in potepuške mačke. V času Barcolane je tu posebno vlogo prevzel vintage vlak, ki je postal prava turistična znamenitost. Da je všeč prav vsem potnikov, kažejo obisk in pogovori med turisti in Trža-čani, s katerimi se prav nič ni težko zaplesti v pogovor.
Vožnja z vlakom je edinstveno doživetje predvsem za otroke. Ti se lahko s starši v vlak vkrcajo pred skladiščem 26 ali na 4. pomolu. Ob koncu vožnje se lahko zatečejo v Skladišče idej, kjer v teh dneh potekajo delavnice, združene pod naslovom Barcolanalab. Mali obiskovalci lahko tu občudujejo prototipe in makete barkic, ki so nekoč plule po Jadranskem morju, fotografije o morju in fotografije o prvih jadralskih regatah v severnem Jadranu. Razstavni prostor bo danes odprt med 9. in 13. uro ter med 16. in 20. uro. Jutri in pojutrišnjem pa med 10. in 20. uro.
Seznam aktivnosti za otroke je dolg in pester, izvajali pa ga bodo še na drugih prizoriščih. Danes in jutri med 10. in 18. uro bo prijetno tudi ob kanalu, kjer bodo v okviru projekta Minibarcolana spuščali papirnate jadrnice, ki so jih otroci v sredo popoldne izdelovali v tržaškem Impact hubu. Nihče pa seveda ne bo odslovil otrok, ki bodo za to priložnost barčice izdelali doma in jih prinesli na Ponteroš. (sč)
Spremembe in gostja
Do sinoči se je vpisalo okrog 1130 jadrnic. Ker bo veter v soboto zvečer in ponoči najmočnejši, bo večerna regata Jotun Cup na sporedu že drevi ob 19. uri. Včeraj ob zori so se v morju igrali kite surferji, danes pa vlada veliko pričakovanje za prihod »botre« letošnje Barcolane Isabelle Joschke, gostje družbe Generali. Družbeno angažirana jadralka se je večkrat udeležila tekmovanja Solitaire du Figaro.
Linea blu v živo
Televizijska oddaja Linea blu (Rai1) od blizu spremlja dogajanje v Trstu. Vsoboto ob 14. uri bo v živo spremljala vrvež na Velikem trgu in nabrežju, posebno pozornost bo menda namenila tudi vsem društvom, ki so soudeležena pri Barcolani. Ekipa TV-oddaje se bo s svojo jadrnico udeležila tudi nedeljske regate.
/
KULTURA	Petek, 9. oktobra 2015 1 1
KNJIŽEVNOST - Beloruska pisateljica in novinarka Svetlana Aleksijevič
Nobelova nagrada pisateljici, ki je postavila spomenik trpljenju in pogumu
Angleški »bookmakerji« se tokrat niso motili. Svetlana Aleksijevič je vse do vi-gilije veljala za favoritinjo in to vlogo ubranila tudi včeraj ob 13. uri, ko je Kraljeva švedska akademija v Stockholmu razglasila letošnjega zmagovalca Nobelove nagrade za literaturo. Beloruska pisateljica in raziskovalna novinarka Svetlana Aleksije-vič je Nobelovo nagrado dobila za svoje »polifonične zapise, spomenik trpljenju in pogumu v našem času«. Nagrado, vredno osem milijonov švedskih kron, ji bodo izročili 10. decembra, na obletnico smrti Alfreda Nobela.
Aleksijevičeva se je rodila leta 1948 v Ukrajini, beloruskemu očetu in ukrajinski mami, potem se je družina preselila v Belorusijo. Po končani šoli je delovala kot učiteljica in novinarka, študij novinarstva je obiskovala v Minsku. Po diplomi so jo zaradi opozicijskih stališč dodelili lokalnemu časopisu blizu poljske meje. Kasneje se je vrnila v Minsk in se zaposlila pri časopisu Sel'skaja Gazeta, piše v njeni biografiji, objavljeni na spletni strani Nobelove nagrade. Več let je zbirala gradivo za svojo prvo knjigo U vojny ne ženskoe lico (Vojna nima ženskega obraza, 1985), ki temelji na intervjujih s številnimi ženskami, ki so doživele drugo svetovno vojno. Gre za prvo delo iz pisateljičinega cikla Glasovi utopije, v katerih je življenje v Sovjetski zvezi opisala z vidika posameznika. »S pomočjo svoje izjemne metode - skrbno sestavljenega kolaža človeških glasov - Aleksijevičeva poglablja naše razumevanje celotnega obdobja,« so še zapisali v Stockholmu.
Pisateljica je v svojih delih zajela nekatere najpomembnejše dogodke med in po sovjetskem obdobju, ki so vplivali na Belorusijo, vključno z jedrsko nesrečo v Černobilu, sovjetsko-afganistansko vojno in razpadom Sovjetske zveze. Posledice čer-
nobilske nesreče iz leta 1986 je tematizi-rala v knjigi Černobilska molitev (1997), ki po avtoričinih besedah ni knjiga o Černobilu, temveč o svetu po Černobilu. V slovenskem prevodu je izšla pri založbi Modrijan, poslovenila jo je Veronika Sorokin.
Knjiga Cinkovye mal'čiki (Dečki iz cinka,1989) je pričevanjski portret deset let trajajoče sovjetsko-afganistanske vojne (1979-1989), zadnje delo iz cikla Glasovi utopije pa je Vremja second hend (Čas iz druge roke, 2013). Še eno zgodnejše delo, ki sodi v pisateljičin monumentalni projekt, je knjiga Poslednie svideteli (Zadnje priče, 1985).
Svetlana Aleksijevič je dosegla mednarodno priznanje s svojim čustvenim pripovedovanjem o černobilski nesreči in drugi svetovni vojni. Njeni zapisi grozot v prvi osebi skozi besede prič so bili prevedeni v štirideset jezikov, prejela je več medna-
Svetlana Aleksijevič in platnici dveh njenih
prevedenih del
tatyana zenkovich
rodnih nagrad. Zaradi pričevanj v Dečkih iz cinka se je morala zagovarjati pred sodiščem. Njene knjige, ki so napisane v ruščini, v njeni domovini, ki jo je dolgo vodil avtoritarni predsednik Aleksander Lu-kašenko, niso izšle, kar je avtorica opredelila za »neželeno cenzuro«. Zaradi kritike režima je Aleksijevičeva občasno živela v tujini, med drugim v Italiji, Franciji, Nemčiji in na Švedskem.
Nekatere knjige Svetlane Aleksijevič so prevedene tudi v italijanščino; izšle so pri založbah Bompiani in E/O. Novembra bo izšel tudi italijanski prevod knjige Vojna nima ženskega obraza.
Beloruska novinarka in pisateljica je 14. ženska, ki je prejela Nobelovo nagrado za literaturo, ki jo podeljujejo od leta 1901. Nominirana je bila med 198 kandidati. Lani jo je dobil francoski pisatelj Patrick Modiano.
ijwlldkiu .\l- ■.■■■:■■ vii
t 'gTrinbilsJča molitev
K:P,Ü¡". iha
Iv,.m iiImMtij
iftil
W »i
Avellana AJeksieiič
RAGAZZ1
DI ZINCO

LL-:.vuí
NOBEL - Aleksijevič
»Bralcu trga dušo in srce ...«
Novinar in poznavalec nekdanje Sovjetske zveze Branko Soban je za STA izrazil veselje ob novici, da je Nobelovo nagrado za literaturo prejela Belorusinja Svetlana Aleksi-jevič, ki je po njegovem mnenju izjemna pisateljica. Kot je dejal, so bile njene knjige v nekdanji Sovjetski zvezi prepovedane, ker je pisala o stvareh, ki jih je oblast prikrivala. Pri tem je navedel vojno v Afganistanu
Branko Soban
arhiv
in černobilsko problematiko, ki jo je opisala v Černobilski molitvi. Ta knjiga, kot pravi, »bralcu trga dušo in srce«. V njej namreč piše o vsem, kar se je dogajalo ob nesreči, o tem, kako je oblast lagala javnosti in svojcem žrtev, je pojasnil Soban, ki meni, da bi moral knjigo prebrati vsak Evropejec.
Letošnja Nobelovka se sicer lahko pohvali z več knjigami, »a tudi, če bi napisala zgolj Černobilsko molitev, bi si zaslužila Nobelovo nagrado,« je prepričan Soban.
Pisateljica, znana po hlepenju po resnici, je bila nezaželena tako v Sovjetski zvezi kot pozneje v neodvisni Belorusiji, zato večinoma živi v tujini, je še povedal Soban, ki ga zanimajo zdajšnji odzivi tako Minska kot Moskve. (STA)
NOVA GORICA - V sklopu niza Zvoki mladosti nastopil Igor Zobin
Vse barve harmonike
Tržaški harmonikar Igor Zobin	arhiv
Harmonika kot samostojno glasbilo na umetniškem področju razvija v zadnjem času vedno večjo veljavo. Njena mavrična zvočnost, ki se na trenutke prelevi v klavirskega, drugič orgelskega in tretjič malodane orkestrskega, je postala prostor ustvarjalnega navdiha, po katerem posega vedno več sodobnih skladateljev. Med prvimi pomembnimi skladatelji, ki so svoje kom-poniranje posvetili harmoniki, je tudi ruska skladateljica Sofija Gubajdulina. Njena skladba na psalm De profundis, ki predstavlja mejnik v ustvarjanju sodobne glasbe za harmoniko, je zaz-venela na odprtju recitala Igorja Zobi-na v Glasbeni šoli Nova Gorica. Prepletene prijateljske vezi treh inštitucij Festivala Kogojevi dnevi ter Glasbene šole Nova Gorica in Glasbene matice Trst, kjer je Igor Zobin zaposlen kot profesor, so pristopile k organizaciji vir-tuoznega večera harmonike. Koncert je bil šesti v nizu Kogojevi dni, predstavlja pa tudi prvi koncert iz cikla Zvoki mladosti, ki ga prireja novogoriška glasbena šola.
Tržačan Igor Zobin sodi v mlajšo generacijo harmonikarjev v Italiji. Poleg harmonike je uspešno opravil še študija kompozicije in dirigiranja, med ustvarjalne interese pa vključuje tudi gledališče v vseh pojavnih oblikah, od glasbe do igranja. Vsa ta znanja in veščine so se izrazile tudi v njegovem nastopu. Na spored je vključil le izvirna dela sodobnih skladateljev, poleg Sofije Gunajduline, še skladbe Vladimirja Zubickega, Francka Angelisa in Viatc-heslava Semionova. Nekatere izmed teh skladateljev pozna osebno. Izbor je te-
meljil na izhodišču vsebinske oziroma izrazne kontrastnosti. Celota pa je razgrnila zvočni spekter harmonike v polnosti. Nekje so se prvine jazza v smislu improvizirane glasbe spajale s sodobno umetelno govorico (Partita concertante in modo di improvvisazione jazz 1, V. Zubickega), drugje je minimalizem drobil zvočne odtenke harmonike na male fragmente, ki so se skozi tematsko gradivo razraščali v fraze poglobljene izraznosti (Impasse F. Angelisa). Zagotovo je De profundis terjal največ zbranega poslušanja, zlasti od številnih mladih harmonikarjev z glasbene šole, ki so se koncerta udeležili. De profun-dis ponazarja molivca in v odsekanih glasbenih linijah vsebuje veliko trenutkov tišine in tihega izvajanja. Igor Zo-bin je do polnosti izrazil plastičnost pri-
povedi, ki jo skladba zahteva. Kot interpret je pokazal briljantno tehniko in interpretativno natančnost. Pri izvajanju je zvest samemu sebi in svojim zamislim. V njegovi igri prevladuje razgibana čustvenost, ki vsako skladbo posebej odene v posebno razpoloženje.
Za konec je zaigral delo, kjer je harmonika zavzela dobro znano vlogo, ki jo ima na področju ljudske glasbe. Bolgarska suita (V. Semjonov) v sodobnem jeziku podaja tradicijo balkanske glasbe z njenim prepoznavnim melosom in ljudskimi plesi. Igor Zo-bin je dosleden interpret, ki s kariz-mo in bravuroznostjo osvoji še tako zahtevno glasbeno gradivo in ga poslušalcem ponudi v poslušanje poglobljeno preučenega.
Metka Sulic
FILM - Začel se je festival CinEast
Slovenski filmi na ogled na festivalu v Luksemburgu
V Luksemburgu se je začel osmi festival srednje - in vzhodnoevropskega filma CinEast, na katerem že četrtič sodeluje tudi Slovenija. V tekmovalnem programu bodo predvajali koprodukcijo Družinski film, ki jo je režiral Olmo Omerzu. Film je nastal v kopro-dukciji češkega producenta Endorfilm in slovenskega producenta Arsmedia. Svetovno pre-miero je doživel konec septembra na festivalu v San Sebastianu. Na festivalu bosta med drugim na ogled tudi filma Dom režiserja Metoda Pevca in Šiška Deluxe Jana Cvitkoviča.
Pevčev film Dom so izbrali za enega izmed najboljših dokumentarnih filmov regije, ki je v fokusu festivala. Film, ki bo na ogled 18. oktobra, je na zadnjem Festivalu slovenskega filma v Portorožu dobil vesno za najboljši dokumentarni film. V programu izvirnih komedij iz Vzhodne in Srednje Evrope pa bodo zavrteli Cvitkovičev film Šiška Deluxe. Film je te dni na sporedu tudi na filmskem festivalu Let's CEE, ki poteka na Dunaju in obeležuje 20-letnico Slovenskega filmskega centra (SFC).
Na festivalu, ki bo potekal do 25. oktobra, bodo v programu animacij za otroke predstavili tudi kratka filma Ki-ki-do - Princ iz močvirja in Sto nesrečnih gobic režiserja in ani-matorja Grega Mastnaka, ki sta bila aprila predstavljena tudi na festivalu animiranega filma v Stuttgartu. V programu najbolj izstopajočih filmov pa se bosta predstavila filma Ti me nosiš režiserke Ivone Juke, letošnji kandidat Črne gore za tujejezičnega oskarja, in Kosec režiserja Zvonimirja Juriča, najboljši koprodukcijski film po mnenju žirije zadnjega Festivala slovenskega filma.
Prevedli danski roman, ki se dogaja v Ljubljani
Pri založbi Sanje je izšel roman Danska zanka danskega novinarja in pisatelja Henrika Bruna. Brun, ki je skoraj dve desetletji deloval kot dopisnik iz tujine, tudi s prizorišč vojn v Jugoslaviji, je dogajanje svojega kriminalnega romana postavil v Ljubljano. Po besedah prevajalca Darka Čudna je delo napisano v najboljši maniri tega žanra. Dogajanje romana je postavljeno v današnjo Slovenijo, zaplet pa sega v preteklost, vse do vojne za osamosvojitev leta 1991. Ko na ljubljanski ulici najdejo umorjenega pisatelja, šoferja nujne pomoči med balkanskimi vojnami, nekdanji dopisnik Keitl Brandt opusti svoj končni cilj, Sarajevo. Znajde se v peklenskem kotlu preprodaje in korupcije, ki v grozeč brbot pogoltne še dansko rokometno zvezdnico in slovensko novinarko, vsebino knjige povzemajo pri založbi.
Kot je na novinarski konferenci dejal Čuden, je Brunov roman za slovenskega bralca zagotovo zanimiv, ker se dogaja v Sloveniji, posebna kvaliteta romana pa je tudi v njegovi dvojni strukturi. V njem tečeta dve zgodbi: glavna zgodba in ob njej bridke izpovedi neke ženske, ki jo trpinčijo in zlorabljajo.
Kot je povedal Brun, se je za Ljubljano odločil iz dveh razlogov. Mesto je po eni strani ravno pravšnje velikosti, ustrezala pa mu je tudi tukajšnja umirjena družbena klima. Kadar se v takšnih sredinah kaj zgodi, vpleteni to običajno poskušajo skriti. Poleg tega se takšna zgodba, kot jo je zapisal v Danski zanki, lahko dogaja le na obrobju Evropske unije. (STA)

Harvey Norman |\|QRA NEDELJA
v Harvey Normanu Koper, 11.10.2015
Slol FtHNANJO
i ¡_
m m ! i
Siol FERNANDO
(Vil-VrriTi. nnhia.'i'i;^.
MU MARINA
Pri'M>T 50 cm. (nHn vue* yu*
Poliànlh BASIC
briï. dAHiHi kakuvos!
OtHlakiik LOTI
ùrno m bfisïiàfva
Omariça u Ègn^fl NEW YQftK
J0i]37ïPJ.5cm.
Komotfa SQUARE
■ 1 /jtâLxBÛCrn, ¿ma mat. Dansfta kiikovosî

pfliteh il (tnir ODIELA
ISOiiîoqtnv um usqfr
MORA CENA! |

■
Kmih HHJetru iiamtairaNÛAH
236x] 5ûcm. ksi ji dPEr>a iHKtiwlev. wnei™ wrHf/tüíG
trfLii'-;.rFj. Mia.-Vrfi Kapuír ]Jtiti ifiilKwFi
BOSCH
671 prostornme A energijski razred
ßöfW filteffii***- ^«SLfra 5CC

p^Éita BOSCH H0H 331«
prtffWTiíki lira, pope*™™ Si!**« wifífta îliJd^Bl
LG Smart TV samo
SftMSUNG - —

g.Ut HP . WIFl„aoow*i

■CAPOÜISTRIA-KOPEFt'SLQVENIA-ANKARAHSKA CESTA 30 *TÉL.: + 305 5 il OQ ion. * pon. ■ pol, ítf 9-00	tir«, S«fr. <?d 9 00 £0,00 Uri, ncd. 4d 10,00 d4 15DD ■ rO*
/
KULTURA
Petek, 9. oktobra 2015
13
KNJIŽNA NOVOST - Tržačani in morje
Deset znanih piscev razkriva odnos do morja
Zanimivo publikacijo I mari di Trieste bodo predstavili danes
Med tržaške posebnosti sodi tudi odnos do morja. V to so prepričani tuji in tudi tržaški intelektualci, ki Tržačanom pripisujejo zelo svojstven odnos do morja. Pravzaprav vsak Tržačan ima svoje morje. Točneje svoje idealno kopališče. Tržaška morja so namreč kopališča - obale, v katerih se vsakdo prepoznava. Večkrat se z leti spremenijo. Tako neko kopališče pooseblja otroška leta, drugo mladostna, nato sledi izbira še za zrela ...
O tem, in še o marsičem zanimivem, piše publikacija I mari di Trieste (Tržaška morja), ki jo bodo danes ob 19. uri predstavili v nekdanji glavni ribarni-
ikh. i a nj i ■ .
rVnn-M.-», Pn I'll,.- .J -. Mk-I'-'V' t ■ '.'Ui 1 —
M ......t nubk. LiikiChii'L^-l kmmfaCilh
Vi ■ 'i Inkl'i k t Li.p ^ I j- ■ ™ ^v-irFl"" ^In
i MARI d/TR ICSTE
Lciiit un 3iéî(i uinii^
1111 Iii. y Lb 11 ill mil.Ii hjnii:
rtJUlTAV l.l ! - "h
ci v Trstu. Za založbo Bompiani jo je uredila Federica Manzon, s fotografijami raznih kopališč in predelov obale pa jo je obogatil fotograf Diego Artioli. Predvsem pa v knjigi o »svojem« morju pripoveduje deset piscev, ki so se v Trstu rodili ali ki so mesto izbrali za svoj dom. Že navedba imen dokazuje, da je vsebina publikacije več kot privlačna. Ne samo za Trža-čane. Svoj odnos do morja so razkrili (po vrstnem redu zapisov): Mauro Covacich, Gillo Dorfles, Claudio Grisancich, Veit Heinichen, Claudio Magris, Alessandro Mezzena Lona, Boris Pahor, Pino Rove-redo, Pietro Spirito in Mary Barbara To-lusso.
V čem je svojstve-nost odnosa Tržačanov do morja? Kot, tudi na osnovi zbranih prispevkov uglednih piscev, ugotavlja urednica publikacije Federica Manzon, je privlačnost morja za domačine v njegovi »uporabnosti«. Tržaški ljudski sinonim za »mare« (morje) je »ba-gno« (kopališče). Pogled zadnjih tržaških generacij se zaustavi ob obali in praviloma ne seže do obzorja. Morje je tako tesno vezano na mesto in predvsem poleti postane sestavni del vsakodnevnega življenja. Za poprečnega Tržačana je samo po sebi umevno, da so toplejši meseci zapisani uživanju ob in v morju. Privajanje na morje, na plavanje, na skoke in na druge vodne igre - športe, na druženje se začne že v otroških le-
glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar
NA VES GLAS
Womandile
Jena
Stoner rok
Go Down Records, 2015 Ocena:
Z današnjo glasbeno rubriko se vračamo v Italijo, točneje v dolino Valcamonica, kjer so doma člani benda Jena. Pod drobnogled bomo postavili njihov prvenec Womandile. Skupina Jena je mlada zasedba, nastala pred komaj tremi leti, sestavljajo pa jo štirje fantje in sicer pevec in kitarist Guido Richini, drugi kitarist Nicolas Bettinesch, basist Carlo Pedersoli in bobnar Fabio Giorgi. Člani zasedbe izhajajo iz različnih glasbenih zvrsti, kot so bluz, metal in stoner glasba, skupaj pa so se odločili za, kot so ga sami poimenovali, »metaliziran stoner rok«. Ime skupine so fantje povzeli po filmskem igralcu Kurtu Russllu, ki je bil v znanem filmu iz devetdesetih Escape from New York poimenovan ravno Jena (Snake v originalu).
Bend je pred leti izdal krajšo EP ploščo, v kateri je komade pel v italijanščini, v prvencu Womandile pa so pesmi v angleškem jeziku. »Kmalu po izidu EP plošče nam je bilo jasno, da je italijanski jezik neprimeren za izbrani glasbeni stil, zato smo se ob izidu prvenca odločili, da bomo peli v angleščini, kot to že dela večina stoner skupin,« nam je razkril pevec in kitarist Guido.
Album Womandile so fantje posneli v glasbenem studiu Bahnhof Zoo italijanskega glasbenika in producenta Franca Brune, izdala pa ga je italijanska neodvisna glasbena založba Go Down Records. Ploščo sestavlja devet komadov za malo več kot štirideset minut dobre glasbe. Najprej je na vrsti krajši akustični intro The Spark, takoj za tem pa lahko prisluhnemo prvemu pravemu komadu Cavemen's Rage. Gre za petminutno stoner-metal glasbeno eksplozijo z močnimi kitarami in energičnim ritmom. Sledi Eyes Of The War, bolj počasna in metalska skladba, ki spominja na sound skupine Isaak iz Genove. Podobna je tudi naslednja A-Train, takoj za njo pa je na vrsti single Womandile, izreden komad, ki se po akustičnem intru spremeni v mogočno stoner pesem. Pri naslednji Bounty Hunter je jasno, da fantje radi prisluhnejo ploščam angleškega benda Orange Goblin. Po krajšem akustičnem, »puščavskem« intermezzu je na vrsti še komad Mean Machine in še zaključna ter prav gotovo najboljša skladba plošče Dreaming Van Cleef, sedemminutna stoner balada. Upamo, da bomo lahko skupini čim prej prisluhnili še v živo v naših krajih!
tih. Izbira kopališča sledi socialnim, ekonomskim in modnim zakonitostim ter seveda osebnemu okusu. Leta prinašajo spremembe, tako v družbi kot v izbirah posameznikov. Vse to je mogoče razbrati iz objavljenih zapisov. Zato je publikacija zanimiva tudi kot zgodovinska pri-čevalka.
V desetih zapisih so predstavljena vsa »zgodovinska« tržaška kopališča in nekateri mični predeli obale do Devina. Pripadniki starejše generacije, v prvi vrsti Gillo Dorfles, se rad spominja dogajanja v nekdanjem kopališču Savoia in še obstoječem Ausonia. O tem velikem mestnem kopališču piše tudi Alessandro Mez-zena Lona. Boris Pahor omenja slovito Lanterno, ki še danes ločuje kopalce glede na spol, najlepši spomini pa ga vežejo na barkovljanski Čedaz. V Lanterni, ki mu Tržačani pravijo Pedočin, je poletja v otroških letih preživljal tudi Pino Rove-redo. Claudio Grisancich je pesnil o val-obranu pred osrednjim trgom, ki je služil tudi kot mestno kopališče. Za Claudia Magrisa se doživljanje morja začenja v Istri, v Trstu pa je obiskoval številna kopališča od Barkovelj do Devina. »Priseljenec« Veit Heinichen je bil privrženec kopališča Sticco (sedaj Miramar) tik ob miramarskem parku. Pietro Spirito je otroška in mlada poletja preživljal v bližnjem tako imenovanem vojaškem kopališču. Družina Maura Covacicha je prisegala na »ljudski« borov gozdič v Bar-kovljah, kjer se pravzaprav začenja »riviera«. In še Mary Barbara Tolusso, ki ima rajši naravnejše plaže, take, ki jih je (vedno težje) najti od Brojnice proti Sesljan-skemu zalivu.
Vsakomur svoje, bi lahko rekli; vsekakor v Trstu morju ne moreš uiti, pravi urednica. Zakaj pa naj bi mu, ko pa je znanilec prijetnega. Častna tržaška. (bip)
VELIKE RAZSTAVE - Impresionisti
Monet v Torinu
Na ogled je 40 mojstrovin iz zbirke muzeja D'Orsay
V Torinu je tačas na ogled delček Pariza. V Galeriji moderne umetnosti je namreč od prejšnjega tedna mogoče občudovati 40 mojstrovin francoskega impresionističnega slikarja Clauda Moneta. Razstavljene slike so iz zbirke pariškega muzeja D'Orsay, sedem jih ima italijansko občinstvo priložnost videti prvič. Razstava, ki bo na ogled do 31. januarja, je plod sodelovanja med mestom in pariškim muzejem, v sklopu katerega so že pripravili razstavi del Edgarja Degasa in Pierre-Augusta Renoirja. Leta 2016 bo sledila še razstava Edouarda Maneta. Claude Monet (1840-1926) velja za enega najpomembnejših impresionističnih slikarjev. Rodil se je v Parizu, mladost pa preživel v Le Ha-vru, kjer se je učil risanja. Po letu 1860 se je v Parizu družil z Manetom, Pissaro-jem, Renoirom in Si-Med	sleyjem. Od leta 1862
razstavljenimi je študiral pri Charle-deli sta tudi su Gleyru. Rad je olji Essai de ustvarjal v naravi po figure en	načelih plenerizma,
plein-air:	najprej razmeroma
Femme à	realistične pejsaže in
l'ombrelle	prizore iz meščanske-
tournée vers ga življenja, pozneje je la droite	z igro barv in svetlo-
(levo) i n	be povsem svobodno
Argenteuil interpretiral motiv kot subjektivno likovno podobo trenutka.
ansa
O*0*
Odhodi skupinskih potovanj s spremljevalcem
Festival tartufa in terana	24.10.
Ferrara in razstava Giovannija Boldinija 31.10 - 01.11. Tura po Mehiki	02.11 - 14.11.
Polinezija	10. - 26.11.
Martinovanje med slovenskimi griči	15.11.
Božično obarvan London	19. - 23.11.
Gradec, ledene jaslice in adventne stojnice v gradu Kornberg	28. - 29.11.
Treviso in razstava « El Greco in Italia »	29.11.
Berchtesgaden, Konigsee in grad Hohenwerfen
04.	- 06.12.
Zaključni izlet v Kranjski gori, Celovcu in Jesenicah
06. - 08.12.
05.	- 08.12.
06.	- 08.12. ¡§11. - 13.12.
12.12.
Praznik luči v Lionu Advent v Markah
Božične stojnice v Aosti in Montreauxju Božična Ljubljana s plovbo po Ljubljanici Advent v Roveretu
12. - 13.12. I Ljubljana
17. -
Moggio Udinese: stojnice, jaslice in « brovadar » Praga in Dresda, potovanje med najstarejšimi adventnimi stojnicami Božični sejem na Bledu
Božič v Opatiji s pokušnjo domače čokolade 24 Žive jaslice v Postojni Novoletna potovanja:
Šri Lanka, biser indijskega oceana Berlin
Tura po Siciliji z letom iz Ljubljane Krakov, Brno, Olomouc Mali Lošinj Bratislava Umbrija Dunaj
Budimpešta Terme Čatež
Varaždin, Zagreb, in balet v Operi
13.12.
28.12. -29.12. -30.12. -29.12. -29.12. -30.12. -30.12. -30.12. -30.12. -30.12. -30.12. -
21.12. 19.12. 26.12. 26.12.
06.01. 03.01. 03.01. 02.01. 02.01. 01.01. 02.01. 02.01. 02.01. 02.01. 01.01.
31.12. - 01.01.
Zaupajte Uikušenoostil
Privošcite si magično praznično vzdušje v Dolenjskih, Šmarjeških, Moravskih in Rimskih toplicah, v Termah Olimia, Rogaški Slatini, Dobrni ter v Termah Ptuj za Božic, Štefanovo, Silvestrovo ali za Sv.Trije Kralje. Ekskluzivni Aurorini paketi s prevozom že od 242,00 evrov. V nekaterih hotelih celo brez doplačila za enoposteljno sobo!
POTOVALNA AGENCIJA AURORA, UL. MILANO 20, TRST
Tel. 040 631300 - Fax 040 365587 - e-mail aurora@auroraviaggi.com - Url www.auroraviaggi.com Urnik: ponedeljek - petek 9.00 - 12.30 in 15.30 - 18.30, četrtek no stop 9.00 - 18.30, sobota 9.00 - 12.00
1 4 petek' 9- °ktobra 2015
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
GORICA - Le redki delavci odšli v Maniago ali Campodarsego
Tovarni Siap v Stražcah se iztekajo zadnji meseci
Tovarna Siap v Stražcah bo kmalu prenehala obratovati
bumbaca
Stavka, zbiranje podpisov, pogajanja... Nič ni zaleglo. V kratkem bo tovarna Siap v Stražcah, ki je v lasti skupine Carraro Group iz Padove, prenehala obratovati. Gorica bo tako izgubila še en del svoje že itak skromne in opustošene industrije, z njim pa tudi številna delovna mesta.
»V zvezi s tovarno Siap žal ni novosti. Edina gotovost je, da bodo dejavnost v Stražcah prej ali slej prekinili. Morda se bo to zgodilo decembra, morda januarja, tega ne morem napovedati: zagotovo vemo le, da je tovarna obsojena na zaprtje,« je za Primorski dnevnik povedal predstavnik sindikata FIOM-CGIL Livio Menon, ki je spomladi, ko je v javnost kot strela z jasnega udarila novica o drastičnih načrtih vodstva družbe Carraro, pobliže spremljal to vprašanje. »Zaprtju tovarne smo sindikati že od vsega začetka ostro nasprotovali. Delavci so se uprli s stavko, ki je trajala več tednov. Začela so se težka pogajanja, vodstvo družbe pa je vztrajalo pri svojih stališčih in ni popustilo. Naposled nam je skupščina delavcev soglasno poverila nalogo, da podpišemo dogovor, ki ga je predlagala družba,« se majskega burnega dogajanja spominja Menon.
V tovarni v Ulici Brigata Casale je bilo do letošnje pomladi zaposlenih 70 delavcev. Po podpisu dogovora tovarna ni prenehala obratovati - to naj bi se predvidoma zgodilo do 31. decembra -, v njej pa danes dela manj ljudi. Na podlagi dogovora, ki ga je maja podpisala s sindikati, je družba goriškim delavcem ponudila možnost, da sprejmejo službo v eni izmed ostalih dveh tovarn skupine Carraro v Cam-podarsegu in Maniagu, le redki izmed njih pa so se odločili za selitev. »Večina izmed nas je izbrala dopolnilno blagajno ali je poiskala drugo zaposlitev. Po mojih informacijah, ki sicer niso najbolj sveže, so v Capodarsego odšli le trije delavci, eden pa naj bi se odločil za Maniago,« je za Primorski dnevnik povedal bivši delavec tovarne Siap, ki je med srečneži, ki jim je uspelo najti drugo službo.
Da se je za odhod v Campodar-sego in Maniago odločila le peščica goriških delavcev, nam je potrdil tudi Me-non, ki nima informacij o tem, ali se za prevzem goriške tovarne zanima kakšno drugo podjetje. Pred meseci je interes pokazal tržiški podjetnik Ales-sandro Vescovini, vendar iz te moke -vsaj zaenkrat - ni bilo kruha. (Ale)
ŠTEVERJAN - Pogrešanko našli včeraj zjutraj
Končno na varnem
Sredi vinogradov so jo opazili z gasilskega helikopterja - Noč je prebila pod milim nebom
Sorodnikom Ane Terpin iz Števerjana se je včeraj dopoldne odvalil kamen od srca. 78-letno žensko, ki so jo pogrešali od srede, so našli gasilci, ki so s helikopterjem preletavali števerjan-sko občino. Bila je premražena in prestrašena, saj je noč prebila na prostem. Reševalci so jo odpeljali na pregled v goriško bolnišnico, najhujši trenutki pa so k sreči mimo.
Terpinovo so gasilci, ki so se s helikopterjem Drago 82 pripeljali iz Benetk, našli okrog 11. ure. Opazili so jo sredi vinogradov, nedaleč od njenega doma v Ščednem. »Ležala je na tleh, ni se mogla premakniti. Po vsej verjetnosti je tam ostala več ur. Eden izmed gasilcev se je spustil s helikopterja in ji nudil prvo pomoč, prišla je še kopenska ekipa, ki je gospo odpeljala z džipom do njenega doma. Tam je nanjo čakala služba 118,« so za Primorski dnevnik povedali goriški gasilci. Z rešilnim vozilom so jo nato odpeljali na pregled v bolnišnico.
Sorodniki so Terpinovo pogrešali od srede zjutraj. Da je ni doma, je prvi opazil brat Emil, ki je nemudoma poklical nečakinjo in sile javnega reda. V sredo popoldne se je začela obsežna iskalna akcija, v kateri so sodelovali karabinjerji, števerjanska ekipa civilne zaščite, gasilci s helikopterjem in izurjenimi psi, policija in tudi nekateri krajani različnih starosti, ki so želeli dati svoj doprinos. Preiskali so širše območje okrog hiše pogrešanke, ki je verjetno odšla od doma že ponoči, a je niso našli. Iskalno akcijo so prekinili, ko se je zmračilo, nadaljevali pa so včeraj zgodaj zjutraj. Okrog 11.30 smo v našem uredništvu prejeli razveseljivo novico, da so Ančko, kot ji pravijo domačini, končno našli: bila je premražena in utrujena, a živa in zdrava. »Zelo smo veseli, da se je iskalna akcija srečno zaključila,« je komentirala županja Franka Padovan. (Ale)
Na domu je žensko pričakalo osebje službe 118 bumbaca
RONKE - Albanski državljan se je izdajal za Italijana
Mladeniča so prijeli na letališču s ponarejeno osebno izkaznico
NOVA GORICA
Odgnali tujca iz italijanskega avta
Novogoriški policisti so v sredo ob 22.15 na območju Vrtojbe ustavili voznika osebnega avtomobila znamke VW Sha-ran z italijanskimi registrskimi številkami, v katerem sta bila kot sopotnika tudi dva državljana Albanije, stara 36 in 42 let. Pri ugotavljanju zakonitosti vstopa in bivanja v Sloveniji so ugotovili, da albanska državljana nista imela ustreznih dokumentov za vstop v državo. Zaradi kršitve določb zakona o tujcih so policisti tujcema izrekli globo. Po končanem postopku sta oba tuja državljana zapustila Slovenijo.
Marilka Koršič
Walter Bandelj
Policija je v sredo na ronškem letališču aretirala 19-letne-ga albanskega državljana, ker je pri sebi imel ponarejen osebni dokument in se je izdajal za Italijana.
Mladenič je bil ravno na tem, da se na deželnem letališču v Ronkah vkrca na letalo družbe Ryanair, ki bi ga popeljalo naravnost v London. Med običajnim pregledovanjem dokumentov potnikov so policisti iz oddelka za nadzor morskega in letalskega prometa ugotovili, da je poskušal zapustiti državo s ponarejeno italijansko osebno izkaznico. Opazili so namreč nepravilnosti na dokumentu, ki je na videz pripadal italijanskemu državljanu; izkazalo se je, da je bila tudi fotografija ponarejena. 19-letni K.M. je priznal svoj goljufivi naklep in razkril policistom svojo resnično identiteto. Z lisicami na rokah so ga odpeljali v goriški zapor, kjer je na razpolago sodniku.
GORICA - SSk
Z lastno skupino in pobudo za pošto
Stranka Slovenske skupnosti (SSk) je v goriškem občinskem svetu ponovno navzoča s svojo samostojno svetniško skupino. Trije občinski svetniki Božidar Tabaj, Marilka Koršič in Walter Bandelj so jo po napovedanem odstopu iz svetniške skupine Demokratske stranke uradno ustanovili v sredo, ko so opravili vse potrebne formalnosti.
V goriškem občinskem svetu je stranka svojo samostojno svetniško skupino zadnjič imela v obdobju 1990-1994, tedaj jo je zastopal Bernard Spazzapan. Za na-čelnico novoustanovljene svetniške skupine so določili Marilko Koršič, njen namestnik je Walter Bandelj.
Istočasno so občinski svetniki SSk v mestni upravi vložili tudi resolucijo v zvezi z ukinitvijo poštnega urada v Štandrežu, ki je bila posledica prekinitve najemne pogodbe. Poštni urad so namreč zaprli v prvi polovici septembra in novega odprli v četrti Sv. Ane, kar je med Štandrežci sprožilo val negodovanja. Za ponovno odprtje so se zavzeli zlasti pri SSk. »Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da so z zaprtjem štandreškega poštnega urada ostali brez te pomembne javne storitve vsi zaselki goriške občine, kjer so Slovenci večinsko prisotni,« ugotavljajo Bandelj, Koršičeva in Tabaj ter opozarjajo, da je deželno upravno sodišče že razveljavilo zaprtje nekaterih poštnih uradov in odredilo njihovo ponovno odprtje. »To se je zgodilo v občini Buia v videmski pokrajini, zaprtju poštnih uradov pa so se že uprli tudi drugi župani v deželi FJK,« pravijo trije občinski svetniki SSk, ki od župana zahtevajo, da naredi vse potrebno za ponovno odprtje pošte v Štandrežu.
JUTRI V GORICI
Katera usoda Gorice po ukinitvi pokrajin?
V Gorizia Palace hotelu na Korzu Italia bo jutri, 10. oktobra, ob 18. uri okrogla miza o usodi Gorice in Posočja po ukinitvi pokrajin. Uvedla in koordinirala bo senatorka Laura Fasiolo, ostali aktivni udeleženci bodo predsednik deželnega sveta FJK Franco Iacop, docent administrativnega prava na videmski univerzi Leopoldo Coen, predsednik paritetnega odbora država-dežela Ivano Strizzolo, predsednik goriškega centra Rizzatti Nicolo Fornasir, tajnik goriško-števerjanskega krožka Demokratske stranke (DS) Bruno Crocetti ter deželna tajnica in pokrajinski tajnik DS, Antonella Grim in Marco Rossi.
Božidar Tabaj
/
GORIŠKI PROSTOR
Petek, 9. oktobra 2015
15
GORICA - Akademsko leto v Vili Ritter
Univerzo CIELS odpirajo študentom iz Slovenije, selili bi se v jedro mesta
Včeraj so se predavanja začela tudi na visoki šoli za jezikovne posrednike CIELS, ki si je leta 2012 uredila svojo podružnico v prostorih obnovljene vile Ritter v Stražcah. Letošnje akademsko leto bo za zasebno univerzitetno ustanovo še posebej zanimivo, saj bodo triletni študijski program v juniju zaključili prvi študentje, ki so se pred tremi leti vpisali na tečaje v Gorici, uprava visoke šole pa želi svojo ponudbo dodatno razširiti in posebno pozornost namenjati slovenskih študentom.
»Letos imamo v prvem letniku pri-
Triletni študijski program bodo v juniju zaključili prvi študentje, ki so se pred tremi leti vpisali na tečaje šole CIELS v Gorici
bližno 50 "brucev', v treh letnikih pa naše tečaje obiskuje skupno okrog 150 študentov. Glavni sedež imamo v Padovi, po goriški podružnici pa smo odprli tudi sedež v Mantovi in Milanu. Gorico smo takrat izbrali zaradi njenega strateškega položaja, saj je lahko naša univerzitetna ponudba privlačna tudi za študente iz Slovenije,« pravi direktor ustanove CIELS Simone Borile. Visoka šola za jezikovne posrednike nudi v Gorici dve smeri, in sicer kriminološko in marketinško.
»Študentom želimo nuditi odlično jezikovno podlago, veliko poudarka pa je tudi na praktični plati, tako da študentom omogočamo že pomembne stike s svetom dela. Angleščina in italijanščina sta obvezna jezika, kdor obiskuje naše tečaje pa nato izbira še med nemščino, francoščino ali španščino. Sicer bi
lahko v bližji prihodnosti uvedli tudi študij v slovenskem jeziku. V naslednjem akademskem letu bomo odprli svoja vrata študentom iz Slovenije in prav zaradi tega bomo v naslednjih mesecih priredili deset informativnih srečanj na srednjih šolah v okolici Nove Gorice in Kopra. Na splošno so v Sloveniji pokazali veliko zanimanje do naše ponudbe,« še razlaga Borile.
Ustanova CIELS bo letos med drugim ponujala nekatere kulturne dogodke, ki bodo brezplačno na razpolago študentom in občanom. »Univerza mora biti pomembno kulturno središče v mestu. Prav zaradi tega bomo ob petkih prirejali na našem sedežu v vili Ritter kulturna srečanja, na katerih bodo sodelovali strokovnjaki iz cele Italije in lokalni kulturniki,« dodaja direktor ustanove. Prvo srečanje v sklopu niza kulturnih dogodkov Venerdl in Villa (Petek v vili) bo že danes ob 17.30, ko bo o koreninah družine Ritter spregovorila profesorica Orietta Altieri, v drugem semestru pa bo Gorico obiskal tudi zgodovinar in filolog Luciano Canfora.
Pri zavodu CIELS pa niso zaključili z novostmi. »V Padovi prirejamo podiplomski študij, razmišljamo pa, da bi magistrski program nudili tudi v Gorici. To možnost sicer šele preverjamo, saj jo mora nato ministrstvo odobriti. Poleg tega načrtujemo tudi selitev v nove prostore, ki bodo v samem mestnem središču. Prostori v vili Ritter so čudoviti, je pa tudi res, da je današnji sedež visoke šole nekoliko izven mestnega jedra, študenti pa bi radi razpolagali z boljšimi storitvami, ki se nahajajo v neposredni bližini. Sicer se o tej možnosti šele pogajamo, tako da bi nove lokacije zaenkrat ne razkrival,« zaključuje Simone Borile. (av)
Obnovljena Vila Ritter v Stražcah, kjer ima sedež goriška podružnica zasebne visokošolske ustanove CIELS
foto av.
GORICA - San Luigi
Župan p rst uperja v občino Trst in Dijaški dom
Proti selitvi mladoletnih priseljencev v nekdanji zavod San Luigi, ki so ga v Ulici Don Bosco upravljali salezijanci, je tudi včeraj odločno nastopil goriški župan Ettore Romoli, ki prst uperja v tržaško občino in slovenski Dijaški dom v Trstu, od koder so v Gorico začasno preselili mlade Bangladeševce, Paki-stance, Afganistance in še nekatere druge. Dijaški dom je prenatrpan, zato je tržaška občina dobila alternativno lokacijo v Gorici s podporo salezijancev, ki sicer niso še seznanili javnosti z usodo zavoda. Po županovem prepričanju stoji za to odločitvijo tudi tržaški podjetnik Michele Genna, ki se bo danes sestal z goriškim kvestorjem in pojasnil zadevo.
»V Gorico so pripeljali tujce - do srede jih je bilo dvajset -, ne da bi obvestili kvestu-re, prefekture in občine, kakor da bi bilo naše mesto ozemlje za osvajanje. Tega ne ,mo-rem sprejeti,« trdi župan.
GORICA-MILAN - V nedeljo kuharski prikaz in pokušnja
Goriški okusi na Expu
Občina bo v sodelovanju z združenji predstavila goriško rožo, gubanco, vrhunska briška vina in značilne recepte
Expo v Milanu
fotodamj@n
SOVODNJE - Občinska cesta med Rubijami in Vrhom
Zaradi obnove zaprta cesta
Če bo vreme naklonjeno, bodo prometne nevšečnosti trajale le dva dni - Med 8. in 17. uro do Vrha samo iz Petovelj ali doberdobske občine
Občinsko cesto med Rubijami in Vrhom bodo prihodnji teden začeli obnavljati. Med obnovitvenimi deli bo iz varnostnih razlogov cesta popolnoma zaprta za promet: odredba, ki jo je včeraj izdala sovodenjska občina, predvideva petdnevno zaporo ceste od torka do sobote, v resnici pa naj bi prometne nevšečnosti trajale le dva dni, popolna zapora za vsa vozila (vključno z javnimi prevozi in reševalci) pa le en dan.
»Vse bo odvisno od vremena,« je povedal vodja tehničnega urada sovo-denjske občine Paolo Nonino, po katerem bo občina obnovila prvih 400 metrov ceste od križišča s pokrajinsko cesto št. 13 navzgor proti Vrhu. »Ta odsek ceste je v najslabšem stanju. Asfalt je predvsem na nekaterih točkah močno dotrajan. Ponekod so na njem že nastale luknje, ki so nevarne za kolesarje in druge udeležence v prometu. Zato smo
sklenili, da ta odsek ceste obnovimo pred zimo, ko bi mraz in led lahko povzročila še večje razpoke,« je pojasnil Nonino in pristavil, da bodo v obnovitvena dela vložili 8.800 evrov: »Obnove bi bil potreben tudi zgornji del občinske ceste med Rubijami in Vrhom, občina pa za zdaj nima na voljo dovolj denarja.« Občinska odredba kot omenjeno predvideva petdnevno zaporo od 8. do 17. ure, v primeru, da bo vreme naklonjeno, pa bo-
do asfaltno prevleko obnovili v dveh dneh. »V sredo popoldne bi se dela lahko že zaključila. Upamo, da ne bo deževalo,« je dejal Nonino.
Občinska cesta bo zaprta v obe smeri od križišča s pokrajinsko cesto št. 13, ki povezuje Rubije in Gabrje, do osnovne šole na Vrhu. Obvoz bo ustrezno označen. Na Vrh se bo mogoče pripeljati iz Petovelj ali s pokrajinske ceste št. 15, ki povezuje Devetake in Poljane. (Ale)
TRŽIČ - Tatvina avtomobila
Hotel se je znebiti ključev, karabinjerji so ga aretirali
Karabinjerji iz Červinjana so v noči s srede na včerajšnji dan aretirali mladega srbskega državljana, ki je osumljen tatvine avtomobila. 25-letni K.T., ki ima tudi italijanski potni list, se je ob prihodu karabinjer-jev skušal znebiti ključev ukradenega mercedesa, možje postave pa so to opazili in ga aretirali. Mladeniča so odpeljali na poveljstvo, kjer so ugotovili, da je avtomobil v noči s torka na sredo izginil z dvorišča hiše v Tržiču, kjer ga je parkiral njegov lastnik.
Mladeniča so karabinjerji iz Červinjana prijeli med zasledovanjem tolpe tatov, ki so nekaj ur prej vlomili v stanovanje v kraju Scodo-vacca v videmski pokrajini. Zaradi številnih tatvin v stanovanjih, ki so jih zabeležili v zadnjih mesecih, je vi-demsko pokrajinsko poveljstvo ka-rabinjerjev poostrilo nadzor. Karabi-njerji vseh postaj, ki spadajo pod poveljstvo iz Palmanove, bodo izredne akcije nadzora opravljali tudi v prihodnjih dneh.
Luknjasta cesta za Vrh
bumbaca
Na svetovni razstavi Expo v Milanu se bo s svojimi dobrotami predstavila tudi Gorica. V nedeljo bodo v skupinskem paviljonu žitaric in gomoljev priredili predstavitev in kuhinjski prikaz, ki ga bodo skupaj oblikovali goriška občina, združenje pokuševal-cev vina Onav, združenje pridelovalcev goriške rože in gostinci.
Predstavitev goriške kulinarične in vinske tradicije bo potekala v večernih urah. Na oder bodo stopili goriška občinska od-bornica Arianna Bellan, član italijanske kuharske akademije in poznavalec goriške kulinarične tradicije Roberto Zottar, kuharica Michela Fabbro z restavracije Rosenbar, predstavnik konzorcija pridelovalcev goriške rože Andrea Gattesco, Claudia Culot, ki bo spregovorila o konzorciju Collio, ter Daniela Markovic, ki bo pozdravila v imenu združenja Onav. Nato bo Fabbrova skupaj z Zot-tarjem predstavila nekaj značilnih goriških jedi, ki jih bodo navzoči lahko pokusili skupaj z vrhunskimi briškimi vini. Na voljo bodo zeliščna frtalja, ki jo bo Fabbrova pripravila na licu mesta, sir liptauer in tipična goriška sladica - gubanca -, ki je z goriškim radičem eden izmed najbolj znanih goriških proizvodov. Za gubanco ima skoraj vsaka družina svoj recept in svoj način priprave, da pa lahko govorimo o tipični goriški gubanci, mora biti sladica pripravljena iz točno določenih sestavin. Osnovni recept so pred dvema letoma zaščitili z notarsko overovitvijo.
Srečanje z goriškimi dobrotami na milanskem Expu bo vodila odgovorna za stike z javnostmi na goriški občini Patrizia Artico: program bodo podrobneje predstavili danes na goriškem županstvu. (Ale)
ti* ^nT^ ^
stalno gledališče
Slovensko stalno gledališče. Kulturno društvo Raz/seljeni, Glasbena Matica
v sodelovanju s Primorskim dnevnikom in Slofest-om
Sabrina Morena, Martina Kafol, Martin Lissiach, Daniel Dan Malalan
KAKO POSTATI SLOVENCI V 50. MINUTAH
režiserka: Sabrina Morena igra: Daniel Dan Malalan
Boštjan Zavnik - harmonika
v nedeljo 11. oktobra, ob 18.30 v Kulturnem domu "Jožef Češčut" v Sovodnjah ob Soči v sodelovanju s KD Sovodnje
J www.teaterssg.com
1 6 Petek, 9. oktobra
2015
GORIŠKI PROSTOR
SOLKAN-BRDA - Trideset let sabotinske ceste in mosta
Prelomnica
Pred tridesetimi leti sta bila zgrajena sabotinska oz. briška cesta in betonski most čez Sočo, ki sta Goriškim Brdom bistveno izboljšala prometno povezavo z Novo Gorico in seveda tudi z Gorico.
Solkan je tako pridobil novo znamenitost: ob starem kamnitem mostu iz leta 1906, ki se ponaša z največjim kamnitim lokom na svetu z razponom 85 metrov, še most z armiranobetonskim lokom, ki je z razponom 102 metrov največji v Sloveniji. Svojevrsten fenomen pa je tudi briška cesta: 1,6 kilometra je poteka po italijanskem ozemlju, zgrajena pa je bila leta 1985 v času blokovske delitve. »To, da je Italija v ta namen odstopila del svojega ozemlja in na njem celo zgradila odsek ce-
Prvi načrti so predvidevali potek ceste po južnem pobočju Sabotina, s prečkanjem italijanskega ozemlja po robu doline Pevmice, zato da bi se izognili serpentinam
ste, je svojevrsten politični fenomen, ki ga v svetu težko zasledimo,« poudarja Tomaž Vuga, novogoriški arhitekt in urbanist, ki je kot član slovensko-italijanske meddržavne komisije tudi sodeloval pri pripravi trase briške ceste.
Goriška Brda so do druge svetovne vojne gravitirala na italijansko stran: vzhodna in severna Brda na Gorico, južna na Krmin, zahodna pa na Čedad. Z nastankom meje leta 1947 so ostala brez ključnih povezovalnih poti: z zahoda in juga so bila obdana s strogo varovano državno mejo, na vzhodu pa s Sočo in Sa-botinom. »Zato se je z delovnimi akcijami najprej uredilo cesto Vrhovlje-Plave,« ve povedati briški župan Franc Mužič.
»Tako smo Brici dobili povezavo najprej s Solkanom in zatem z nastajajočo Novo Gorico. Med Dobrovim in Novo Gorico je to bila 30-kilometrska pot, ki je bila predvsem v zimskem času nevarna, velikokrat pa tudi neprevozna,« opisuje Mu-žič nekdanje razmere.
V zborniku Osimo in Goriška, ki ga je Goriški muzej leta 2010 izdal ob 35-le-tnici podpisa Osimskih sporazumov in 25-letnici izgradnje briške ceste, je v dokumentu iz leta 1965 mogoče zaslediti podatek, ki priča, v kolikšni meri so imeli Bri-ci po razmejitvi daljšo pot do Gorice oz. Nove Gorice: iz Šmartnega na primer, ki je bilo prej od Gorice oddaljeno 8 kilometrov, je bilo odtlej preko Vrhovelj do No-
Cesta na mostu in kamniti podporni zid druge serpentine sabotinske ceste (levo), ki poteka po ozemlju dveh držav (desno); župani odstranjujejo bodečo žico 24. maja 2004
FOTO KM.
ve Gorice kar 22 kilometrov poti. Daljša in nevarna pot je za Brda pomenila tudi veliko oviro pri gospodarskem razvoju.
O briški cesti, ki bi te težave odpravila, so se razprave v strokovnih krogih začele v sredini šestdesetih let minulega stoletja. Prvi načrti so predvidevali potek po južnem pobočju Sabotina, s prečkanjem italijanskega ozemlja po robu doline Pev-mice, tako bi se izognili serpentinam. »S čimer pa bi posegli v življenjski prostor vasi Šmaver in Pevma, še posebno, če si predstavljamo cesto, ograjeno z bodečo žico,« se spominja Tomaž Vuga. Trasa je v naslednjih letih na papirju dobila več različic, Osimski sporazumi so leta 1975 določili traso, ki je predvidela prečkanje me-
je na skorajda nemogoči koti 340 metrov nadmorske višine, kar bi na tedanji jugoslovanski strani Sabotina pomenilo spe-ljavo ceste v štirih serpentinah. Nazadnje pa je obveljala različica, ki je pomenila kompromis med italijanskim in jugoslovanskim predlogom: prečkanje meje na koti 264 metrov nadmorske višine in dve serpentini. »Slovenski del ceste so projektirali cestni strokovnjaki iz Ljubljane in Ajdovščine, projektiranje 1.600 metrov dolgega odseka čez italijansko ozemlje pa je bilo poverjeno vojaškim strukturam v Rimu. Rezultat je dobro viden: cesta je bila projektirana tako, da jo je bilo mogoče nadzirati z obeh strani, samo traso pa je bilo mogoče na obeh straneh zapreti in jo uporabiti kot vojaški utrjeni objekt,« pojasnjuje Vuga in dodaja naslednjo zanimivost: ob projektiranju ceste leta 1978 so strokovnjaki napovedovali, da bo po njej leta 2000 vozilo 2.600 vozil dnevno, dejansko dosežen promet leta 2007 pred odpravo schen-genskega režima na meji, pa je dosegel že 3.765 vozil na dan. Po vstopu v Schengen se ta promet sicer nekoliko zmanjšal, a sedaj ponovno raste.
»Prepričan sem, da so Brda z briško cesto ogromno pridobila, še zlasti vzhodni del. Približala so se nam delovna mesta na Goriškem, približali smo se upravnemu in državnemu centru, dostop je var-
nejši in hitrejši. V današnjih časih, ko veliko vlagamo v razvoj turizma v Brdih, je ta cesta še bolj pomembna,« poudarja župan Mužič in dodaja, da so v občini v luči stote obletnice soške fronte pred kratkim asfaltirali tudi sedem kilometrov dolg odsek na Sabotin.
Katja Munih
Goriška priznanja za Cirila Zlobca
Venko Černic podeljuje Lionsovo priznanje Cirilu Zlobcu
FOTO K. D.
Goriško praznovanje 90-letnice Cirila Zlobca je imelo velik odmev ne samo v slovenskih medijih, temveč tudi v italijanskih in furlanskih. S prispevkom goriške publi-cistke Margherite Reguitti ga je izpostavil celo vsedržavni spletni portal Articolo 21. Na množično obiskanem večeru v Kultur-
nem domu so se jubilantu s podelitvijo priznanj poklonili SKGZ, pokrajina in goriški Lions klub, medtem ko mu je Kulturni dom izročil svoje priznanje že ob njegovi 80-le-tnici, novembra 2005. Tudi to priča o veliki povezanosti med goriškim prostorom in pesnikom iz Ponikev na Krasu.
GORICA - Danes v galeriji Ars na Travniku
Društvo likovnih ustvarjalcev iz Tolmina uvaja novo sezono
Danes se začenja nova razstavna sezona galerije Ars nad Katoliško knjigarno na goriškem Travniku. Prvi dogodek bo skupinska razstava članov Kulturnega društva likovnih ustvarjalcev iz Tolmina. Odprtje bo ob 18. uri, dela in likovnike bo predstavila Maria Grazia Persolja iz tržiškega združenja G. Mazzini - Endas, pri katerem se že vrsto let družijo ljubiteljski slikarji različnih narodnosti.
V galeriji Ars bodo razstavljali Rok Al-boje, Damijana Bensa, Jana Dolenc, Mirela Faganel, Bojana Kavčič Fortunat, Stanka Golob, Alda Grudina, Darja Gruntar, Lidija Gruntar, Silvo Jelinčič, Vera Klinkon, Ida Kocjančič, Zdravka Komic, Ana Kragelj, Emilija Kragelj, Gregor Maver, Karin Mu-
gerli, Manca Mugerli, Vinko Peternelj, Afra Prinčič, Mirjam Sattler Perovič, Jelka Skok, Borut Školaris, Dare Trobec, Rozalba Tu-ta, Dea Volarič in Nada Zuza.
Kulturno društvo likovnih ustvarjalcev Tolmin od leta 1974 združuje ljubiteljske umetnike, ki prihajajo iz občin Tolmin, Kobarid, Kanal ob Soči, Cerkno, Ajdovščina, Miren-Kostanjevica, Komen, Renče-Vogrsko, Sežana, Nova Gorica in Goriška Brda. V društvene aktivnosti so vključene različne oblike promoviranja in spoznavanja Posočja ter dogodkov in osebnosti iz tega prostora. Mednarodna in domača priznanja in nagrade, ki jih za svoje delo prejemajo člani društva, izkazujejo visoko raven ljubiteljskega likovnega ustvarjanja.
SOLKAN - Mešani pevski zbor
Ze 35 let petju predani Slavec
Pri kulturnem društvu tudi gledališka skupina Face, inštrumentalna skupina Kitara za dušo, literarna ustvarjalnica in mešani zbor Motiv
Mešani pevski zbor Slavec Solkan letos beleži 35. obletnico delovanja. V tem obdobju je imel številne nastope in gostovanja doma in v tujini. Zadnjih osem let ga vodi zborovodja Miran Rustja.
Zametki zbora segajo v leto 1980, ko je novogo-riško Društvo računovodskih in finančnih delavcev ustanovilo mešani pevski zbor. Vodenje je za celih 24 let prevzel Marjan Ciglič. Leta 1996 se je preimenoval v MePZ Slavec Solkan in kot kulturno društvo prešel pod pokroviteljstvo Krajevne skupnosti. Dolgoletni pevo-vodja je sestav pevcev - nekateri so mu še danes zvesti od samega začetka - zaradi bolezni moral zapustiti, zato je njegovo mesto v sezoni 2004-05 prevzela Julica Fa-ganel, naslednji dve leti jo je nadomestila Laura Win-
kler, leta 2007 pa je zbor prevzel Rustja.
Z nizanjem okroglih obletnic delovanja se je iz leta v leto daljšal tudi staž pevcev, zato se je zbor v zadnjem času zapisal med upokojenske vrste. »Od začetka pa do leta 1996 je bilo v stalnem sestavu zbora 42 pevcev. Zato se zbor tudi ni pomladil. Nihče ni odšel, večjega sestava pa nismo mogli imeti. Zato smo se pevci počasi postarali, najstarejši med nami šteje 85 let ..., vendar bomo, dokler bomo!« je odločna predsednica zbora Olga Srebrnič, ki je aktivna tudi na drugih področjih delovanja Kulturnega društva Slavec Solkan. V zadnjih letih se je namreč društvo obogatilo s štirimi sekcijami: gledališko skupino Face, inštrumentalno skupino Kitara za dušo, literarno ustvarjalnico in mešanim pevskim zborom Motiv. (km)
Galerija je nad Katoliško knjigarno
TRŽIČ
Šolo posvetili Cuzziju
Osnovno šolo v Oširku Isonzo v Tržiču so včeraj poimenovali po podpolkovniku Ameliu Cuzziju, prejemniku bronaste medalje za vojaške zasluge in alpincu, ki je bil tudi trži-ški župan. Ceremonija je potekala ob udeležbi Cuzzijeve hčere Marine in sina Marca. »Bil je zgled na področjih prostovoljstva, sodelovanja in solidarnosti,« je poudarila županja Silvia Altran. Rojen v istrskem Poreču leta 1913, je po padcu fasizma septembra 1943 tudi sam stopil v odporniške vrste. V povojnem času je bi najprej občinski odbornik, nato med letoma 1958 in 1961 župan Tržiča. Med drugim je bil soustanovitelj različnih krajevnih združenj.
Zbor Slavec v ljubljanskem Cankarjevem domu D. čegovnik
/
GORIŠKI PROSTOR
Petek, 9. oktobra 2015
17
RENČE
Po Gregorčičevi poti
Jutri bodo v Renčah organizirali šesti pohod po Gregorčičevi poti. Ob 8.30 bodo pri prvi spominski tabli ob spomeniku renškim zidarjem začeli zbirati prijave udeležencev, ob 9. uri pa se bo začel pohod iz Renč mimo Oševljeka na Gradišče do Gregorčičevega hrasta na Cinkovcu s povrat-kom skozi Arčone do Renč. Pohod se bo zaključil v kulturni dvorani v Ren-čah, kjer bodo udeležence pričakali pesnik in odgovorni urednik Novega glasa Jurij Paljk ter pevci zbora Provox. Paljk bo z novinarjem Edi-jem proštom spregovoril o aktualnih temah v zamejstvu in Sloveniji, o pesniku Simonu Gregorčiču in lastnem literarnem ustvarjanju.
SOVODNJE
Kako postati Slovenci?
Kulturno društvo Sovodnje bo v nedeljo gostilo predstavo Slovenskega stalnega gledališča (SSG) »Kako postati Slovenci v 50 minutah« v režiji Sabrine Morena. Nedeljski dogodek bo ob 18.30 v Kulturnem domu Jožef Češčut v Sovodnjah; ob tej priložnosti bo tudi predstavljena nova abonmajska sezona SSG.
TRŽIČ
Roman Battoclettijeve
V	knjigarni Ubik Rinascita v Tržiču bo danes ob 18. uri srečanje z novinarko in pisateljico Cristino Battoc-letti, ki je leta 2012 napisala biografijo Borisa Pahorja »Figlio di nessuno«. Predstavila bo svoj zadnji roman »La mantella del diavolo«.
GRADIŠČE
Carlo Vidoni v Gradišču
V	galeriji Lojze Spazzapan v Gradišču bodo danes odprli razstavo fotografij Carla Vidonija z naslovom »Vidoni: tracce di esistenza« (Sledo-vu bivanja). Odprtje bo ob 18. uri.
LIG
Praznik kostanja
Turistično društvo Kolovrat Lig vabi na tradicionalni Praznik kostanja, ki bo jutri in v nedeljo na Ligu. Osrednji del jutrišnjega programa se začenja ob 19.45 uri z odprtjem prenovljenega kulturnega doma, sledila bosta koncerta vokalne skupine Li-ška dekleta in moškega pevskega zbora Lig. V nedeljo bo od 13. ure odprta kmečka tržnica, na voljo bo tudi ponudba kostanja in kolačev, sledili bodo kulturni program, tombola in večerni ples. (km)
ŠEMPETER
Sakralna glasba
Kulturno umetniško društvo Šempeter jutri ob 19.30 ljubiteljem klasične glasbe poklanja koncert sakralne glasbe v šempetrski cerkvi. Župnijski mešani zbor bo nastop izvedel v sodelovanju s sopranistko Polono Kante Pavlin. Pri dveh skladbah bo občinstvo poslušalo tudi solistične vložke mladih pevcev Lucije Bizjak, Reneja Turka ter Jakoba Pavlina. Petje bo spremljal Projektni orkester KUD Šempeter. (km)
GORICA
Prostozidarstvo danes
V	goriškem Kulturnem domu bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo o prostozidarstvu in naddržavnih sredinah, ki vplivajo na družbo in gospodarstvo, avtorja Gioeleja Magal-dija z naslovom »Massoni - Societa a Responsabilita Illimitata - La sco-perta delle UR - Lodges«. Avtorja bo predstavil Fabrizio Bertini; ob tej priložnosti se bo predstavilo deželno gibanje Roosevelt, ki prireja dogodek.
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879.
DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU
SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341.
DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065.
~M Gledališče
»ŠTANDREŽ 2015 - ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN« v
župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: 18. oktobra ob 17. uri »Družinske zgodbe Zmagota in Vitorje« (Boris Pi-ciga), nastopa KD Gledališka skupina - Dekani. 8. novembra ob 17. uri »Vse zastonj!« (Dario Fo), nastopa Koroški Deželni Teater - Slovenj Gradec. 13. decembra ob 17. uri »Sleparja v krilu« (Ken Ludwig), nastopa KUD Dolomiti - Dobrova. 10. januarja 2016 ob 17. uri »Silvestrska sprava 2000« (Tone Partljič), nastopa KUD Valentin Kokalj - Visoko. 30. januarja 2016 ob 20. uri premiera »Denar z neba (Ray Cooney)«, nastopa dramski odsek PD Štandrež (ponovitev 31. januarja 2016 ob 17. uri). Prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedeža pri blagajni 11. oktobra od 11. do 12. ure in eno uro pred predstavo.
GLEDALIŠKI FESTIVAL »CASTELLO DI GORIZIA«. NAGRADA MACE-DONIO: danes, 9. oktobra, ob 20.45 v dvorani ACTIS v Ul. Corti 3/A v Trstu v sodelovanju s kulturnim združenjem Teatro Immagine Suono »Pekel« iz Božanske komedije Danteja Alighie-rija. 13. oktobra ob 20.45 v sodelovanju s kulturnim krožkom Mario Fain v občinski knjižnici v Romansu »Pekel« iz Božanske komedije Danteja Alighierija, verzija Nerea Zeperja v tržaškem narečju; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212).
V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: 9., 10. in 12. oktobra ob 20. uri »Pašjon« (Iztok Mlakar); informacije po tel. 0038653352247 ali na blagajna@sng-ng.si.
mí Kino
DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.15 - 18.00 -19.50 »Hotel Transylvania 2«; 21.30 »Everest«.
Dvorana 2: 16.30 »Inside out«; 18.20
-	21.15 »Sopravvissuto - The Martian«.
Dvorana 3: 17.40 »Io e lei«; 19.50 -22.05 »Black Mass - L'ultimo gangster«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 20.00 »Hotel Transylvania 2«; 21.45 »Sopravvissuto - The Martian«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Black Mass - L'ultimo gangster. Dvorana 3: 16.15 - 18.00 - 22.15 »Hotel Transylvania 2«; 19.45 »Soprav-vissuto - The Martian«. Dvorana 4: 16.15 »Inside out« 18.00
-	20.10 »Padri e figlie«; 22.20 »Sica-rio«.
Dvorana 5: 17.45 - 19.50 »La vita e facile ad occhi chiusi«; 21.45 »Everest«. DANES V NOVI GORICI V KULTURNEM DOMU 18.00 »7. palček« (filmski vrtiljak).
fl Razstave
che vuole«. Na ogled je samostojna razstava Ignazia Doliacha iz Krmina; do 31. oktobra ob delavnikih 17. 00-19.30.
RAZSTAVO ROBERTA CANTARUTTI-
JA »La mia casa e il fiume« bodo danes, 9. oktobra, ob 18. uri predstavile Patrizia Dughero, Cristina Feresin in Alessandra Santin v galeriji stu-diofaganel na Drev. XXIV Maggio v Gorici; ob 19.30 bo odprtje v Kine-maxu, v Hiši Filma, na Travniku ob glasbeni spremljavi Sandra Carte; na ogled bo do 31. oktobra; v galeriji stu-diofaganel ob torkih in četrtkih 9.3013.00, 16.00-19.30, ob sredah, petkih in sobotah 10.00-13.00, 16.00-19.30; v Kinemaxu ob odprtju kinodvorane.
FOTOKLUB SKUPINA75 vabi ob 40-le-tnici delovanja na ogled dveh razstav: »Na placu - Al mercato - In place« v galeriji ArtOpenSpace v Ul. Diaz v Gorici (do 15. oktobra ob delavnilkih 17.00-19.00, ob sobotah in nedeljah 10.30-15.30 in 16.00-19.00) in »17. Fo-tosrečanje« s fotografijami Milenka Pegana, Rafaela Podobnika ter Marie Fine Ingaliso in umetnikov Fotoklu-ba Proportio Divina z Gornje Radgone v goriškem Kulturnem domu (do 16. oktobra ob delavnikih 10.00-13.00 in 16.00-18.00 ter ob predstavah).
M Koncerti
M Izleti
Gorenji Tarbij na tradicionalni praznik kostanja »Burnjak«. Odhod avtobusa iz Boljunca ob 7.00 po običajni poti preko Bazovice do Štivana. Ob 8.45 bo avtobus v Gorici na parkirišču pri Rdeči hiši, ob 9.30 ogled Stare gore, ob 11.30 prihod, nato kosilo, ko-cert v vaški cerkvi in koncert Ansambla »Modrijani«. Ob 18.00 ogled Čedada. Cena izleta je 35 evrov in vključuje prevoz in kosilo. Vpisovanje v uradih zveze v Trstu (tel. 040362941) in Gorici (tel. 0481-82570).
H Čestitke
Danes praznujeta zlato poroko ANDREJ KOVIC in ANNA ZUPPEL s Peči. Še mnogo srečnih in zdravih skupnih dni v ljubezni jima želijo Marco, Barbara, Andrea, Dominik, Tjaša in Tereza.
□ Obvestila
MEDNARODNI FESTIVAL SODOBNE GLASBE KOGOJEVI DNEVI: 10. oktobra ob 20.15 v Kulturnem domu Nova Gorica koncert Orkestra Slovenske filharmonije.
V	KULTURNEM DOMU V GORICI bodo v sklopu niza »Oktober jazz« 19. oktobra ob 20.30 nastopili Mia Žni-darič, vokal, Steve Klink, klavir in Robert Jukič, bas.
»VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 21. oktobra ob 20.45 koncert kvinteta Barutti; informacije in rezervacije na lipizer@lipi-zer.it, predprodaja vstopnic in abonmajev v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212); več www.lipizer.it.
V	VILI VOPOLŽE bo 24. oktobra ob 17. uri koncert The Jeff Ballard Trio v sklopu niza »Oktober jazz«.
51 Šolske vesti
V	ŠOLI STEINER - WALDORF na Trgu Republike 33 v Borgnanu pri Krminu bo 5. in 7. novembra med 17. in 20. uro »Šola za starše«, ki jo bo vodil norveški pedagog Godi Keller. Mesta so omejena, informacije in vpisovanje do 10. oktobra po tel. 0481-67496 ali educarewaldorf.fvg@gmail.com.
UNIVERZA V TRSTU - oddelek za humanistične študije vabi študente vseh študijskih smeri in stopenj na predstavitev predavanj in lektoratov iz slovenskega jezika in književnosti v akademskem letu 2015-2016 v ponedeljek, 12. oktobra, ob 11. uri na sedežu v Ul. Androna Campo Marzio 10 v Trstu, v pritličju v predavalnici D.
SLOVIK - »Dan odprtih glav«: začetek novega študijskega leta, podelitev diplom lanskim dijakom in študentom ter srečanje s tremi uspešnimi strokovnjaki, ki so se iz Italije preselili v Slovenijo in se odlično naučili slovenščine: jezikoslovko in managerko Mario Anselmi, fizikom Giovannijem de Ninnom in odvetnikom Luigijem Varanellijem. V soboto, 17. oktobra, ob 11. uri v avditoriju slovenskega šolskega centra v Gorici, Ul. Puccini 14. Odprto za javnost, vstop prost.
V GORICI: na sedežu kulturnega združenja Prologo v Ascolijevi ulici v Gorici poteka niz likovnih dogodkov pod naslovom »Al fine lo spirito fa quello
ŽENSKE IZ DOBERDOBA, ki so obiskovale lanski tečaj ročnih del na SKRD Jezero, organizirajo 17. oktobra avtobusni izlet v Vicenzo na sejem pripomočkov za ročna dela. Vpisovanje in informacije pri Magdi Prinčič do 11. oktobra po tel. 347-1243400.
KMEČKA ZVEZA prireja v nedeljo, 18. oktobra, članski izlet z avtobusom v
SPDG prireja v nedeljo, 11. oktobra, tradicionalni »Praznik kostanja« pri Štekarjevi domačini na Valerišču v Števerjanu. Prireditev bo potekala od 12. ure do mraka. V sklopu praznika sta predvidena pohodniški in kolesarski izlet, za oba je zbirališče ob 9.45 na parkirišču pri javni tehtnici ob pevmskem parku, odhod ob 10. uri.
DRUŠTVO JADRO iz Ronk prireja na sedežu začetni in nadaljevalni tečaj slovenščine za odrasle od oktobra do maja, skupno 50 ur po dve uri tedensko. Organizacijsko srečanje bo danes, 9. oktobra, ob 20. uri na sedežu društva v Ul. Monte 6 Busi 2. Informacije o tečaju pri članih društva, v ronški knjižnici in v mladinskem informativnem središču v Tržiču (Informagiovani).
GORIŠKA POKRAJINA je objavila razpis za koriščenje prispevka za sanacijo azbestnih kritin, cevi in talnih oblog. Namenjen je zasebnikom, ki bodo s prispevkom pokrajine lahko krili do 50 odstotkov stroškov; prispevek bo največ znašal 1500 evrov. Prošnje je treba vložiti do 30. oktobra, računa za opravljeno delo pa do 30. novembra; več na spletni strani pokrajine www.provincia.gorizia.it.
SKRD Jezero skupaj s čipkarsko šolo iz Gorice organizira tečaj klekljanja za otroke in odrasle ob četrtkih med 17. in 20. uro v društvenih prostorih v Doberdobu. Vpisovanje in informacije po tel. 338-2127942 (Katja).
UTE - UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE iz Gorice obvešča, da poteka vpisovanje na akademsko leto 2015-16 na sedežu v večnamenskem centru v Ul. Baiamonti 22 v Gorici ob ponedeljkih 9.3011.30, 16.00-18.00, ob torkih, četrtkih in petkih 9.30-11.30 in ob sredah 16.00-18.00. Didaktična ponudba zaobjema 97 tečajev na 22 tematskih področjih in je namenjena polnoletnim osebam z vsakršno koli izobrazbo.
0 Prireditve
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča članom in prijateljem, da bo onkolog Simon Špacapan predaval o rakastih boleznih v četrtek, 22. oktobra, ob 20. uri v Tumovi dvorani KB centra na Kor-zu Verdi 51 v 3. nadstropju nad knjižnico Damir Feigel v Gorici.
KMEČKA ZVEZA GORICA vabi člane na občni zbor deželne KZ, ki bo v obliki posveta na temo »Teritorij kot usoda« v ponedeljek, 12. oktobra 2015 ob 15. uri v veliki dvorani Trgovinske zbornice v Trstu. Po uvodnih besedah predsednika Franca Fabca, bosta glavni poročili podala prof. Gianluigi Gallenti in Giulio Volpi. Svojo prisotnost so na skupščini zagotovili deželni odbornik Cristiano Shaurli, državna sekretarka na MKGP RS Tanja Strniša in vsedržavni predsednik CIA-Konfederacije kmetov Italije Secondo Scanavino.
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA vabi na slavnostno
akademijo ob 60-letnici ustanovitve danes, 9.oktobra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Trstu (Ul. Petronio 4). Iz organizacijskih razlogov prosimo, da je občinstvo v dvorani ob 17.45.
V	KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 10. oktobra ob 20.15 koncert Orkestra Slovenske filharmonije. 15. oktobra ob 20.15 v sklopu niza »Oktober jazz« koncert skupine Kombo. 17. oktobra ob 20. uri koncert ob 35. obletnici zbora MePZ Slavec Solkan. 21. oktobra ob 20.15 v sklopu niza »Oktober jazz« v spomin Kennyju Wheelerju »Everybody's song but my own«, nastopajo Zlatko Kaučič, tolkala, Ares Tavolazzi, kontrabas in Bruno Cesselli, klavir. 24. oktobra ob 11. uri v sklopu niza »Oktober jazz« Trio Generations featuring Oliver Lak.; informacije po tel. 003865-3354013.
V	GRADU KOMBERK bo v sklopu torkovih večerov v organizaciji Goriškega muzeja 13. oktobra ob 20. uri predavanje Roka Stergarja »O pečenih pi-škah in kruhu z žaganjem. Prehrana avstrijskih vojakov v 1. svetovni vojni.«
V	KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo 15. oktobra ob 18. uri novinarka Marina Silvestri predstavila knjigo »Zita« Tamare Griesser Pecar. Srečanji bo vodil profesor Georg Meyr; vstop prost.
UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE (UTE) iz Gorice prireja v petek, 16. oktobra, ob 16.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž slavnostno odprtje akademskega leta 2015-2016. Saša Quinzi, kurator goriških Pokrajinskih muzejev bo predaval o 150-le-tnici smrti Giuseppeja Tominza.
ZDRUŽENJE ANDOS prireja v »rožnatem mesecu« boja proti raku na dojkah: 17. oktobra od 16. ure dalje bodo na Verdijevem korzu zbirali prostovoljne prispevke in delili informativni material. 18. oktobra bo v Krminu ženski košarkarski turnir. V dvorani pokrajinskega sveta v Gorici bo 23. oktobra ob 17. uri informativno srečanje o preventivi, ki se ga bodo udeležili strokovnjaki na področju zdravljenja raka dojke. 24. oktobra od 9. ure dalje bodo prostovoljci združenja Andos zbirali prostovoljne prispevke in delili informativni material v Krminu. 28. oktobra ob 17. uri bo v dvorani Della Torre na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki Ul. v Gorici kulturni večer v spomin na Mafaldo Da-villa z nastopom skupine Freevoices in predstavitvijo knjige o jagodičevju in sadju. V oktobru bodo izvajali tudi brezplačne preglede dojk brez najave in zdravniške napotnice v goriški bolnišnici (v kirurški ambulanti v 2. nadstropju) 8., 15., 22. in 29. oktobra med 9. in 13. uro in v tržiški bolnišnici (v 2. nadstropju) 12., 19. in 26. oktobra med 8.30 in 12.30 ter med 14.30 in 17.30 ter v ambulanti v Gradišču v ponedeljek, 19. oktobra, med 9. in 13. uro in v Krminu v petek, 16. oktobra, med 9. in 13. uro. Na Trgu Falcone e Borsellino v Tržiču bo med 26. oktobrom in 6. novembrom na razpolago kamper, ki bo opravljal mamografije.
VZPI VRH IN KD DANICA prirejata večera z naslovom »Spomini na vojno« v centru Danica na Vrhu: 22. oktobra bo domačin Virgilj Černic spregovoril o tem, kako je kot otrok doživljal fašistično oblast in o času, ki ga je preživel v partizanih. 5. novembra bosta o prvi svetovni vojni predavala Mario Mantini in David Erik Pipan, ki bosta osvetlila predvsem dogodke, ki so vezani na frontno linijo, ki je tekla skozi Vrh in ki so prizadeli domače prebivalstvo. Večera se bosta zaključila z družabnostjo.
Pogrebi
DANES V GORICI: 11.30, Flavio Riva (iz Palmanove) v cerkvi v Stražcah in na glavno pokopališče.
DANES V TRŽIČU: 11.00, Concetta Sar-cina vd. Solidoro v kapeli pokopališča in na pokopališču.
DANES V ROMANSU: 14.00, Gaetano Zito (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
18
Petek, 9. oktobra 2015
MNENJA, RUBRIKE
/
ŽARIŠČE
Jesenski čas žetve
Maja Lapornik
Sodelovanje pri rubriki Žarišče mi je v veselje, čeprav se vselej dobro zavedam, da ta zadolžitev s seboj prinaša odgovornost, ki zna biti tudi zelo neprijazna - izbiro teme. Urednik rubrike Žarišče, pa seveda predvsem njeni bralci verjetno upravičeno pričakujejo, naj bi bila le-ta aktualna, žgečkljiva, v določeni meri provokativna, vsebinsko nabita, obenem pa seveda tudi pozitivno naravnana v iskanju nečesa novega, konstruktivna in spravljiva. Žarišče že po svojem imenu ne more biti nevtralna kronika, če obstaja danes sploh kaj resnično nevtralnega. Zato gre včasih v tem smislu za poskus kvadrature kroga.
Malokdaj smo v naši zamejski skupnosti zakorakali v jesenski čas, ki bi se tako bogato ponašal z močjo in vseobsežnostjo naše organiziranosti, res bogata je ta žetev. Malokdaj smo se lahko veselili obeležitve tolikih obletnic, kot smo jim letos priča. Častitljive obletnice so ali bodo v kratkem obeležili naši dolgoletni kulturni forum, radijska in televizijska postaja, krovna organizacija, šolstvo, stranka, da omenim samo nekatere najvidnejše. Odmev, ki so ga vse že obeležene obletnice doživele v javnosti, je bil zelo zaznaven, velik in pomenljiv. Gotovo se ne motimo, če trdimo, da so se (ali se še bodo) vsi zainteresirani nanje pripravljali z veliko ljubeznijo in z vnemo, ki razkriva predvsem navezanost na organizacijo, na sredino, ki ji pripadajo, in na temeljna vsebinska izhodišča, ki narekujejo njeno današnjo aktivnost ter celotni smisel njenega delovanja. Veselje do dela neke skupnosti, občutek pripadnosti ostajata (in postajata spet) vrednoti, ki sta tudi v današnjem času nezamenljivi. V naraščajoči odtujenosti je lahko za marsikoga prav skupnost življenjskega pomena.
Težko bi tudi ne pritrdili misli, da kaže
prav to bogastvo obletnic našo zasidranost v zgodovinski čas in geografski prostor, ki nam je v ponos in ki nedvomno predstavlja neko obvezo za jutrišnji dan, za našo prihodnost. Prav je, da se vsako prehojeno pot - v njej pa tudi kolektivno in individualno izkušnjo - spoštuje, vrednoti in ovrednoti ter ne prepušča tančici večkrat tako krivične in nadute pozabe. Brez naše zgodovine ni naše jutrišnje podobe.
Ob vsem tem pa se nehote vsiljuje tudi misel, vprašanje o tem, kaj naj za celotno skupnost pravzaprav pomeni taka obilica obletnic. Če bi bili nekoliko pikri, bi se nemara najprej spraševali o finančnem bremenu, ki ga praznovanje obletnic s seboj nujno prinaša. To naj bo odgovornost posameznih sredin. Misel, da bi vsi zainteresirani dejavniki svoje obletnice obeležili tudi z neko skupno, čeprav le simbolično gesto, ki bi zmogla osrediščiti in potrjevati temeljno skupno vizijo naše skupnosti in njenega odnosa z drugimi sredinami, se v logiki vsakdanjega dialoga in njegove občasne ostrine bržčas lahko zdi le topa in neumna fata morgana. Morda pa more biti vsaka obletnica predvsem žlahten vzgib za razmislek o nas samih. Trenutek pravih vprašanj in (tudi skupnega) iskanja izvirnih in smelih odgovorov. Obletnica kot odgovor o smeri plovbe v novem času, kot odgovor na vprašanja in izzive, ki se nam zdijo temeljni.
Naj nam konkretni koraki dokažejo, da so obletnice dobrodošel in nujen pogled na našo preteklost, dolžnostna sila spomina, hkrati pa tudi že otipljivi znak novih časov, spremenjenga vzdušja, lepih in plemenitih odnosov, sodobnega pogleda na nas same in na druge, ki ga vsi tako zelo pričakujemo in pravzaprav tudi krvavo potrebujemo.
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
REPEN - Slovensko zdravniško društvo
Zdravniki so se srečali s koroškimi kolegi
REPEN - Po poletnih počitnicah je Slovensko zdravniško društvo Trst-Gorica začelo z rednim delovanjem. V petek, 2. oktobra, je bilo v restavraciji hotela Križman v Repnu strokovno-družabno srečanje. Postal je že običaj, da v oktobru pridejo na Primorsko koroški kolegi in ponudijo predavanje, ki je vsakič zelo zanimivo. Hvalevredno je tudi, da se društvi dvakrat v letu srečata. Junija so si namreč primorski zdravniki in farmacevti ogledali del Koroške in bili deležni gostoljubja koroškega bratskega društva.
Letos so koroški kolegi ponudili predavanje dr. Maximiliana Zdouca, specialista ortopeda z dolgoletno privatno ambulanto v Velikovcu, na temo Trening po načelih športne medicine: ali so znanstvena spoznanja veljavna samo za vrhunski šport ali tudi za rekreativce?. Najprej je predavatelj razložil, kaj sploh je športna medicina. To je naravoslovna znanstvena veda, ki iz pridobljenih spoznanj preverja načela. Dober šport-
PISMO UREDNIŠTVU
Da ne bo pomote ...
Samo na kratko bi radi pojasnili nekaj stališč v zvezi s postavitvijo antene Wind v Praprotu.
Najprej o sestanku, ki ga je sklicala Vaška skupnost, ko so bili temelji za anteno že postavljeni: predsednica Pia Cah je nanj povabila predsednika jusa Frančka Briščaka, da bi poročal o postavitvi antene in spomenika; s seboj je prinesel dokumentacijo obeh pobud - se pravi, da je bil obveščen, da bomo govorili tudi o anteni. Nismo ga zavedli. Glede zmerjanja, o katerem piše Briščak, bi radi povedali, da so bili res tu pa tam toni ostri, zmerjanje pa je čisto nekaj drugega. Pa tudi ne drži, da je moral sestanek predčasno zapustiti zaradi obrekovanja, saj se je slednji normalno in civilno zaključil tudi s krajšim poročilom o spomeniku. Ker je v vasi završalo, so se nekateri posamezniki angažirali in priredili sestanek med jusarskim odborom in Odborom proti anteni; gospoda Briščaka, ki je medtem odstopil, ni bilo zraven. Takrat smo izvedeli, da tako celoten jusarski odbor in kot vsa vas niso vedeli za mogočno anteno. Tako na straneh Primorskega dnevnika kot v pismu so jusarji priznali, da so zgrešili, ker so bili naivni in jih je družba Wind zavedla. Na sestanku
nik mora telesno in duhovno rasti. Pri tem ima veliko vlogo športni zdravnik. Družinska in športna anamneza, samoopazovanje, prehrana, energetsko ravnovesje, zravnava treningov in počitka so elementi, ki so nujni za vrhunske športnike in koristni za rekreativce, ki jim je cilj športa boljše počutje. Predavatelj je svoje izvajanje podkrepil s projekcijami ter podatki in razpredelnicami o spremembah in kemičnih reakcijah v človeškem telesu med in po športnem udej-stvovanju.
Po predavanju se je 25 poslušalcev zadržalo pri večerji v prijetnem pogovoru s predavateljem in njegovo ženo, ki sta oba športnika, pa tudi dr. Francem Wuttijem, predsednikom društva Slovenskih koroških zdravnikov.
Že sedaj vabi Slovensko zdravniško društvo naj se člani in prijatelji društva prijavijo na izlet in martinovanje, ki bo 14. in 15. novembra v Beli Krajini. (mk)
so priznali, da so na jusarskem občnem zboru res odobrili postavitev antene,sicer takšne, o kakršni jim je poročal predsednik - se pravi 9- in ne 35-metrske.
Na tem sestanku, ki je potekal v umirjenih tonih in brez obrekovanj, smo se vsi strinjali, da bi bilo edino pravilno sodelovati in skupaj nastopati proti družbi Wind in torej proti anteni. V treh tednih, ki so od takrat minili, pa nas nihče od "operativnega dela odbora Jusa" ni kontaktiral. Preko Občine smo izvedeli, da je bivši predsednik pisal družbi Wind za razveljavitev pogodbe. Šli so torej svojo pot in to ni po našem mnenju konstruktivno. Vaščani in nekateri člani oz. odborniki ju-sa se še vedno srečujemo in umirjeno snujemo morebitne rešitve. Še vedno želimo skupaj sodelovati, saj je, kot pravijo, v slogi moč. Zavedajmo se: »Jus so tudi Praprouci in Praprouci so tudi Jus.«
Praprovci - Člani Odbora proti anteni (podpise hranimo v uredništvu)
KMETIJSTVO - Budno je treba spremljati dogajanja v kleti
Dober mošt, dobro vino
Preglednica za določanje količine nepovretega sladkorja
° Bx (Brix)	° Oe	Ostanek sladkorja g/l	° Bx (Brix)	° Oe	Ostanek sladkorja g/l
4	17,3		15	63,1	90
5	21,3		15,5	65,2	95
5,5	23,3		16	67,4	100
6	26,3		16,5	69,5	105
6,5	28,3	5	17	71,6	110
7	30,3	10	17,5	73,8	115
7,5	32,3	15	18	75,9	120
8	34,3	20	18,5	78,1	125
8,5	36,3	25	19	80,3	130
9	38,3	30	19,5	82,4	135
9,5	40,3	35	20	84,6	140
10	42,4	40	20,5	86,9	145
10,5	44,4	45	21	89,0	150
11	46,5	50	21,5	91,3	155
11,5	48,5	55	22	93,5	160
12	50,6	60	22,5	95,0	165
12,5	52,0	65	23	98,0	170
13	54,7	70	23,5	100,0	175
13,5	56,8	75	24	102,0	180
14	58,9	80	24,5	104,0	195
14,5	61,0	85			
Le iz dobrega mošta nastane dobro vino. Zato moramo biti pri ravnanju z moštom zelo pazljivi in budno spremljati dogajanja v kleti. S pravočasnimi in pravilnimi posegi preprečimo napake ali bolezni v moštu, ki se prenašajo na vino z včasih nepopravljivimi negativnimi posledicami.
V tem času poteka vrenje mošta, ki se v večini primerov bliža koncu, v nekaterih pa se je že končalo. V prvem primeru spremljamo potek vrenja in preverjamo, da ni prišlo do prekinitve, kar ugotovimo s pokušnjo vina. Točnejši podatek pa dobimo z refraktometrom, ki nam omogoča, da določimo točno količino nepovretega sladkorja, po priloženi preglednici. Če ugotovimo, da je ostanek sladkorja previsok in deluje naharmonično na vino, se odločimo za izvedbo ponovnega vrenja ali rifermentacije. To opravimo z vrelnim na-stavnkom selekcioniranih kvasovk in z dodatkom hranila zanje.
Ko je sladkor povret, moramo posodo takoj doliti in preprečiti, da pride v vino kisik, ki začne prodirati, ko ni več v posodi nad vinom zaščitne plasti ogljikovega dvokisa. Novo vino je po končanem vrenju polno oksidacijskih encimov in lahko hitro oksidira. Zato bomo po pretoku dodali moštu 3-4gr/hl metabisulfi-ta, da preprečimo oksidacijo zgornje plasti vina.
Izredno pomembna je pogosta, najmanj dvakrat tedenska kontrola
zdravstvenega stanja povretega mošta, ki mu že lahko rečemo mlado vino. Če zaznamo vonj ali okus po žveplovodiku (gnilih jajcih), ki ga poznamo pod strokovnim imenom bekser, ali druge neprijetne vonje, ki jih vino dobi od usedline na kateri leži, je nujen zračni pretok. Najnevarnejši pa je omenjeni vonj po žveplovodiku, ki se lahko pretvori v še trdovratnejše spojine merkaptane. Ob prisotnosti žveplovodika (H2S) opravimo, kot rečeno, zračni pretok ne glede na to, če mošt še vre. Pretok naj spremlja žveplanje.
Če pa ne pride do tega pojava , kot je želeti, bomo še nekaj časa počakali do prvega pretoka. Pred pretokom bomo opravili prvo kontrolo v mladem vinu kemijsko in organoleptično. S kemijsko analizo ugotovimo skupno kislost, vsebnost skupnega in prostega žveplovega dvoki-sa (SO2), količino etilnega alkohola ter po potrebi hlapno kislino. Podatki analize so potrebni za morebitne posege v vinu, še posebej s kalijevim metabisulfitom, če je vsebnost prostega žveplovega dvokisa pod minimalno količino, ki je potrebna za obstojnost vina. Ta količina je okvirno 12 - 15 mg na liter. Da jo dosežemo, žveplamo vino z 10 - 12 grami kalijevega metabisulfita na hl vina. Pri tem se sprosti 5 do 6 gr skupnega žveplovega dvokisa na hl. Del tega, približno 1/4 (1,2 do 1,5 gr na hl ali kot smo prej navedli 12 - 15 mg na liter) pa je v prosti obliki. Ti
odmerki so seveda okvirni, točno dozo pa je priporočljivo, da določi strokovnjak, ker je odvisna od raznih dejavnikov, kot npr. od materiala, iz katerega je izdelana po-
soda (v posodi iz plemenitega jekla so npr. potrebni nižji odmerki kot v leseni), in predvsem od kislosti (skupne kisline) vina. Ob visoki kislosti ( npr. pH 3,2 ) je uči-
nek prostega SO2 večji kot pri nižji ( npr. pH 3,5 ).
Nič manj važna ni organoleptična kontrola, na podlagi katere preverjamo zdravstveno stanje mladega vina. Ugotovimo, ali se vino nagiba k mlečnemu ci-ku, vlečljivosti, ocetnemu ciku, oksidira-nosti, bekserju itd. Vse te morebitne bolezni in napake lahko močno poslabšajo kakovost vina, če jih ne ugotovimo in pravočasno ukrepamo.
Organoleptično kontrolo naj spremlja preizkus na zrak zaradi porja-vitve. V prisotnosti te napake vino pravočasno zavarujemo z žveplom, ki ga določimo na podlagi analize in ne približno. Napaka je odvisna od stanja in ravnanja z grozdjem, moštom ali vinom. Povzročitelji napake so encimi oksidaze, ki ob stiku z zrakom povzročijo porjavitev. Vino dobi rjavkasto barvo, hkrati se pojavi motnost. Izgubi cvetico in svežino, vojn in okus sta spremenjena. Pri rdečih sortah pride tudi do razgradnje barvnih snovi, ki se izločijo v obliki umazano rjave usedline.
Napako preprečimo le tako, da vino ustrezno zavarujemo z žveplom v odmerkih, ki smo jih že navedli. Če je vino pridelano iz grozdja, ki ga je napadla siva grozdna plesen (gnjiloba), te odmerke primerno povečamo.
Prihodnjič o prvem pretoku mladega vina o ravnanju z njim.
Svetovalna služba KZ
Petek, 9. oktobra 2015 1 Q

Luka Mezgec 10.
ABU DABI - Slovenski kolesar Luka Mezgec je dobro začel dirko po Abu Dabiju. Tekmovalec Giant-Alpecina je v prvi, 159 kilometrov dolgi etapi med Qasr Al Sarabom in Madinat Zayedom osvojil 10. mesto. Ciljno črto je prečkal v času zmagovalca, Italijana Andree Guardinija. Janez Brajkovič (United Healthcare) je bil 22. Drugo mesto je osvojil Belgijec Tom Boo-nen, tretje pa Italija Daniele Bennati. V skupnem seštevku ima Guardini štiri sekunde prednosti pred Boonenom.
Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
Klopp bo vodil Liverpool
LIVERPOOL - Ugibanj na Otoku ni več. Nemec Jürgen Klopp je tudi uradno novi trener 18-kratnih angleških prvakov v nogometu - FC Liverpoola. Novico je včeraj na spletni strani potrdil tudi Liverpool. Oseminštiridesetle-tni Nemec je s tem sklenil trimesečni premor po odhodu iz Borussie Dortmunda. Novica sicer ni presenečenje, saj so mediji že več dni namigovali, da bo Klopp novi trener v mestu Beatlov.
ODBOJKA - Moško evropsko prvenstvo v Italiji in Bolgariji
Slovenci in »azzurri«
Odbojkar italijanske reprezentance, Kubanec Osmany Juantorena
ansa
GREGOR JERONCIC (Trener Sloge Tabor)
»Za Slovenijo odločilno srečanje z Belorusijo«
O Sloveniji: Slovenska reprezentanca bo svojo najvažnejšo tekmo odigrala že v prvem krogu proti Be-lorusiji, katero je že dvakrat premagala. Važna je takojšnja zmaga, ker jim bo tako prvenstvo lažje steklo. Slovensko moštvo ima velik potencial. Viden je bil tudi napredek v detajlih, ki odločajo predvsem končnice setov.
O Italiji: Prihod tolkača kubanske narodnosti Juantorene je bistveno poživel italijansko izbrano vrsto. To je igralec, ki bi ga vsaka ekipa rada imela v svojih vrstah. Verjetno je trenutno to najmočnejši igralec na svetu. Ob njem pa bi izpostavil tudi mladega podajalca Giannellija, ki je kot 19-letni odboj-kar dokazal že veliko odbojkarsko zrelost.
Favoriti: O pravih favoritih bi se s težavo izrekel. Že svetovni prvaki Poljaki, zaradi nekaterih odhodov, niso taka ekipa, ki bi lahko odnesla odličje. Reprezentance čakajo izredno napeta srečanja. Zmagal bo, kdor bo dobro upravljal živčnost, odločale pa bodo malenkosti.
Outsiderji: Italija bi lahko osvojila najmanj bron. (mar)
FRANCESCO BIRIBANTI (Sloga Tabor)
»Italijani so pozabili na poletne polemike«
O Italiji: Poznam večino re-prezentantov in lahko mirne duše izjavim, da se po dogodkih iz Ria in odstopu Maura Berruta v slačilni-ci diha nov zrak. Dobro poznam tudi trenerja Gianlorenza Blenginija, ki me je treniral v Latini. Končno igrajo kot ekipa. Mladi pa se želijo izkazati, Zaytsev je končno 100%, Juantorena pa je popoln igralec.
O Sloveniji: Pred kratkim sem se pogovarjal s selektorjem Gianijem, ki je s postavo zadovoljen. Ne smemo pozabiti, da lahko računa tudi na odbojkarje, ki nastopajo v italijanski A1-ligi. Gotovo Slovenija ni na nivoju reprezentanc z daljšo tradicijo. Vseeno pa se je uspela uvrstiti na EP.
Favoriti:Francija je moj glavni favorit. Če bosta Nizozemska in Rusija igrali bolj ekipno, bosta lahko ciljali na mesto na zmagovalnem odru.
Outsiderji: Mogoče Španija. Moram pa priznati, da je odbojka postala tako fizični šport, da lahko fizično močnejši igralci odločilno pripomorejo k uspehu na papirju šibkejših kolektivov. (mar)
TURIN/BUSTIO ARSIZIO - Po puncah bodo na vrsti še moški. Danes se v Italiji in Bolgariji začenja 29. evropsko odbojkarsko prvenstvo. Na njem bo sodelovalo 16 reprezentanc, ki bodo razdeljene v štiri skupine, najboljše tri reprezentance bodo napredovale v 2. krog tekmovanja. Nastopali bosta tudi reprezentanci Slovenije pod taktirko Italijana Andree Gianija ter Italije, ki jo vodi Gianlorenzo Blengini. Najboljše iz vseh skupin se bodo v četrtfinale uvrstile neposredno, druge in tretje se bodo zanj borile v razigravanju. Skupino A (Sofija) sestavljajo Češka, Nizozemska, Nemčija in Bolgarija, skupino B (Torino) Hrvaška, Francija, Italija, Estonija, skupino C (Varna) Slovenija, Belorusija, Belgija, Poljska, skupino D (Arsizio) pa Rusija, Srbija, Finska in Slovaška. V dodatnih bojih za četrtfinale se križata skupini A in C ter B in D.
Naslov evropskega prvaka branijo Rusi, ki so pred dvema letoma premagali Italijo in se prvič veselili naslova prvakov. Seveda kot predstavniki samostojne države, pred tem je 12 naslovov osvojila njihova predhodnica Sovjetska zveza. Druga najuspešnejša je s šestimi naslovi Italija, nekdanja Češkoslovaška je bila najboljša trikrat, Srbija dvakrat, Romunija, Nizozemska, Španija in Poljska imajo po en naslov.
Slovenija bo na prvenstvu nastopila šestič. Leta 2001 v Ostravi si je delila predzadnje, 11. mesto, leta 2007 je bila v Sankt Peterburgu zadnja, 16., v Izmirju leta 2009 15., na prvenstvu v Avstriji deveta, na Dunaju je zabeležila tudi prvi dve zmagi na prvenstvih, potem ko je bila boljša od Avstrije in Turčije. Uvrstila se je v dodaten boj za četrtfinale, kjer jo je zaustavila Finska, na
koncu je zasedla deveto mesto.
V danskem Herningu pred dvema letoma so takrat izbranci Luke Slabeta v uvodni tekmi senzacionalno ugnali Srbijo, nato pa klonili proti Finski in Nizozemski ter izpadli že po predtekmovanju, njihova končna uvrstitev je bila 13. mesto.
DANES - Skupina A (Sofija): 17.30 Češka - Nizozemska, 20.30 Bolgarija - Nemčija. Skupina B (Turin): 18.00 Hrvaška -Francija (Raisport), 21.00 Italija - Estonija (Raisport). Skupina C (Varna): 17.30 Slovenija - Belorusija, 20.30 Poljska - Belgija. Skupina D (Busto Arsizio): 17.30 Slovaška - Srbija, 20.30 Rusija - Finska.
Selektor Slovenije Andrea Giani
Selektor Italije Gianlorenzo Blengini
NOGOMET - Kvalifikacije za Euro 2016
»Fantje so pravi«
Slovenija v Stožicah mora premagati Litvo
BRDO PRI KRANJU - Selektor slovenske nogometne Srečko Ka-tanec pred drevišnjo kvalifikacijsko tekmo za Euro 2016 proti Litvi (v Ljubljani ob 20.30) pravi, da so fantje dobro pripravljeni in da morajo tekmo vzeti zelo resno. V tem primeru ne bo težav, je povedal na novinarski konferenci na Brdu pri Kranju.»Fantje so delali res dobro, zelo sem zadovoljen s tem. Tekma pa je tekma. Vemo, kaj je nogomet. Fantje morajo vzeti tekmo zelo resno. Upam, da bo tako. Če bo tako, potem ne bo panike,« meni Katanec, ki je poudaril, da Milivoje No-vakovic, ki še okreva po poškodbi ključnice, zagotovo ne bo igral, tako kot ne kaznovani Kevin Kampl.
»Zagotovo bo to nek primanjkljaj, ampak igrati se mora tudi brez tistih, ki jih ni. Tisti, ki bodo zaigrali, morajo zato pokazati največ kar znajo,« o odsotnosti dveh ključnih nogometašev pravi selektor.
Ta pravi še, da bodo morali biti še kako pazljivi proti Litvi. »Mi imamo dobre levonoge nogometaše, oni pa tudi. Imajo dobre podaje v kazenski prostor, lahko dobro izvedejo proste strele ... Naši fantje so pripravljeni, toda če ne bomo stoodstotno osredotočeni, potem jih bo težko prebiti. Oni bodo verjetno v začetku malo bolj agresivni, potem pa se bodo pomaknili nazaj. Niso pa tako agresivni kot Estonija, tako da bomo mogoče imeli nekaj več prostora,« je še povedal Katanec.
Podobno pravi tudi kapetan Boštjan Cesar. »Lahko rečem, da smo delali res dobro. Čakata nas še dve tekmi. Najprej Litva. Pričakujem, da bomo odigrali na najboljši možen način, da bomo napake s prejšnjih tekem zmanjšali na minimum. Z agresivno igro in navijači si želimo do skupne zmage. Nato se bomo osredotočili na San Marino,« pravi steber slovenske obrambe.
Glede Litve izpostavlja nevarnosti iz protinapadov. »Igrali smo že proti Litvi, ki ima dobro ekipo. Nevarna je iz protinapadov, ima-
APrimorski
~	dnevnik
Strogi policijski ukrepi v albanskem Elbasanu na tekmi Albanija - Srbija
ansa
NOGOMET - U21
Italijani v Kopru boljši od Slovenije
Slovenija - Italija 0:3 (0:0)
Strelca: 0:1 Monachello (71.), 0:2 Mo-nachello (84.), 0:3 Benassi (87.). Slovenija: Sorčan, Stojanovič, Bajrič, Ejup, Šme, Gorenc Stankovič, Kapun (od 77. Hotič), Črnigoj, Pihler (od 56. Štulac), Šporar (od 82. Bajde), Zaho-vič.
Italija: Cragno, Conti, Murru, Rugani, Romagnoli, Mandragora, Cataldi, Benassi, Cerri (od 79. Verre), Bernardeschi (od 61. Monachello), Boateng (od 87. Garritano).
KOPER - Na koprski Bonifiki sta se včeraj pomerili reprezentanci U21 Slovenije in Italije. Slovenski re-prezentanti so kljub razmerju v strelih 13:14 še drugič izgubili proti Italiji, kar je njihov drugi poraz na štirih tekmah. Italija ima po le dveh odigranih tekmah šest točk, toliko kot Slovenija po štirih.
90 dnevni suspenz za Blatterja in Platinija
ZÜRICH - Etična komisija Mednarodne nogometne zveze je za 90 dni iz sveta nogometa izključila predsednika Fife v odstopu Seppa Blatterja kot tudi predsednika Evropske nogometne zveze Michela Platinija. Tako Blatter kot Platini sta se znašla v preiskavi švicarskega tožilstva zaradi sumov o finančnih nepravilnosti.
Knjiga Dve uri resnice
LJUBLJANA - Slovensko športno leposlovje je bogatejše za novo knjigo. Nekdanji vrhunski kolesar Franc Hvasti je izdal Dve uri resnice, «številne zgodbe o človeku, ki ni sam izbral kolesarstva, ampak ga je ta šport uročil,» je ob tem zapisal avtor knjige Miroslav Braco Cvjetičanin.
KOŠARKA - Liga ABA: Crve-na zvezda - Tajfun 113:66.
jo nevarne polšpice, krilne igralce. Paziti bomo morali na vsakega. Toda prvotno se moramo osredotočiti na svojo igro, jih čim prej stisniti in dati zadetek. Potem se oni odprejo in je lažje igrati naprej,« še meni Cesar.
Zaključil je, da vedo, kako igrati proti ekipam, ki igrajo zaprt nogomet, ne čutijo pa pritiska, saj se zavedajo, kaj bi jim dve zmagi prinesli. Torej najmanj tretje mesto v skupini in dodatne kvalifikacije. Ob zmagi Estonije proti Švici pa celo neposredno uvrstitev na Euro 2016. (STA)
ZGODOVINSKA ZMAGA SEVERNE IRSKE - Kvalifikacijski izidi: Gruzija - Gibraltar 4:0, Albanija - Srbija 0:2, Madžarska - Ferski otoki 2:1, Severna Irska - Grčija 3:1 (Severna Irska se je uvrstila na EP), Irska - Nemčija 1:0, Portugalska - Danska 1:0 (Portugalska se je uvrstila na EP), Romunija - Finska 1:1, Škotska - Poljska 2:2.
20
Sreda, 7. oktobra 2015
ŠPORT
/
NAMIZNI TENIS - Kras ZKB v ženski A2-ligi
Zgoniška etapa
Od nedelje gre zares. Prvi krog nam-iznoteniškega prvenstva državne ženske A2-lige bo lepa preizkušnja za igralke Krasa, ki bodo edini krat v letošnji sezoni nastopile v domači telovadnici v Zgoniku, kjer bomo videli na delu Tramin, Eppan, Coc-caglio, Vallecamonico in Alfieri di Roma-gna. »Čakata nas dve težki tekmi proti Ep-panu in Coccagliu. Za Eppan bo igrala Ro-
KATJA MILIC (1979, Dutovlje)
Rdeča barva in stripi Dylana Doga
Na jakostni lestvici 24. (10. leta 2002)
Uspeh kariere 2. mesto v A1-ligi leta 1998 z Vanjo Milič in Kitajko Wang. Zlati kolajn in bron na državnem prvenstvu v 2. kategoriji leta 2002 (3. mesto med posameznicami, prva v dvojicah in mešanih dvojicah) Najboljši udarec Smash Šibka točka Izboljšala bi backhand Vraževernost pred tekmo? Rada imam na sebi nekaj rdečega. Ta barva mi vliva samozavest in igram bolj agresivno. Po tekmi? Tuširanje in analiza nastopa. Najljubša jed pred tekmo? Večkrat ne jem nič ali zelo malo. Pred tekmo košček čokolade. Poklic Profesorica Hobiji Rada imam stripe Dylan Dog. Začela sem jih zbirati pri 12. letih. Doma ima celo zbirko. Nekoč sem tudi pisala poezije.
Želja Rada bi se še enkrat preizkusila v A1-ligi. Želela bi si, da bi imeli na domačih tekmah več publike in da bi ljudje cenili naš šport.
EVA CARLI
(1987, Salež)
Obilen zajtrk in angleške knjige
Na jakostni lestvici 26 (20. leta 2010)
Uspeh kariere Državni naslov 3. kategorije in ekipno napredovanje v A1-ligo
Najboljši udarec Zaključni udarec z forhandom
Šibka točka Forhand blok. Včasih sem preveč emotivna.
Vraževernost pred tekmo? Nisem vraževerna. Pred tekmo sem sicer najraje sama.
Po tekmi? Pijača v dobri družbi in sprostitev.
Najljubša jed pred tekmo? Zjutraj obilen zajtrk. Drugače kosilo z zdravo prehrano.
Poklic Točajka
Hobiji Pripravljam se na tečaj angleščine v Oxfordu. Berem angleške knjige.
Želja Kolajna na državnem prvenstvu in rada bi še enkrat s Krasom napredovala v A1-ligo.
munka Andrea Dodean, ki je sicer ne poznamo, ter Zankanerjeva, ki igra tudi za državno reprezentanco. Eva Carli in Katja Milič sta v solidni formi. Martina igra vedno boljše. Tjaša Kralj je letos izjemno konstantna. Le Claudia Micolaucich zaradi študijskih trenira manj kot ponavadi. Prepričana sem, da lahko presenetimo vsakogar,« je napovedala športni vodja Sonja Milič.
V nedeljo se bodo začela tudi prvenstva ženske B-lige, moške C1-lige, ženske C-lige in moških D-lig. (jng) V nedeljo: 10.00 Kras - Vallecamonica; Tramin - Eppan, Coccaglio - Alfieri; 12.30 Alfieri - Tramin; Coccaglio - Kras; Vallecamonica - Eppan; 14.30 Tramin - Coccaglio; Eppan - Kras; Alfieri - Vallecanonica.
MARTINA MILIC
(1984, Samatorca)
Brisača, suhe banane in ročna dela
Na jakostni lestvici med 38. in
39. mestom (14. leta 2008)
Uspeh kariere Državni naslov v dvojicah U21 z Matejo Cri-smancich, ko sva premagale močno Štefanovo.
Najboljši udarec Servis
Šibka točka Šlabo delo nog med tekmo.
Vraževernost pred tekmo? Poslušam glasbo. Tik pred začetkom dvoboja si z brisačo obrišem obraz, za trenutek zatisnem oči in se opogumim.
Po tekmi? Odvisno od razpoloženja po tekmi. Če zmagamo, gremo na pijačo.
Najljubša jed pred tekmo?
Med tekmo suho sadje, suhe banane.
Poklic Profesorica športne vzgoje.
Hobiji Šivanje. Rada ustvarjam ročna dela.
Želja Napredovanje v A1-ligo in kolajna na državnem prvenstvu (dvojice ali posamezno).
TJAŠA KRALJ (1990, Opčine)
Pinplanje, čokolada in prostovoljka v Malaviju
Na jakostni lestvici 100. (57. leta 2008)
Uspeh kariere Naslov državne prvakinje v 3. kategoriji leta 2007. Skupno pet državnih naslovov v 3. in 4. kategoriji.
Najboljši udarec Backhand Šibka točka V namiznoteniškem žargonu pinplanje, rezanje po celi mizi Vraževernost pred tekmo? Skušam se umiriti in misli preusmerim v dvoboj. Trener Dušan Michalka je odličen motivator in psiholog. Po tekmi? Odvisno, kje pač igramo. Ker smo v nedeljo v Zgoniku, bomo šle s soigralkami na pijačo. Najljubša jed pred tekmo? Soliden zajtrk: kava, jogurt in kosmiči. Pred tekmo košček čokolade. Poklic Medicinska sestra Hobiji Pohodništvo. Najraje po Napoleonski cesti. Pred časom sem tri mesece preživela v Malaviju, kjer sem prostovoljno opravljala delo medicinske sestre. Želja Da bi igrala čim več in da bi se uvrstile v play-off.
CLAUDIA MICOLAUCICH
(1997, Trst)
Pred tekmo
•	•	VVt I	t
si ne privošči krofa
Na jakostni lestvici 57. (56. leta 2014)
Uspeh kariere 3. mesto na letošnjem državnem prvenstvu 3. kategorije in 2. mesto na DP v dvojicah skupaj s Tjašo Kralj
Najboljši udarec Backhand
Šibka točka Forehand
Vraževernost pred tekmo? Nimam posebnih ritualov. Skušam se zbrati in preštudiram nasprotnico, proti kateri bom igrala.
Po tekmi? Tuš in pohitim domov, saj me ponevadi drugi dan čaka pouk.
Najljubša jed pred tekmo? Pred tekmo si privoščim lažji obrok. Ponavadi ne pojem krofa, ampak banano, jogurt in suho sadje.
Študij dijakinja 5. razreda višje srednje šole Da Vinci (turistična smer)
Hobiji Rada berem. Zaradi študija pa nimam veliko prostega časa. Letos me čaka matura.
Želja V A2-ligi bi rada igrala čim več in si nabrala novih izkušenj.
ZSŠDI - Jutri drugi del predavanja za športna društva na Opčinah
Če bo defibrilator neuporaben, tvega predsednik hudo kazen
Prejšnji konec tedna je v Prosvetnem domu na Opčinah potekal v organizaciji ZSŠDI prvi del predavanja na temo zdravstvene varnosti v športnih društvih tako kot jo predvideva tako imenovani odlok Balduz-zi. Dr. Rojc je predstavnikom športnih društev izčrpno in nazorno orisal, kaj so društva dolžna urediti do 20. januarja 2016, ko stopi odlok Bal-duzzi v veljavo. Stvar ni tako enostavna, kot bi lahko kazalo na prvi pogled in v ničemer ne gre podcenjevati raznih zakonitosti, ki so predvidene v odloku. Predvsem gre za to, da morajo športna društva razpolagati z zadostnim številom članov, ki so usposobljeni, da lahko uporabljajo defibri-latorje in da razpolagajo s primerno aparaturo tako, kot jo predvideva zakon. Gre za neovrgljivo dejstvo, da glavno odgovornost nosi za vse, kar se dogaja v vadbenem in tekmoval-
nem prostoru, društveni predsednik. Če se zgodi, da pride do zastoja srca pri športniku, trenerju, spremljevalcu ali gledalcu in preiskava dokaže, da je bila društvena aparatura neprimerna ali neprimerno vzdrževana, predsednik tvega celo, da ga obtožijo namernega umora. Društva morajo biti zelo pozorna in pripravljena, da do srede januarja naredijo vse, da odborniki - s tega vidika - ne bodo ničesar tvegali.
Drugi del predavanja bo na sporedu jutri, v soboto, 10. oktobra, s pri-četkom ob 9. uri v Prosvetnem domu na Opčinah in bo posvečen predvsem praktičnemu razreševanju vprašanj, ki jih bodo postavljala posamezna društva glede na nujne razlike, ki prihajajo do izraza v različnih športnih panogah. Predstavniki društev, ki se niso udeležili prvega dela predavanja, imajo še vedno možnost, da se pri-
družijo slušateljem v drugem delu izobraževalnega tečaja, vendar je nujno, da se pred jutrišnjim dnem prijavijo na uradih ZSŠDI.
NAMIZNI TENIS
Eva Carli v izvrstni formi, kolajni v Parmi
Pri Parmi je bil na sporedu državni članski turnir. Udeležili sta se ga Katja Milič in Eva Carli. Tudi tokrat sta krasovi igralki A2-lige odnesli domov kolajne. V igri dvojic sta od njiju bili boljši le soliden par Olga Dželinska/Giulia Cavalli (0:3), čeprav v finalu krasovki nista pokazali najboljše igre. Poleg srebra pa si je Eva Car-li nadela še bronasto medaljo pri posameznicah, kar dokazuje njeno izvrstno formo. Iz zahtevne skupine se je prebila kot drugouvščena, nakar s 3:1 odpravila zelo dobro Giulio Cavalli ter kasneje klonila s 0:3 pred samo zmagovalko turnirja Bianco Bracco. »Mislim, da moji rezultati niso slučajni, temveč so izraz neke večje stabilnosti in zrelosti v igri«, je samozavestno komentirala Carlijeva. Nekoliko manj od rok gre Katji Milič, ki se za las ni uvrstila v glavni del turnirja. Forma sicer raste, kar daje dobro upati za skorajšnji začetek prvenstva ženske A2-lige.
Mlajši Krasa pri Padovi
Razveseljivo je dejstvo, da se je delovanje mladinskega sektorja pri namiz-noteniškem odseku Krasa v zadnjih dveh sezonah okrepilo. Minuli konec tedna so se tako mladi namiznoteniški igralci udeležili mladinskega državnega turnirja v bližini Padove. Za nekatere je bila to prva tovrstna preizkušnja na državni ravni. Rezultati so sicer izostajali, a nabiranje izkušenj je neprecenljivo in prepo-trebno za rast posameznika. Najprej so stopili za zeleno mizo najmlajši: Saša Paulina, Darshika Bruni in Leslie Natali Hrovatin. Nihče pa se ni prebil iz kvalifikacijske skupine. V kategoriji dečkov sta rdeče-bele barve zastopala Romeo Nava in Luca Ceppa. Slednji se je prebil najdlje, saj se je po 2. mestu v skupini »ustavil« v osmini finala, ko ga je izločil s 3:1 Andrea Spolaore iz Mester. Pri deklicah sta Nikita Koren in Jeniffer Hrovatin ostali v skupini. (R)
□ Obvestila
ZSŠDI obvešča, da je v Tržaškem knjižnem središču še ta teden na ogled razstava Slovenski olimpijski medalisti.
SK DEVIN organizira jesenske tečaje smučanja na plastični progi v Nabrežini ob sobotah popoldne. Druga izmena: 31. oktobra ter 7, 14. in 21. novembra. Informacije in vpisovanja: info@skdevin.it ali na 3358180449 (Erika), 3298012528 (Marjanka) 3358416657 (Dario) SKD Vigred, Vaška skupnost Tublje, Jamarsko društvo Grmada, Razvojno društvo Pliska in Planinski odsek SK Devin vabijo v nedeljo, 11. oktobra, na 20. pohod »Na Krasu je krasno«. Zbirališče v Praprotu od 8.30 do 9.30 s prevozom do Tubelj, kjer bo štart ob 10.00. ŠPORTNA ŠOLA TRST - ŠZ BOR obvešča, da se bo športna šola za otroke od 1. do 6. leta začela na Stadionu 1. maja, jutri, v soboto, 10. oktobra, z urnikom: 9.30 - 10.30 za otroke od 1. do 3. leta in 11.30 - 12.30 za otroke, od 3. do 6. leta. Informacije in prijave v uradu na Stadionu 1. maja, e-pošta: urad.bor@gmail.com ali na telefonsko številko 04051377.
Predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin in predavatelj dr. Walter Rojc
fotodamj@n
/
ŠPORT
Petek, 9. oktobra 2015 2 1
ŽENSKA ODBOJKA NA GORIŠKEM
Mavrica-Arcobaleno tudi na članski sceni
Ekipo sestavljajo odbojkarice Vala, Olympie, Soče in Govolleyja
Goriška ženska odbojka je konec aprila pridobila novo odbojkarsko društvo, ki se po prvih nastopih mladinskih ekip predstavlja tudi na članski sceni. Ime nosi po glavnem pokrovitelju in sicer goriški zadrugi Arcobaleno, v katero se vključujejo socialno zapostavljene osebe.
Društvo Mavrica-Arcobaleno je nastalo zaradi potrebe po novem zagonu na področju goriške ženske odbojke. Tu seveda štejejo tudi »družinske vezi«, saj je društvo Mavrica-Arcobaleno mlajša sestra O.K. Val, ki deluje že od leta 1983. Starejši brat trenutno jamči pomoč nekaterih odbornikov: mlada predsednica Tjaša Corva izhaja iz od-borniških vrst Vala, pri Mavrici-Arco-baleno pa je tudi veliko novih obrazov. Novost letošnje sezone pa je tudi ustanovitev članske ženske ekipe, ki bo svoje nastope v 1. ženski diviziji začela 7. novembra.
Novo nastalo društvo ima torej svojega predsednika in svoje vodstvo, noče se postavljati kot sinteza nekega združenega projekta (npr. Zalet na Tržaškem), ampak kot vzvod slovenskega odbojkarskega gibanja na Goriškem, pri katerem sodelujejo še Olympia in Soča. Nekdanji paradni klub Go-volley je po besedah predsednika Gri-novera »neaktivno« društvo. »Del nekdanjih igralk naše članske ekipe bodo zdaj tvorile prvo ekipo Mavrica-Arco-baleno, nekatere pa so tudi odšle drugam. Aktivnih ekip nimamo. Vodilno vlogo ženske odbojke smo zaupali novemu društvu,« je še dejal Grinovero.
Mavrica-Arcobaleno podeduje zapuščino goriške ženske odbojke, ki se je po slabem razpletu zgodbe Govolleya znašla v primežu polemik in nesoglasij, potreba po prenovi pa je bila vse bolj občutena. O pomenu novega odbojkarskega načrta je prepričana tudi predsednica Tjaša Corva:»Res je velik izziv. Skušali bomo čim boljše izpeljati to prvo sezono. Rada bi videla, da se bo ta zamisel, ki v večji meri sledi zamisli reorganizacije moške odbojke obrestovala in obrodila sadove.« Predsednica pa skupaj z ostalimi odborniki po tihem upa v čim bolj uspešne nastope ekipe.
Napredovanje v višjo ligo ob prvem poskusu naj bi bil tudi dejanski cilj društva.
Ekipo sestavljajo izkušene igralke in mladinke, ki bodo skozi letošnjo sezono nastopale v dresu Soče v prvenstvu U18. Vodil jih bo Nicholas Privi-leggi.
Mavrica-Arcobaleno pa bo letos v posamezna prvenstva vpisala še mešano ekipo U12 in povsem ženski ekipi U14 in U16 pod vodstvom trenerja Roka Magajne in Enrice Gabbana. V 1. ženski diviziji pa bo nastopala še druga ekipa z imenom Mavrica-Val, trener bo Boris Jelovič. Ta bo združevala pretežno igralke, ki so še izrazile željo po igranju, a imajo manj časa za vadbo.
Sodelovanje z ostalima dvema partnerjema Olympio in Sočo bo razvidno tudi na mladinskem področju. Mladinke Olympie bodo tvorile jedro Sočinih ekip U16 in U18, ekipi bosta nastopili pod imenom Soča-Olympia. Prvenstvo U16 se je že začelo, U18 pa naj bi prvi krog prvenstva opravile proti koncu novembra.
Vadbe se bodo odvijale med Štan-drežem, telovadnico Mirka Špacapana v Gorici in Hit centrom v Vrtojbi. Ekipa Mavrica-Arcobaleno bo domače tekme igrala ob sobotah zvečer v občinski telovadnici v Štandrežu. (mar)
Mavrica		
Arcobaleno		
1. ŽENSKA DIVIZIJA V GORICI 2015/2016		
Silvana Princi	center	1974
Tjaša Corva	podajalka	1989
Ilaria Černic	korektor	1990
Mateja Nanut	libero	1991
Greta Zavadlav	krilo	1992
Alice Valentinsig	center	1992
Mihaela Devetak	podajalka	1995
Federica Malic	krilo	1996
Jana Bandelj	libero	1997
Veronika Winkler	center	1999
Gaja Sardoč	korektor	1999
Iris Petruz krilo/korektor		1999
Jana Juren	podajalka	2000
Trener: Nicholas Privileggi		
ODBOJKA - V organizaciji ŠZ Olympia
V nedeljo v Gorici Memorial Špacapan
Športni center Špacapan v Gorici bo v nedeljo prizorišče 8. Me-moriala bratov Špacapan, ki ga organizira Športno združenje Olympia. »Letošnji spored bo nekoliko okrnjen. Ponavadi organiziramo Memorial Špacapan v poletnem času, po končanem prvenstvu. Letos pa smo se odločili, da ga organiziramo pred začetkom nove sezone. Moška B2-liga se bo začela šele 31. oktobra z derbijem proti Slogi Tabor,« je dejal športni vodja Olympie Andrej Vogrič.
V nedeljo bosta v Gorici poleg združene ekipe Olympie Vala Soče igrali še slovenski drugoligaš Go-volley, ki je lani izpadel iz 1. slovenske lige, ter deželni C-ligaš iz Veneta Belluno Volley. »Obe ekipi sta dokaj kakovostni,« je še dodal Vogrič.
Prva tekma bo na sporedu ob 11.00, ko se bosta pomerila Olympia in Govolley. Po kosilu bodo na
vrsti druge tekme. Ob 15.30 si bosta stala nasproti Belluno Volley in Go-volley. Sledila bo še tekma med združeno goriško ekipo, ki jo vodi trener Fabrizio Marchesini, in Bellunom.
Mlade odbojkarice Mavrice in članice (spodaj)
bumbaca
V ŠTANDREŽU - V nedeljo
Prvi Pokal prijateljstva
V nedeljo se bo v občinski telovadnici v Štandrežu odvijal turnir prve ženske divizije Pokal prijateljstva. Prva srečanja bodo na sporedu že ob 9.30, finalna srečanja pa s polfinalnimi obračuni ob 15.30 in finalom za prvo mesto ob 17.30. Po neuradnem prijateljskem srečanju proti D-ligaški ekipi Za-let-Kontovel D-ligi, to to prvi nastop članske ekipe Arcobaleno-Mavrica pred domačo publiko.
Ekipe: Arcobaleno Mavrica, Pal-lavolo Morarese, OK Logatec, OK Kanal.
Razpored tekem: ob 9.30 Mavrica - Morarese, 11.30 Logatec - Kanal, 15.30 polfinale, 17.30 finale. Vse tekme bodo igrali na tri zmagane sete, ves čas bo obratoval bar v telovadnici.
Trener Fabrizio Marchesini bumbaca
KOŠARKA - Jutri v Dolini v deželni C-ligi silver Breg - Bor Radenska
»Solidarni« derbi
Solidarnostna akcija (pobuda trenerja Klemena Kladnika) »Basket 4 Charity« - »Breg 65% - Bor 35%«
Usoda je že drugo leto zapored	Si. .jUC-i^
odločila, da bo derbi med Bregom in Borom na sporedu v drugem krogu prvenstva. Potem ko sta oba naša predstavnika v deželni C-ligi silver prejšnji teden v kraju San Giorgio di Nogaro začela sezono z zmago, se bosta Breg in Bor jutri pomerila med seboj v telovadnici v Dolini. Srečanje se bo začelo ob 20.30, ko pa govorimo o jutrišnji tekmi, velja izpostaviti tudi iniciativo, ki presega meje športne prireditve. Pri Bregu so se namreč na pobudo trenerja mladinskih vrst Klemena Kladnika odločili, da bodo pristopili k solidarnostni akciji »Basket 4 Charity«. Tako bodo v športni dvorani v Dolini priredili posebno zbirno točko, na kateri bodo lahko obiskovalci oddali to, kar bodo prinesli s seboj, posebno dobrodošli pa so higienski pripomočki, oblačila v spodobnem stanju, hrana (konzerve živil, testenine, mleko in juhe v prahu), voda in brezalkoholne pijače v plastenkah. V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Polje in s Skupino za pomoč beguncem bodo nato zbrani material razdelili med posamezniki in družinami, ki potrebujejo pomoč.
Če se pa povrnemo na športno plat dogodka, smo za napoved jutrišnjega srečanja vprašali mnenje Do-movega trenerja Eriberta Dellisanti-ja, ki si je pred kratkim ogledal tako prijateljske tekme Brega kot Bora, sploh pa odlično pozna marsikaterega igralca obeh ekip.
»Na papirju so seveda favorizirani igralci Brega, saj razpolagajo letos v Dolini z vrhunskimi košarkarji, ki so že marsikaj dokazali. Po drugi strani morajo take ekipe paziti, da se ne preveč zaljubijo v same sebe, saj lahko drugače tvegajo, da marsikaj zapravijo. Vsekakor je Tomo Krašovec odličen trener, ki obvlada marsikatero situacijo, predvsem pa ima pomembne izkušnje z zelo dobrimi igralci, kot je že dokazal v preteklosti pri Jadranu, Mi-
Breg je v lanski sezoni osvojil oba derbija. Na prvi tekmi na Stadionu 1. maja v Trstu je bilo 69:87, na povratni v Dolini pa 79:54
fotodamj@n
ljah in tudi pri Bregu v prejšnjih sezonah,« pravi Eriberto Dellisanti. Bivši pomočnik trenerja pri Jadranu pa Bora sploh ne odpisuje. »Gre za mlado ekipo, ki lahko še veliko napreduje. Prednost Bora na sobotni tekmi je v tem, da varovanci trenerja Oberdana nimajo česa zgubiti, tako da bodo verjetno igrali pod nekoliko manjšim pritiskom. Preprosto povedano v številkah, bi lahko rekel, da ima Breg 65% možnosti za zmago, Bor pa 35%. Vemo pa tudi, da so derbiji vedno zgodba zase, tako da se lahko marsikaj zgodi. Mislim tudi, da bo Marusic izredno motiviran, saj bo nastopil proti prijateljema in bivšima soigralcema, kakor sta Slavec in Spigaglia,« zaključuje Eri-berto Dellisanti. Naj dodamo, da so lani tako v prvem kot v povratnem delu prvenstva slavili igralci Brega, na 1. maju s 87:69, v Dolini pa z 79:52. Trener Bora Oberdan ne bo imel na razpolago Mirana Boleta. (av)
NOGOMET - Disc. ukrepi
Trieste Calcio-Zaule 0:3 brez boja
Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je Trieste Calcio, ki igra v skupini B (skupaj z Juventino in Primorcem), kaznovala s porazom v prvem krogu proti ekipe Zaule brez boja s 3:0 in denarno kaznijo 200 evrov. Trieste Calcio je namreč v 1. krogu poslal na igrišče nogometaša Andreo Sarda, ki bi bil moral mirovati zaradi lanske diskvalifikacije. Končni izid na tekmi je bil 1:1. Zaule ima po novem dve točki več na lestvici, Trieste Calcio pa eno manj.
GAJA - Tudi Gaja bo tekmo 5. kroga igrala že jutri. Ob 15.00 bo na Padričah gostila Villesse.
Petek, 9. oktobra 2015	170
Bo kmalu nastopil čas električnih avtomobilov?
Zadnje dni neprestano prebiramo o aferi, ki je pretresla svet avtomobilizma. Nemški proizvajalec Volkswagen je za svoje dizelske avtomobile na uradnih testiranjih s programsko opremo prikazoval precej nižje vrednosti emisij škodljivih izpušnih plinov, kot jih imajo v realnem življenju in tako razočaral številne zagovornike dizla. Zadnje analize so pokazale, da v povprečju novi dizelski avtomobili v Evropski uniji onesnažujejo zrak petkrat bolj od dovoljenih količin, le eden od desetih preizkušenih avtomobilov pa je dosegel avtomobilski standard za emisije Euro 6. Mogoče je skrajni čas, da se avtomobilistični trg preusmeri k razvijanju okolju bolj prijaznim oblikam tehnologije. Morda bosta škandal in direktiva Evropske komisije, ki omejuje povprečne izpuste ogljikovega dioksida za nova vozila, vendar povečala zanimanje za električne avtomobile. Kako
oddaljeni pa so pravzaprav električni avtomobili od naše vsakdanje stvarnosti?
Kdaj so nastali električni avtomobili?
Kljub temu da so električni avtomobili morda videti kot nekaj novega in obskurnega, so bili prvič izdelani konec
19. stoletja, dejansko nekaj let prej od prvega funkcionalnega avtomobila, ki je uporabljal motor z notranjim izgorevanjem. V začetku 20. stoletja so bili celo še enkrat bolj razširjeni od ostalih avtomobilov, kasneje pa je njihova uporaba povsem upadla zaradi masovne proizvodnje in boljše zasnove motorjev z notranjim izgorevanjem. Energetska kriza, leta 1973 je kratkotrajno spet povzročila zanimanje za električne avtomobile. Šele po letu 2000 pa so z uporabo Li-ionskih baterij in zaradi visokih cen goriva električni avtomobili postali resna alternativa klasičnim avtom.
Kaj pa danes?
Električni avtomobili doživljajo v zadnjem desetletju pravo renesanso. Trenutno so dražji od klasičnih, vendar bo z masovno proizvodnjo cena padla. Trg je tudi omejen zaradi sorazmerno majhne proizvodnje proizvajalcev baterij, saj je glavna tehnološka težava ravno v shranjevanju električne energije. Veliko svetovnih vlad in ekoloških agencij ponuja subvencije in davčne olajšave za električne avtomobile, da bi razširili trg. Najbolj razširjen predstavnik je Nissan Leaf s 165.000 prodanimi primerki, vedno več pozornosti pa se namenja tudi podjetju Tesla Motors. Za masovno proizveden električni av-
tomobil z največjim dosegom trenutno velja najnovejši Teslin model S, pri katerem so dosegli 625 km vožnje po običajnih cestah z enim polnjenjem, povprečen doseg pa znaša okoli 400 km. To pa nista edini podjetji, ki delujeta na trgu električnih avtomobilov, saj so vanj vstopili že skoraj vsi veliki proizvajalci avtomobilov.
Katere so prednosti?
Izdelava električnega motorja za avtomobil je cenejša od izdelave bencinskega motorja. Električni avto potrebuje tudi veliko manj vzdrževanja, kar se pozna pri stroških. Razlog je v tem, da ima manj vrtečih se mehanizmov in tako manj delov, ki so izpostavljeni obrabi. Ni olja in oljnih filtrov. Prav tako ima boljše lastnosti navora, kar se pokaže pri pospeševanju. Izkoristek pogonskega sistema je namreč nekajkrat boljši od nizkih izkoristkov motorjev na notranje izgorevanje. Med ustavljanjem se motor preprosti ustavi in ne izpušča nobenih emisij, kar je zelo ugodno za mestno vožnjo in s čimer bi tudi izboljšali kvaliteto zraka. Vozila so tudi izredno tiha. Eno glavnih prednosti pa predstavlja tudi majhna poraba energije in njena nižja cena. Če električno vozilo polnimo s sončno energijo, ki je sicer med dražjimi ( približno 0,20 € na kWh), so končni stroški vseeno nižji kot za dizel ali bencin. Najboljši motorji na notranje izgorevanje (dizel) s približno 40-odstotnim izkoristkom pridobijo 4 kWh uporabne energije iz litra goriva, katerega tržna cena je 1,128 € (v letu 2015). Medtem ko bi "liter sončne energije", s katerim pridobimo ravno tako 4kWh uporabne energije, stal 80 centov.
Katere pa so slabosti in ovire?
Glavna slabost električnih vozil izhaja predvsem iz njihove avtonomije: doseg vozila je namreč omejen z zalogo energije, ki jo ima vozilo na voljo. V primerjavi z
Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
»Najtemnejša ura je tista tik pred zoro.«
Novinar Dušan Jelinčič na slovenskem televizijskem dnevniku RAI
Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
SUMOV FE J S
Prostor tokratne rubrike Šumov fejs si je prislužil rožni vrt bivše umobolnice pri Sv. Ivanu. V petek, 2. oktobra mu je Svetovna zveza društev vrtničarjev (WFRS) podelila prestižno odličje, ki vrt postavlja v sam svetovni vrh. Svetujemo torej vsem, ko le imate trenutek časa, da si privoščite nekaj časa zase in se odpravite na sprehod v svetoivanski rožni vrt. Oddih bo čisto posebne narave, saj vas bojo obkrožale vrtnice 3.000-ih različnih sort iz celega sveta.
Pa še šumova naloga: med cvetovi poiščite vrtnico Prešeren, prvo uradno registrirano slovensko sorto vrtnic.
dizlom ali bencinom imajo tudi najsodobnejše baterije še vedno približno 100 krat manjšo energijsko gostoto. Največja tehnološka ovira je torej ta, da je kapaciteta obstoječih baterij še vedno premajhna in je torej nemogoče shranjevati večje količine energije. Baterije imajo med drugim omejeno življenjsko dobo (okrog 1000 ciklov) in kapaciteta s časom še upada. Slabše pa delujejo tudi pri nizkih temperaturah. Shranjena energija torej ne zadostuje za daljše vožnje in je potrebno med potjo baterije dodatno polniti na polnilnih postajah, ki so prilagojene za hitro polnjenje električnih vozil. "Hitro" polnjenje pa dejansko pomeni 30 minut. Kot smo že omenili je največji doseg masovno proizvedenega električnega avtomobila približno 600 km v optimalnih pogojih, povprečen doseg pa okoli 400 km.
Ali ste vedeli...?
Slovenski inženir Andrej Pečjak, z Inštituta za diagnostiko in vzdrževanje vozil Metron, je ravno v okviru inštituta Metron predelal in razvil Dacio San-dero v električno vozilo in z njo osvojil zmago v porabi in prvo mesto med električnimi vozili na prestižnem reli-ju Monte Carlo des Energies Nouvelles. Premagal je celo doslej nepremagljivi Tesla Roadster in šokiral ekipo Tesle. Njegov najpomembnejši dosežek pa je Metron 7, električni avtomobil na osnovi Mazde 5, s katerim je uspel doseči rekorden doseg tovrstnega vozila po prometnih cestah z enim polnjenjem. Pečjak je s sovoznikom uspel prepeljati pot od Bleda do dubrovniške marine, kar znaša 736 km in 5000 višinskih metrov. Povprečna hitrost na tem podvigu je znašala 65 km/h.
Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se
... ker nas je navdušila Žalost
Animiran celovečerec Inside Out produkcijske hiše Pixar postaja postopoma pravi fenomen.
Navdušena mnenja o filmu preplavljajo splet, raz-norazne medije in socialna omrežja. Prevzel je tako čisto majhne otroke kot starejše. Končno so v ospredje postavljena čustva. Da, čustva, ravno tisti bistveni del vseh nas, od katerih nas sodobna družba vedno bolj sili, da se odtujimo.
Izhodišče zgodbe predstavlja enajstletna deklica Riley oziroma njeno doživljanje selitve iz podeželja Minnesote v veliko mesto t.j. v tuje, na videz neskončno urbano okolje. Dogajanje v ospredju animiranega filma pa se odvija v Ri-leyevi glavi in mislih, ki jih upravlja peterica čustev: Veselje, Strah, Jeza, Nejevolja in Žalost. Poosebljajo jih barvana govoreča bitja. Simpatična in izredno zanimiva risanka nam pokaže, da moramo izraziti prav vsa čustva in ko to storimo, se tega ne smemo sramovati. Čustva gradijo na-
šo osebnost, zato je vredno jih doživljati. Ne smemo se odreči Veselju, Strahu, Jezi, Nejevolji in niti Žalosti. Včasih smo res lahko v zadregi in nam ni lahko jih predočiti drugim. Odločimo se tako, da bomo raje prikrili to naše nelagodje, da bi drugi tega ne opazili.
Režiser Pete Docter je po prepričljivih delih, kot so Toy Story, Monsters & Co in Up, po mnenju mnogih ustvaril pravo umetnino. Prikazati in raziskati čustva odraščajoče deklice je kompleksna naloga, za katero je potrebna velika mera občutljivosti in empatije. Nič čudnega torej, da za njim stoji štiriletno trdo delo in poglobljene psihološke raziskave. Inside Out gledalca osvoji predvsem zaradi enega izmed poosebljenih čustev, in sicer Žalosti. Melanholija, otožnost, občutek nepopolnosti in vsa razna stanja tega čustva, ki so ponavadi označena kot nekaj negativnega, so tokrat prikazana v povsem različni lu-
či...In presenetljivo: ravno Žalosti gre zahvala, da se na koncu filma počutimo boljše. V teku filma je tudi tista, zaradi katere se najbolj nasmejemo. Veselje, zlatorumena sijoča deklica, ki skuša na začetku vedno imeti nekako kontrolo nad ostalimi čustvi in skuša Žalost na vse načine odganjati, gledalcu ne posreduje niti polovico njene nežnosti in simpatije. Žalost je upodobljena kot okroglolično, okorno in negotovo bitje modre barve z velikimi očali in debelim puloverjem, za katerima se neprestano skriva.
Skratka: Veselju bi brez Žalosti nikoli ne uspelo rešiti celotne situacije, ki se resda pošteno zaplete. Žalost je omogočila deklici Riley, da je preko solz spet našla samo sebe. Prikazana je kot pozitivno vodilo, ki človeka opozarja, na to kar pogreša in na svoje želje. Riley je naučila, naj se nikakor ne boji, kajti ji bosta ona in Veselje vedno ob strani. Seveda ob prisotnosti vseh drugih čustev. Šumovci Insi-
de Out torej priporočamo čisto vsem, saj je nenazadnje tudi vabilo, naj bodimo do samih sebe potrpežljivi. Čisto vedno ravno ne moremo biti tako, kot bi si sami pričakovali ali kot bi želeli drugi okoli nas. Pa nič zato: doživljajmo naša čustva igrivo in globoko obenem.
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 8. oktobra 2015
23
RAI3bis
RAI1
6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuo-co 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Tale e Quale Show
RAI2
RAI PREMIUM
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 TDD predstavlja, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RETE4
6.0014.00 Detto fatto 7.15 Nad.: Il tocco di un angelo 8.00 Serija: Le sorelle McLeod 9.25 13.30 Rubrike 10.30 Cronache anima-li 11.001 fatti vostri 13.0017.45, 18.20, 20.30, 23.15 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Senza traccia 18.00 Šport 18.50 Serija: Elementary 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL
CANALES
ITALIA1
21.15 Film: Thor - The Dark World (fant., '13, i. C. Hemsworth, N. Portman)
23.30 Troppo giusti
_RAI3_
6.30 Rassegna stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.15 Nad.: La casa nella pra-teria 16.00 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Nad.: Non uccidere 23.00 Correva l'anno
_RAI4_
13.50 Sabrina, vita da strega 14.40 Stargate Atlantis 15.25 Andromeda 16.10 Star Trek: Enterprise 16.55 Robin Hood 17.45 Novice 17.50 Beauty and the Beast 18.30 Reign 19.15 Rai Player 19.25 Under the Dome 20.10 Marvel's Agents of S.H.I.E.L.D. 21.10 Film: Looper - In fuga dal passato (akc.) 23.10 Wonderland 2015
IRIS
15.05 Film: Delitto al ristorante cinese (det., It., '81) 17.05 Film: Salvo D'Acquisto (bio-gr., It., '75) 19.15 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Le regole della truffa (akc., '11, i. A. Judd)
23.35 Film: The Mist (horor)
_RAI5_
14.40 Le Alpi viste dal cielo 15.35 Indian Ocean 16.40 L'altra meta dell'arte 17.40 Come si guarda un'opera d'arte 18.30 Novice 18.35 Grandi giardini di Francia 19.40 Memo - L'agenda culturale 20.30 Rai Player 20.40 Passepartout 21.15 Dok.: La scuola d'estate 22.55 Jazz - Istruzioni per l'uso
RAI MOVIE
13.5017.50 Rai Player 14.00 Film: Truman Capote - A sangue freddo (biogr., '05, i. P.
S. Hoffman) 15.50 Film: Mr. 3000 (kom.) 17.45 Novice 18.00 Film: Palla di neve (pust., It., '95) 19.40 Film: Uno contro l'al-tro, praticamente amici (kom., It., '81, i. R. Pozzetto) 21.15 Film: The Expatriate - In fuga dal nemico (akc.) 23.00 Film: Foxfire - Ragazze cattive (dram.)
LAEFFE
11.10 Nad.: Un posto al sole 12.1019.20 Rai Player 12.20 19.30 Nad.: Terra Nostra 13.05 Nad.: Tutta la musica del cuore 14.00 Serija: I misteri di Murdoch 14.50 Anica -Appuntamento al cinema 14.55 Serija: Im-pazienti 15.10 Serija: Il maresciallo Rocca 17.00 Nad.: Legami 17.45 Novice 17.50 Nad.: Valeria 18.35 Nad.: La signora in rosa 20.15 Nad.: Che Dio ci aiuti 21.20 Serija: L'ispettore Gently 23.00 Serija: Chiamata d'emergenza
10.50 Bourdain: Cucine segrete 12.45 Il cuoco vagabondo 14.55 Chef Sara in Europa 16.50 Jamie: Menu in 30 minuti 18.55 Il re dello street food 20.00 Novice 20.10 Jamie Oliver: Il mio giro d'Europa 21.05 Film: Che - Guerriglia (biogr., '08, i. B. del Toro) 23.35 Serija: Annika - Crime Reporter
CIELO
6.50 Serija: Rescue Special Ops 9.15 Nad.: Cuore ribelle 9.45 Serija: R.I.S. - Delitti im-perfetti 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ieri e oggi in TV 16.10 Film: Uomini d'amianto contro l'in-ferno (pust., '68, i. J. Wayne) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Quarto Grado
12.15 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 15.15 MasterChef Nuova Zelanda 16.15 Fratelli in affari 17.00 L'uomo di casa 17.30 Buying & Selling 18.15 Love It or List It - Prendere o lasciare 19.15 Affa-ri al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 Cu-cine da incubo 22.15 Alessandro Borghe-se - 4 ristoranti
DMAX
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 21.10 Nad.: Il segreto 17.00 Po-meriggio Cinque 18.45 Igra: Avanti un al-tro 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'in-vadenza 23.30 Supercinema
6.45 Risanke in otoške oddaje 8.25 Serija: Settimo cielo 10.25 Serija: Royal Pains 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Grande Fratello 13.25 Športna rubrika 14.00 Nan.: Simpsonovi 14.25 Nan.: Futurama 14.55 Serija: The Big Bang Theory 15.25 Nan.: 2 Broke Girls 15.50 Nan.: E alla fine arriva mamma! 16.45 Nan.: La vita secon-do Jim 17.40 Nan.: Mike & Molly 18.10 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine
13.20 Cattivissimi amici 14.10 18.35 Affare fatto! 15.05 Come andra a finire? 15.55 Te l'avevo detto 16.50 A mani nude nella pa-lude 17.45 Cacciatori di tesori 19.30 Ri-mozione forzata 20.20 Affari a quattro ruote 21.10 La citta senza legge 22.00 Tesori tra i ghiacci 23.00 Prigionieri di viaggio
SLOVENIJA1
6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.20 Kviz: Vem! 11.55 Ugriznimo znanost 12.25 Nad.: Blisk 13.0015.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Tarča 14.20 Prava ideja! 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.10 Otroški program: OP! 16.15 Osmi dan 17.30 Razred zase 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Slovenski pozdrav 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi 23.05 Film: Tristana (dram., '70, r. L. Bunuel)
SLOVENIJA2
6.00 Otroški kanal 7.00 18.35 Risanke in otroške odd. 8.15 Zgodbe iz školjke 8.40 0.30 Točka 9.55 Naj muzika igra 10.40 Na obisku 11.05 Halo TV 12.05 Dobro jutro 14.25 O živalih in ljudeh 14.50 Na vrtu 15.20 Dober dan 16.25 Odbojka: EP, Slovenija - Belorusija, prenos 19.20 Infodrom 19.35 Nogomet: kvalifikacije za EP 2016, vrhunci kola preteklega dne 20.15 Nogomet: kvalifikacije za EP 2016, Slovenija - Litva, prenos 23.00 Nogomet: kvalifikacije za EP 2106, vrhunci dneva 23.25 Polnočni klub
KOPER
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.25 City Folk 14.55 Vesolje je... 15.25 Film: Bravissimo! (kom.) 16.55 TG dogodki 17.10 Glasba zdaj 17.25 Sredozemlje 18.00 To bo moj poklic 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Aktualnost 20.00 Dok. odd.: K2 20.30 Najlepše besede 21.00 Koncert: Za vedno Verdi 22.30 Iz arhiva po vaših željah 23.15 Nad.: Trn v
POP TV
23.00 Film: Ocean's Eleven - Fate il vo-stro gioco (akc., '01, i. G. Clooney, B. Pitt)
_LA7_
7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: McBride 16.30 Serija: Ironside 18.20 Serija: Il com-missario Cordier 20.35 Otto e mezzo 21.10 Crozza nel Paese delle Meraviglie 23.00 Bersaglio mobile
_LA7D_
6.30 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.40 11.25, 19.00 Cuochi e fiamme 8.40 I menu di Benedetta 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 15.25 Serija: Crossing Jordan 17.10 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Gloria (dram., '99, i. S. Stone) 23.15 Serija: Prime Suspect
TELEQUATTRO
7.00 Sveglia Trieste! 9.30 21.00 Ring 13.00 Aktualno: Musa Tv 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.35, 0.00 Trieste in diretta 20.00 Apriti cielo 20.05 Happy Hour
7.00 Risanke 7.55 9.45, 10.55, 12.10 Tv prodaja 8.10 17.20 Nad.: Plamen v očeh 10.00 Epilog 11.10 Nad.: Grehi preteklosti 12.25 20.00 Gostilna išče šefa 14.00 21.30 Nad.: Usodno vino 15.00 Serija: Kar bo, pa bo 17.00 18.55, 22.30 Novice 23.00 Eurojackpot
23.05Film: Naključni junak (dram., '92, i. D. Hoffman)
_KANAL A_
7.00 18.00 Svet 7.55 12.50 Serija: Družinsko bojišče 8.2016.40 Serija: Mindy se dogaja 8.45 Risanke in otroške odd. 9.4010.50, 13.20 Tv prodaja 9.55 13.50 Nad.: Vampir-
Petek, 9. oktobra Laeffe, ob 21.05
VREDNO OGLEDA
Che guerriglia
Francija - Španija - ZDA 2008 Režija: Steven Soderbergh Igra: Benicio Del Toro, in Santiago Cabrera
Drugo poglavje Soderberghovega filma pripoveduje o obdobju, ki je sledilo revoluciji na Kubi i o času, ko se je Che boril na različnih frontah, od Afrike do Južne Amerike, vse do zadnjih treh let življenja Er-nesta Che Guevare. Po kubanski revoluciji je bil argentinski zdravnik na vrhu slave in moči.
Takrat se je odločil zapustiti vse, ženo, otroke in politične funkcije, ki jih je do takrat imel na Kubi. Odšel je v Bolivijo in sam, organiziral vse potrebno za veliko južno ameriško revolucijo. Kmalu so mu na sled prišli sovražniki in prekinili njegovo pot, saj bo Ernesto umrl v La Higueri 9. oktobra 1967.
ski dnevniki 11.05 Serija: Beli ovratnik 12.0017.10 Serija: Lepo je biti sosed 14.50 Film: Božične želje (kom.) 18.55 Serija: Kar bo, pa bo 21.00 Film: Vse moje bivše (rom., '09, i. M. McConaughey, J. Garner) 22.55 Serija: Vikingi
PLANETTV
10.55 13.15 Nan.: Talenti v belem 11.50 Tv prodaja 12.20 Ellen 14.10 Nad.: Sulejman Veličastni 15.10 Doktor 2416.30 Nad.: Ena žlahtna štorija 17.40 20.00, 21.45 Kmetija: Nov začetek 19.00 22.20 Danes 19.40 Vreme in šport 22.35 Film: Smrtna kazen (akc., '07, i. K. Bacon)
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, napovednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.10 Prva izmena: Kulturne diagonale - Film, kamera, ekran; 11.00 Studio D; 11.15 Pogovor o raziskavi ZSŠDI - Šola, družina in zu-najšolske dejavnosti; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika, sledi Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Renato Ferrari: Murva Fa-bianijevih - 35. del, sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja za-gonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00, 17.30 Vreme; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 9.40 SMS; 10.00 Evropa osebno; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Ari Zona; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.00 Pai-rapappa; 13.35 Ora musica; 14.00, 14.35, 19.00, 23.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Po-meriggio ore quattro; 18.00 Il suono nell'immagine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Not-tetempo.
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
2 4 Petek, 9. oktobra 2015_VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Nad Alpami se še zadržuje precej vlažen zrak; nad severnim Jadranom dotekajo šibki vzhodni tokovi. Nad Sardinijo bo nastalo ciklonsko območje, ki se bo pomikalo proti Polotoku ter jutri povzročilo okrepitev burje. V višjih plasteh ozračja pa bo z južnimi tokovi
začel dotekati bolj vlažen zrak.
V hribih bo spremen l jivo oblačno vreme z možnim kratkotrajnim dežjem, ki bo bolj verjeten proti Cadoreju v popoldanskem času. V nižinskem pasu in ob morju bo prevladovala zmerna oblačnost. Na obalnem pasu bo v glavnem pihala zmerna burja.
Danes bo na Primorskem zmerno, drugod pretežno oblačno, a večinoma suho vreme. Zjutraj bo ponekod po nižinah megleno. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, na Primorskem okoli 13, najvišje dnevne od 14 do 18, na Primorskem do 22 stopinj C.
Jutri bo prevladovala spremenljiva oblačnost zaradi visoke oblačnosti. Na območju Trbiža bo oblačnost gostejša. Po nižinah bo pihala zmerna burja. Zvečer in ponoči se bo burja še okrepila.
Jutri se bo oblačnost spet zgostila. Na Primorskem bo večinoma suho, drugod bo občasno rahlo deževalo. Zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja.
I £ Sonce vzide ob 7.13 in zatone ob 18.32 § Dolžina dneva 11.19
Luna vzide ob 3.37 in zatone ob 17.00
1997 - Zlasti na severov->£n§ zhodu je bilo izjemno toplo za oktober. V — Lendavi so izmerili kar 27,7 °C, v Murski Soboti se je ogrelo do 27,2 °C, na Letališču Maribor, na Jeruzalemu in v Gornji Radgoni do 26,0 °C.
S
Danes: ob 2.08 najnižje -39 cm, ob 8.16 najvišje 37 cm, ob 14.45 najnižje -25 cm, o ob 20.21 najvišje 29 cm. 2 Jutri: ob 2.39 najnižje -41 cm, ob 8.40 naj' višje 40 cm, ob 15.14 najnižje -32 cm, ob 20.52 najvišje 32 cm.
Morje je razgibano, temperatura morja 19,3 stopinje C.
-JO
500 m ..........12
1 000 m .......... 1 0
1500 m ...........7
2000 m ...........3
2500 m ........... 1
2864 m ...........0
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 3,5 in v gorah 4.
Francoska televizija posnela "seksistično" reklamo
PARIZ - Francoska televizija France 3 je bila prisiljena umakniti oglas, v katerem se hvali z velikim številom žensk v svojih vrstah, saj je naletel na kritiko, češ da je seksističen. Oglas namreč svoje sporočilo poda prek ponazoritve vsega, kar gre narobe v gospodinjstvu, če zanj ne skrbi ženska. V40-sekundnem spotu se zvrsti niz posnetkov doma v popolnem neredu - pečica, iz katere se kadi dim, razmetana otroška soba in srajca, ki seje zaradi prižganega likalnika vnela. »Kje so ženske?« se sprašuje posnetek, ki ponudi tudi odgovor, da so na televiziji France 3. »Večina naših voditeljev so voditeljice,« se izpiše ob koncu oglasa. Posnetek je bil po objavi na Tvvitterju deležen precejšnje mere kritike in posmeha. Prva dama televizije Delphine Ernotte je zato hitro odredila umikoglasa.
V Kanadi francosko šolo zamenjali za Islamsko državo
¡SIS
TRAIL OF TERROR
ČERNOBIL - Skoraj 30 let po jedrski katastrofi
Kraljestvo živali?
Znanstveniki: To ne pomeni, da je radioaktivnost dobra za živali, temveč da so človeške dejavnosti mnogo hujše
WASHINGTON - Skoraj 30 let po jedrski katastrofi v Černobilu na območju, kjer ljudje zaradi njenih posledic ne živijo več, se je izredno razmnožilo živalstvo. Glede na mednarodno študijo je na območju najmanj toliko losov, srn, divjih svinj in volkov kot v okoliških nekontaminiranih naravnih rezervatih.
Na območju 4200 kvadratnih kilometrov okoli kontaminirane ukrajinske jedrske centrale je število sesalcev najmanj primerljivo s številom pripadnikov te vrste v okoliških naravnih rezervatih, ki jih sevanje ni prizadelo, navaja študija, ki so jo ta teden objavili v znanstveni reviji Current Biology.
Raziskovalci so živali na obširnem območju, ki sta ga aprila 1986 opusto-šila požar in posledična eksplozija v enem izmed jedrskih reaktorjev, našteli s pomočjo opazovanja iz zraka. Iz njihovih ugotovitev med drugim izhaja, da je tamkajšnje število volkov sedemkrat večje kot v bližnjih naravnih parkih.
Raziskovalci so z opazovanjem iz helikopterja odkrili tudi porast losov, srnjakov in merjascev v obdobju od enega do desetih let po katastrofi, to je v času, ko so drugod na območju nekdanje Sovjetske zveze populacije teh sesalcev upadale, povzema francoska tiskovna agencija AFP.
»Zelo verjetno je, da je populacija živali v Černobilu mnogo večja danes, kot je bila pred nesrečo,« je ocenil eden izmed avtorjev študije Jim Smith z univerze Portsmouth v Veliki Britaniji. »To ne pomeni, da je radioaktivnost dobra za divje živalstvo, temveč le, da so učinki človekovih dejavnosti, kot so kmetijstvo, lov in izkoriščanje gozdov, mnogo hujši,« je pojasnil Smith.
Prve študije po katastrofi v Čer-	zala, kako žilava je narava, prav tako pa
nobilu so sicer pokazale hude učinke	bi lahko prinesla pomembno znanje za
sevanja na območje okoli nuklearke,	boljše razumevanje morebitnih dolgo-
med drugim oster upad živalske popu-	ročnih učinkov jedrske katastrofe v ja-
lacije. Tokratna raziskava pa je poka-	ponski Fukushimi leta 2011. (STA)
PARIZ - Inženirska šola z juga Francije, ki se s kratico imenuje Isis (enaka kratica označuje tudi številne šole v Italiji), s katero v svetu označujejo skrajno Islamsko državo, je bila zaradi tega žrtev kanadske carine. Šola je v Kanadi naročila material za geolokacijo, ki pa je zaradi njenega imena padel v oči kanadskim carinikom in za dalj časa obtičal na meji. »Ker gre za potencialno občutljivi material, ga je kanadska carina blokirala,« je povedal predstavnik šole. »Kar dva meseca smo si prizadevali, da je šola na koncu prišla do svojega naročila,« je bil kritičen. Kot je dodal, šola iz zgodbe ne želi delati drame, prav tako pa ne namerava spreminjati imena.
ZDA - Debatno tekmovanje
Zaporniki premagali debatno ekipo Harvarda
NEW YORK - Debatna ekipa s prestižne ameriške univerze Harvard je morala nedavno priznati poraz proti skupini, sestavljeni iz zapornikov newyorške kazenske ustanove. Tekmovanje se je odvilo v strogo varovanem zaporu Eastern New York, kjer imajo zaporniki možnost obiskovati pouk, ki ga izvaja bližnji Bard College. Udeleženci so oblikovali svoj lasten debatni klub in harvardsko ekipo, ki je letos osvojila naslov državnih prvakov, povabili na prijateljsko tekmo.
Kot je odločila trojica sodnikov, je ekipa Barda predstavila močne argumente, ki jih njihovi harvardski nasprotniki niso ustrezno vzeli v obzir, zaradi česar je skupino zapornikov razglasila za zmagovalce. V razpravi so zaporniki morali zagovarjati tezo, da lahko šole zavračajo vpis šolarjem, katerih starši so v ZDA vstopili nezakonito. Kmalu po porazu je harvardska ekipa na svojem profilu na Face-booku objavila sporočilo, v katerem je zapisala, da »je le malo ekip, na poraz proti katerim so ponosnejši kot v primeru fenomenalno inteligentne in artikulirane ekipe, s katero so se pomerili ta teden«.
To sicer ni prva pomembna zmaga za ekipo newyorških zapornikov. Odkar so pred dvema letoma oblikovali skupino, so med drugim porazili tekmece z univerze v Vermontu in ameriške vojaške akademije West Point. Kljub temu je zmaga proti Harvardu njihov največji uspeh, saj je harvardska ekipa doslej zmagala tako na državnem kot svetovnem prvenstvu. Na Bardu sicer tisti, ki poučujejo zapornike, niso pretirano presenečeni nad njihovim uspehom. »Za študente v zaporu veljajo enaki standardi, stopnje strogosti in pričakovanja kot za študente na glavnem kampusu,« je dejal Max Kenner, ki je na čelu pobude svojega kolidža, ki izvaja pouk v šestih newyorških zaporih.
Pobuda omogoča zapornikom, da se izobražujejo na različnih področjih, ki jih poučujejo profesorji z Barda. Dostopa do spleta študenti nimajo.
Kosovski poslanec v parlamentu vrgel solzivec
PRIŠTINA - Poslanec Gibanja samoopredelitev (Vetevendosje) Albin Kurti je včeraj med sejo kosovskega parlamenta, na kateri so bili tudi predstavniki mednarodne skupnosti, odvrgel solzivec. Incident se je zgodil, ko so nadaljevali sejo, ki jo je pred tem blokirala opozicija. Takoj ko so se poslanci vrnili na sejo in je predsednik parlamenta Kadri Veseli nadaljeval s sejo, je Kurti odvrgel solzivec. Dvorana se je ovila v dim, zaradi česar so imeli nekateri poslanci težave z dihanjem. Ena od poslank Demokratične stranke Kosova se je onesvestila in so jo odpeljali v pri-štinski klinični center. Na seji je bil tudi posebni predstavnik EU na Kosovu Samuel Žbogar, za katerega prištinski mediji poročajo, da mu je bilo zaradi solzivca slabo.
Preden je Kurti odvrgel solzivec, je prišlo do prepira med poslanci opozicije in vladajoče koalicije, nakar je poslanka Gibanja samoopredelitev Albulena Haxhiu polila podpredsednika kosovskega parlamenta Xhavita Halitija s kozarcem vode. Kosovski poslanci so sicer nadaljevali z dnevnim redom in po hitrem postopku sprejeli vse zakone, ki so bili predvideni za sprejem na tokratni seji, nato pa je Veseli končal sejo.