Let Not The Light' Of Freedom Be Extinguished!-,
Americ/
1OZZZ- -yA 'NOiEiNIiyy 9017T -±dy •ay BsnoHiynoo -n io£i yf'NyAyy>i Nyuw
•Ameriška domovi
r:
Serving in Ohio and nationwide over 150,000 American Slovenians No. 21 Vol. 93 (USPS 024100)
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
AMERIŠKA DOMOVINA, MAV 23, 1991	ISSN Number: 0164-680X
5(K
Amazing beehive art of Slovenia
Vice: an infuriated wife takes her husband by the hair to drag him away from a bout of gambling and drinking. The painting is dated 1879
o
r
a
ij0
'P'
P
;1°'
p
$
iti>'
Cit'
oi"
tu^1
zeic
ud1,
ve"'
is^
■,0
»n11
kii1
The European This may well be the only thing that is uniquely Slove-nian said Gorazd Makarovič, c U r a t'Ot of Slovenia’s Ethnographic Museum. It was a safe assumption. There may he native paintings elsewhere the world which rival those •n Makarovic’s museum, but there are certainly none Painted on beehives.
Eor reasons even Makarovič ^annot fathom, Slovenian Jarmers in the area known as dolensko took to decorating jhe front boards of their beehives some time in the mid-of the 18th century.
This outlet for the nation’s artistic talent continued for [bore than a hundred years efore finally dying out at the De8inning of this century.
The icon-like images were Painted on wooden boards, bach roughly 15cm by 35cm.
leV once decorated many an Piary in thjs tiny alpine ter-bt0ry of unpolluted lakes, sreathtaking mountain ccnery and lovely baroque churches.
Had art critics seen these iA^lion-shaped apiaries 0re they crumpled to the re®Und, they might have Cued more examples of ..at are now considered na-pnal treasures.
ele°r ^ere must have been an the116111 grandeur about din*11’ moclc’ng fhc surroun-ly ,8 bleakness and poverty of trj b^ho as it was. It is in-the -ln8 to<day to conjure up
'vood^ts neatly-stacked
sid den hives placed side by in„ ’ their front boards offer-c0,0a stUnning display of stark and fresh imagination.
bave n en masse> ihey must
8alle f^tHed like open-air art travel!68’to he marvelled at by M'at Jrs and wanderers in lhe c: .f.s then the periphery of
SlovT ■ worId of Europe. nian people lived under
the domination of Germanic people for more than 1,000 years as bonded peasants in the feudal system ^of the Habsburg empire. Until well into this century, they did not take even carpets and pictures in their homes for granted.
After the First World War, Slovenia became a republic of Yugoslavia. It was only then, when a passionate interest in Slovenia’s past became a national obsession, that someone “discovered” the artistic merits of the few remaining front-board paintings to have escaped destruction.
At first, even the more artistic inhabitants of Ljubljana, the capital of Slovenia, eyed them with suspicion.
Later, however, they took to them with open enthusiasm. A few choice pieces were donated to Western museums and the Slovenians recognized they now had their own native art, one which was theirs and theirs alone.
Today that art, once scorned as vulgar and primitive, is safely preserved and catalogued for the nation and
posterity in three museums.
And, years after they were last painted, these boards are now collectors’ treasures, a black market item and the subject of scholarly research.
The remaining mystery, however, is why this particular type of folk art was confined to Slovenia and cannot be found in neighboring areas. Even an expert such as Makarovič, who has written a book on the subject, has no answer.
One fascinating theory about why the art form developed, however, is put forward by Ida Gnilsak, the curator of the Čebelarski Museum at nearby Radovljica.
She believes that the Slovenians were shrewd enough to notice that bees can differentiate between colors. The tiny insects used the bright colors on the front boards of their beehives to identify their own.
The Čebelarski museum has about 200 examples of beehive art. Another important collection, containing about 40 specimens is on display at the Pokrajinski museum in Celjea.
Daily round: a young man climbs a tree to perform the tricky task of collecting a swarm of bees.
Iz Clevelanda in okolice
Spominski dan—
Društvo slovenskih protikomunističnih borcev vabi v nedeljo, 26. maja, popoldne ob 3.30 na pokopališče Vernih duš k molitvi za svoje pokojne člane in druge slovenske rojake in rojakinje, ki so sodelovali v boju proti komunističemu nasilju v naši slovenski domovini in drugod po svetu. Zbirališče pri velikem križu. Molitve bo vodil župnik sv. Vida, č.g. Jože Božnar.
Večerja na Slov. pristavi—
To nedeljo, 26. maja, ste vabljeni na večerno veselico na SP. Večerjo bodo začeli streči ob 5. pop., na voljo bo izbira med svinjsko pečenko ($10) in govejimi zrezki, pečenimi na žaru ($12). Pridite!
Delo na Slov. pristavi— Upravni odbor Slovenske pristave lepo vabi in naproša člane in članice SP, da pridejo to soboto, 25. maja, pomagat čistiti in urejati prostore in naprave za novo poletno sezono. Za delavce bo poskrbljeno s kosilom in okrepčili.
Prvi piknik—
Tradicionalni otvoritveni piknik na Slovenski pristavi bo v nedeljo, 2. junija. Začel se bo s kosilom, ki ga bodo delili med 12. in 2. uro pop. Sv. maša se bo začela ob 2. pop. in sicer zaradi procesije Sv. Reš-njega Telesa v Collinwoodu, mašo bo daroval č.g. Drago Ocvirk. Po maši bo zabava, za katero bo igral Alpski sekstet. Dalje, s tem dnevom se začne poletna sezona, tako bo odprto tudi kopališče. Vabljeni na piknik so vsi člani in prijatelji Pristave.
Vesela novica—
Obveščeni smo, da je dr. Jože Bernik, pred tedni poškodovan v avtomobilski nesreči v Sloveniji, bolnišnico že zapustil. V Sloveniji namerava ostati do konca junija, kajti je zelo angažiran pri sodelovanju s slovensko vlado glede več pomembnih projektov. Dr. Bernik je tudi aktiven v pripravah za ustanovitev dnevnika Slovenec, ki bo predvidoma začel izhajati enkrat prihodnji mesec, torej v juniju.
Zahvala Korotana—
Pevski zbor Korotan se želi najprisrčneje zahvaliti pevskemu zboru Jadran in njegovi predsednici Betty Rotar in sicer za košarico cvetja in čestitke, podane na koncertu ob 40-letnici Korotana 4. maja.
Dobrotnika iščemo—
Naša pisarna išče dobrotnika, ki bi kril šestmesečno naročnino AD za misijonarja. Polovica ($17.50) je namreč že krita. Oglasite se v pisarni ali kličite 431-0628. Hvala!
Koncert—
V petek, 31. maja, ste vabljeni na koncert zbora Univerzitetne pediatrične klinike v Ljubljani in sicer v SDD na Waterloo Rd. ob 8. zv. Vstopnice so po $8 in jih dobite pri vhodu v dvorano. Po koncertu bo družabno srečanje s pevci in pevkami.
Prodaja krofov in peciva—
Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu, bo imelo prodajo krofov in peciva to soboto, 25. maja.
Piknik na ADZ središču—
Ta ponedeljek, 27. maja, Spominski dan, bo piknik na ADZ rekreacijskem središču v Leroyu. Vstopnina $5, začetek ob 1. pop. Od 1. do 4. igra Bobby Kravos godba, od 4. dalje pa Joe Fedorchak orkester.
Maša za žrtve komunističnega nasilja—
Društvo slov. protikomunističnih borcev vabi v nedeljo, 9. junija 1991, opoldne k šv. maši pri Lurški votlini na Chardon Rd. v Euclidu za pokojne žrtve komunističnega nasilja v Sloveniji in drugod po svetu. Sv. mašo bo daroval č.g. dr. Pavle Krajnik. Vsi vabljeni!
Pri Sv. Lovrencu—
V nedeljo, 2. junija, bo po sv. maši ob 11. dop. v cerkvi sv. Lovrenca procesija Sv. Rešnjega Telesa. Isti dan popoldne bo kosilo na čast Al Resnika, moža leta SND na E. 80 St. Kosilo bo servirano med 2. in 4. pop., Vadnjali bodo pa igrali od 4. do 8. zv. Vstopnice za kosilo in ples so po $12, dobite jih, če pokličete 341-7540. Spominski darovi—
G. in ga. Anthony Baznik, Euclid, O., sta darovala $100 v podporo AD v spomin sestre ge. Baznik, Jean Brodnik, ki je ta list imela zelo rada.
Mary Agnes Turk in hčerka Marilyn, Cleveland, O., sta poklonili $50 našemu listu, v spomin moža Rudolpha.
Ann Kapudja, Cleveland, O., je darovala $10, v spomin mame Anne Alick.
Vsem darovalcem iskrena hvala!
Oglasi—
Med dohodki, ki pomagajo ta list vzdrževati, so seveda oglasi. Tako vas npr. danes opozorimo na oglas CPI Photo Finish, kjer si prihranite 50% pri razvijanju filma. Tudi pomaga, če omenjate, da ste oglas videli v tem listu, kajti tako vedo oglaševalci, da imajo njih oglasi učinek. Vse to gotovo veste, zato nimamo namena ponavljati za vsak novi oglas. Dobra beseda v tem oziru je pa gotovo listu koristna.
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 23, 1991
Paula and Frank Pustotnik celebrate their 80th and 85th birthdays this May. Congratulations to the couple who also celebrated their 50th golden wedding anniversary this past winter.
Warmest birthday wishes from their family: son, Emil and daughter-in-law, Sandy, daughter, Pauline and son-in-law, Donald and their four grandchildren, Paul Pustotnik, age 15, Christina Pustotnik, age 14, Kristine Coker, age 9 and John Coker, age 3.
Coming Events...
Thursday, May 23
Our Lady of Brezje observance at Our Lady of Lourdes Shrine off Chardon Rd. in Euclid, Ohio sponsored by Ohio Federation of KSKJ lodges, beginning promptly at
7	p.m. Everyone welcome.
May 25-27
Annual Pittsburgh Folk Festival at David L. Lawrence Convention Center. Slovenian Day, Sunday, May 26 with Polka Mass featuring Frank Kalik Orchestra aboard Majestic of the Gateway Clipper Fleet along with music of A1 Battistelli Band. Dancing following until 12:30.
Sunday, May 26
Picnic at SNPJ Farm on Heath Rd. Music by Harry Faint Revue from 3:30 to 7:30 p.m. Food available all day.
Monday, May 27 Chicken Barbeque Dinner at SNPJ Farm on Heath Rd. from 1 to 3 p.m. Donation $6 in advance or $7.50 at gate. Sumrada Orchestra from 3:30 to 7:30 p.m. For tickets call 942-6988 or 481-3187.
Friday, May 31
University Pediatrics Clinic Chorus of Slovenia concert at Slovenian Workmen’s Home, 15335 Waterloo Rd., 8 p.m. Admission $8. Tickets at Tivoli or Polka Hall of Fame.
Sunday, June 2
St. Vitus Alumni Annual Reunion Day, 12 Mass, dinner at 1:30 p.m. in school auditorium. Reservations $15 to treasurer Joseph Brodnik, 344 Claymore Blvd., Richmond Hts., OH 44143.
Sunday, June 2
Sunday afternoon dance, 4 to
8	p.m. with Al Markič Orchestra at West Park Slovenian Home.
Sunday, June 2
Slovenian National Home No. 2, 3563 E. 80 St. Man of the Year Testimonial for Albin (Beanie) Resnik.
Wednesday, June 5
Bi Monthly 50/50 raffle sponsored by Slovenian National Home No. 2, 3563 E. 80 St., Cleveland.
Sunday, June 23
Ohio KSKJ Day Picnic at Slovenska Pristava. Music, dancing, food, refreshments. Everyone invited!
Our Lady of Brezje Observance
On Thursday, May 23, at 7 p.m. the members of the Ohio Federation of KSKJ Lodges (and guests) will meet at Our Lady of Lourdes Shrine on Chardon Road in Euclid for May devotions in honor of Our Lady of Brezje.
It is anticipated that several Slovenian clergy will participate, as well as numerous faithful from the Greater Cleveland area Slovenian parishes.
Everyone is invited.
Memorial Weekend at SNPJ Farm
Memorial Day Weekend is the offical opening of the Picnic Season at the SNPJ Farm on Heath Road. This long-awaited two-day weekend is a great way to start off the summer season and we welcome all our SNPJ members and friends to join us.
At Sunday’s picnic, May 26th, dinners will be available starting at 1 p.m. as well as Roast Beef and Sausage Sandwiches, homemade “krofe” (donuts) and refreshments.
Music for dancing pleasure will be by the Harry Faint Revue featuring George Stadihar from 3:30 to 7:30 p.m.
For the past several years the Farm Board has sponsored a Chicken Barbeque Dinner at the Farm on Monday (Memorial Day), May 27. Cost of this delicious dinner will be $6.00 for advance ticket sale, which will include gate admission.
Ljubljana Clinic Chorus Concert
The Slovenian Choruses of Cleveland (Glasbena Matica, Jadran, Korotan, and Zarja) and the American Slovene Committee for Cultural Exchanges is proud to present the 40-voice chorus of the University Pediatrics Clinic Chorus of Ljubljana in a concert on Friday evening, May 31. They will sing at the Slovenian Workmen’s Home.
The singers are doctors, nurses and medical staff from the Slovenian Clinic. The ensemble has won music awards :.n Slovenia and is known as one of the nation’s
best choruses. Their program of Slovenian folksongs and choral works will also include an American arrangement.
The Ljubljana University Pediatrics Clinic is recognized as being among the top children’s healthcare facilities in Europe. Sections of the Clinic were funded and equipped with gifts from Slovenian-American communities, especially in Cleveland.
The chorus’ most famous alumnus is Lojze Peterle, Prime Minister of Slovenia.
The University Clinic has cooperated with Cleveland’s
Rainbow Babies’ and Children’s Hospital on special projects.
Concert time is 8 p.m. The Slovenian Workmen’s Home is at 15335 Waterloo Rd. in Cleveland. Admission is $8.00. Tickets are available at Tivoli Imports, 431-5296 and the Polka Hall of Fame, 261-FAME.
Note: Doctors, nurses, and staffers are looking for host families and relations to welcome them during their three-night stay in Cleveland. If you would be interested in having a guest from Slovenia in your home, call 431-5296.
THE COUNTRY BUTCHER
,	, n	= 26187 Chardon Road
Across from Richmond Beverage Richmond Heights
WHOLE USDA Choice Boneless Strip Steaks	$4.99 lb.
WHOLE Pork Loins..	$1.99 lb. • . • Cut to order
Tyson Cornish Hens		2/$5.00
Fresh Ground	$9.25 box Chuck Patties	20- ^ib Patties PLUS receive a free package of buns!	
Chicken Wing Dings, 11	$6.50 per
Ground Turkey	99< lb. in 1 lb. rolls
Ty-y	Fresh Homemade J	Sausage, Kielbasi & Olir	Slovenian Sausage	
Store . Mon-Fri 9am-7^
T_T^, mr- * SATURDAY	8 AM - 6 PH
, D HOURS — Closed Sundays ----------
■Poultry Special-
6 LBS.
6 LBS.
6 LBS.
Cut Fryers Breasts Wings
ALL FOR ONLY $23.50
Featuring
(DaisyfieCd™_
Pork
99C
2-liter bottle
FOLGERS Coffee $4.99
34oz.
can
3 lbs. Center Cut Pork Chops 10	8 oz. Choice Boneless Strip Steaks
5 lbs. Ground Chuck Patties (20 - pounders) 3 lbs. Boneless Chicken Breasts 3 lbs. Chicken Wings
1-Package of Hamburger Buns — FREE!
ALL FOR JUST $69.50
* As always, THE COUNTRY BUTCHER will custom freezer wrap all orders ... free of charge!
Visit Our Specialty Cases
♦ Old World Deli +
+ Prepared Foods ♦
4- Deluxe Party Trays ♦
4- Fresh & Frozen Seafoods 4 4- Gourmet Desserts ♦
THE COUNTRY BUTCHER
$1.00 Off Coupon
Stop in, visit, and see what you've been missing!
Good with purchase of $15.00 or more. Offer Expires May 31,1991
Ask Us About Our Freezer Programs, Our Fabulous Picnic Paks and Our FREE Delivery Service!!
100% FREE Freedom CHECKING
•	Cleveland 920 E. 185th St.486-4100
•	Cleveland Hts. 1865 Coventry Rd.371 -2000
•	Euclid 1515 E. 260th St...731-8865
•	Mayfield Hts. 1351 SOM Center Rd.473-2121
•	Pepper Pike 3637 Under Rd.......831 -8800
•	Richmond Hts. 27100 Chardon Rd...944-5500
•	Shaker Hts. 20200 Van Aken Blvd.752-4141
•	South Euclid 14483 Cedar Rd.....291-2800
•	Willoughby Hills 2765 SOM Center Rd. 944-3400
Your Friendly Neighborhood Bank
Metropolitan Savings Bank of Cleveland • Member FDIC
..................... ................................................................... .......j
•	No ATM Fees
•	No Monthly Fees •Initial Supply of
Checks FREE
•	Unlimited Check Writing •No Minimum Balance
Required


GOSMR-r’’and Crisis in Yugoslavia
by John Mercina
If vanity is “an inflated pride oneself’ then the state of Virginia must have the most Proud people in the country -and one of them could Possibly be a Slovenian woman.
While driving on Rt. 66 toward Washington about a roonth ago, a car bearing Virginia license plate, GOSPA-1,” driven by a young lady, passed me. Surely had to be a Slovenian Gospa” (Mrs.).
A short time later I observed ? Virginia vanity plate wflf-l.” There was ho time i to stop the car and find out whether this “MR-1” was "tarried to “GOSPA-1”. If the two are married I opine that “MR-1” is an American [Parried to a Slovenian Gospa.”
Any help on this from the ^lovenian community in Washington, D.C.?
I
Crime Prevention Fair
A crime prevention fair will h® held on Saturday, May 25 ‘rpm 10 a.m. to 3 p.m. at St. Vitus church hall, E. 61 and Glass Ave.
The event will be hosted by Gommander Rocco Pollutro, jhh District, Cleveland Police DePartment.
Learn how to make your tamily, home and neighbor-a safer place.
Different police units and ex-
i^rts will be on hand to ex-Wain about drugs, con-artists, home and business security surveys, neighborhood watch, and numerous other topics.
Kids meet “McGruff” the Crime dog.
, Films, coloring books,
handouts.
Everyone is urged to attend.
Labor Day Weekend
Bishop Baraga Days, Washington, D.C.
_A_A_A_A_A ^ A A A. AAA
from various sources
In the Yugoslavian capital of Belgrade, the Communist leadership of the republic of Serbia is blocking Croatia from taking its constitutional turn at the helm of the country’s rotating federal presidency.
Sixty miles from Split, mobs of Serbian nationalists opposed to the republic of Croatia’s demands for more autonomy are blocking all rail and road transport to the north, severing Croatia’s ports from its industry.
These two blockades, frustrating both economics and politics in this fractured land, have ignited ethnic tensions and pushed Yugoslavia closer to the point of breaking up.
Cab driver Bozo Mula of Split says, “Nowhere else in the world do you have such treachery. He suggests the time has come for Croatia to put into action the name of this ancient Adriatic port: Split from Yugoslavia and form an independent state.
However, Sergian leaders are adamant about maintaining the current shape of Yugoslavia with central control concentrated in Belgrade which is also the Serbian capital.
More than 20,000 people in Split, which has a total population of 200,000, have lost their jobs in the past month as goods pile up at the ports and ships are turned away. Since the traffic disrup-tions started, Croatia believbes it has lost $2.5 billion in economic activity. The Adriatic tourist beaches, the main foreign exchange earner in both Croatia and Yugoslavia, are deserted.
Two weeks ago, scenes of angry Croats clashing with Yugoslav soldiers in the streets of Split (one of the soldiers was pulled from his tank and killed) were shown around the world, touching off a flood of vacation cancellations.
Contact us for all Your Travel Needs Foreign & Domestic
PATRICIA SPIVAK TRAVEL CONSULTANT
* * * * ♦ * * * * * * * * * *■
BUSINESS OR PLEASURE	*
WEEKEND TRIPS TO WORLD TOURS £ FULL SERVICE AGENCY	J
* * * * * * * * *
PHONE: (216) 261-1050 J 800-659-2662	*
*
22°78 LAKESHORE BLVD.
Euclid, ohio 44123
£ele Funeral Home
Memorial Chapel
452 E. 152 St.	Phone 481-3118
Addison Road Chapel 65°2 St. Clair Ave.	Phone 361-0583
J^amily owned and operated since 1908
“I’m so afraid. My suitcase is already packed, so when the fighting starts I’ll be off to Vienna,” says Ljubica Glavur-tic, a receptionist at a Split office building.
Mr. Mula, a Croat nationalist, believes a national divorce is unavoidable. After all, he says, he would never allow his daughter to marry a Serb. “Why then,” he asks, “should we have to share a country with them?”
Yugoslavia’s Prime Minister said on Tuesday, May 21 that he has received implied assurances from U.S. President George Bush that the United States would not cut off economic aid to his country because of human rights violations.
The Prime Minister, Ante Markovič, said that in a telephone call Mr. Bush indicated there had been no fundamental change in U.S. policy towards this Balkan country of six quarelsome republics.
However...
(The State Department said the Bush Administration had suspended a $5 million aid program to Yugoslavia and would oppose its loan requests from the International Monetary Fund and World Bank, The Associated Press reported.
(Spokeswoman Margaret D. Tutwiler said the reasons for the aid cut-off were that the Serbian leadership was exercising “severe repressioming in Kosovo Province, had not conducted fully free and fair elections, and was now acting to destabilize the Yugoslav presidency.”)
Leaders in Croatia and Slovenia, Yugoslavia’s richest and most independence-minded republics, expressed dissatisfaction that their republics might suffer economically because of Serbia, but they expressed hopes that a change in U.S. policy would eventually lead to direct aid to individual Yugoslav republics that comply with the Nickles Amendment.
Slovenia’s foreign minister, Dimitrij Rupel, said Slovenia, which is scheduled to declare itself independent from Yugoslavia on June 26, will also approach Washington for direct aid.
Croatian soldiers in the 17th century invented the necktie — “the only male garment which does not have any practical use,” a Croatian government publicaton proudly asserts.
A more recent Croatian invention, the Yugoslav federation with its rotating presidency, may not stand the test of time as well as the neck-scarves that the French named after their Croatian regiment, the Royal Cravate.
The Croat who designed the cumbersome system of balancing Yugoslavia’s six republics and two provinces was Josip Broz, better known as Marshal Tito. During his 35-year rule as president and Communist Party chief, Tito juggled the conflicting ambitions of 8.8 million Serbs and 4.5 millon Croats, along with many smaller groups within the federation of 23.5 million.
Tito’s death in 1980 brought
3
many predictions that his multinational country would soon shatter. His system of rotating the presidency annually among the six republics and Serbia’s two provinces
somehow worked until Wednesday,	when
Communist-led Serbia and its provinces voted to block the election of Croatia’s Stipe Mesic as president.
TIM McGREW - ANDY TUZZEO
We serve residential and commercial customers with rainbow of colors.
AH Heights areas, Willoughby, Willowick, Euclid, Richmond Heights, Painesville, Mentor, Solon and Madison.
To refresh and beautify your home with a new carpet, call us at
854 E. 185 ST., CLEVELAND
Residential and Commercial
STORE HOURS	531-0484
Mon., lues., Thurs. 9:00-8:00	FREE HOME
Wed., Frl., Sat. 9:00-5:00	ESTIMATES
ISAVE 50%i
■ON FILM DEVELOPING I
I
WHILE YOU SHOP!
I
I One-Hour Service • In The Mall |
I Each picture is the best it\ I can be or we reprint \ I it free...now! |
Offer applies to regular one-hour prices. No I I limit on number of rolls discounted with this coupon. 4x6 color prints (print length varies 1 J with film size). Offer applies to first set of prints * I only. 041 in lab process. Cannot be combined I I with other film developing offers. Coupon good 1 through July 20,1991.
11010803 I
CPI photo finish
,, ....one hour photo
One-Hour Services:
photo finishing • enlargements reprints • double prints
Also Available:
wallet photos • film instant color passport photos video transfer copies from prints cameras and accessories E-6 slide processing
Euclid Square Mall
center court
Severance Town Center
between Center Court & Galaxy Food Court
(216) 486-1944
RADDELL’S sausage shop
Quality tSauiayt Os iDui business'
A safe and peaceful Memorial Weekend is wished to all our customers. — Welcome home to all our troops who served so galantly in the Persian Gulf War.
Grdina—Cosic—Faulhaber
Funeral Homes
17010 Lake Shore Blvd.
531-6300
28890 Chardon Road Willoughby Hills 944-8400
A TRUSTED TRADITION FOR 85 YEARS
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 23, 1991
INMEMORY
of Deceased Veterans of St. Vitus Parish
‘‘We love our dead.
We can help our dead.
Let us pray for them always. ”
CWV Memorial Verse
Catholic War Veterans St. Vitus Post 1655
Memorial Mass, Sunday, May 26, 199J
8:45 a.m. — Assembly in Front of St. Vitus School 9:00 a.m. — Raising of Colors and National Anthem Placing of Wreath at the flag pole 9:10 a.m. — Parade to Church 9:15 a.m. — Mass celebrated by Fr. William M. Jerse MEMORIAL FOR PARISH VETERANS Prayers for “Our Dead” — TAPS 10:15 a.m. — Parade returns to Flag Pole Prayer — Rifle Salute — Taps — OUR DEAD —
Our dead are not unknown soldiers.
We know who they are and whither they seek to go. We know that they must languish in purgatory until the last earthly stain is wiped away and until the last earthly injustice is repaired.

- ( • r «t
• i
•	l -l
•	( ■ ( • i
• ( < i • ( • (
* (
• ( •i ■i • t -r
* t
■c
•(
•t
<K
■I
■I
< (
•	t
•	t
•	t
•	t <* ■ I
•	( 'I
t
t
{
♦
List of deceased veterans who died in service.
Frank Benigar August Bizil Stephen Butala Robert Butara Joseph Debelak Michael Dime Albin Dolence Anthony Fortuna Albert Grdanc Joseph Jelenik Vladimir Kaucic Stanley Koshak Louis Kozar Edward Kužnik Robert Levee Steven Markolia
Raymond Medveš John Petrincic Anthony Prime Frank Razborsek Sylvester Sekne Anthony Sile John Simončič Robert Stare William Starič Raymond Stefe Edward Strauss Henry Streiner Albert Tasker John Valencie Rafael Zonta Stanley Zupančič
Deceased Members, St. Vitus War Veterans
Edward Abraham Edward Ahlin Leona Alich Louis Arko Vincent Baškovič Sr. Vincent Baškovič Jr. Frank Bizjak Rudy Brancel Michael Brihta Vincent Briscar George Buncic Joseph Butler Anthony Cizel Martin Cullinan Frank Debelak Frank G. Drobnič James V. Drobnič Victor A. Drobnič Joseph Dular Rudolph Franz Anthony Garbas Maximillian Germ Edward Godic Frank Godic Harold Golob Stanley Golob Jr. Frank Gorsha John Gramc John J. Gramc Matt Grdina Milan Jaksic Richard Jaksic Frank Kapla Joseph Kasunic John Kirk Sr.
Charles Knuth Frank Komat Anthony Kovach Anthony Krampel Edward Kuhar Elmer Kuhar Albert Kurent Anthony Kužnik Joseph Laurence Rudolph Launch Frank J. Lausche Edward Ljubi
Rudolph Lovko Ulrich Lube Joseph Masar Edmund Matjašič Herman Meglich Frank Mervar John Milakovich John Miller Florian Mocilnikar Rudolph Nosse John Novosel Frank Oblak Joseph Okorn Sr. John Oster Anton Palcic Frank Perusek Ralph Radel Robert Reimen Anthony Rolik Joseph Rozman Rudolph Rozman Louis Sadler Charles Saye Edward Sedlak Vincent Shenk Ludwig Snyder John Spech Joseph Spech Anthony Strojin Jr. Victor Subel David J. Telban Edward Tome James Turk Frederick Ubic John Verbec John Verhovnic Joseph Vesel Clarence Vokac Peter Weiperth Stanley Winter Stanley Zabka Anthony Zadnik Anton Zak Zeno Zak Laddie Zindar John Žnidaršič Joseph M. Zupančič
i	•
i	•
i	i-
i > i ^ 1 • i •
> ■ i>
i» >• > •
i >
> • >
j-
i ■ > •
i-i-> ■

— Recent Deaths —
FRANK G. DEZELAN
Frank G. Dezelan, 75, of Prosser Avenue died Friday, May 17 in St. Joseph Hospital in Lorain, Ohio.
Mr. Dezelan was born in Cleveland and was a lifetime resident of the St. Clair area. He was retired from Pepsi Cola where he was employed as a syrup mixer. He was a U.S. Navy veteran of WWII.
He was the husband of the late Mollie (nee Zigman), the father of Frank A. (Sheffield Lake), grandfather of Lisa, brother of Mary Dinicola, Christine Muhlbach, Helen Relic, John Ponikvar and the following deceased: William, Valentine Ponikvar and Sylvia Kordish.
Friends were received at Zele Funeral Home, 6502 St. Clair Ave. Monday, May 20. Funeral services were held at St. Vitus Church on Tuesday, May 21. Burial was in the Yankovic Family plot in Calvary Cemetery.
Contributions to the American Cancer Society in his memory would be appreciated.
LOUIS LOVŠIN Louis Lovšin, 65, of Euclid, died in Meridia Euclid Hospital on Sunday, May 19th. He was born in Yugoslavia.
He worked for General Motors as a fabricator.
He was the husband of Olga (nee Zamlen), the father of Louis, Vincent and Stanley, son of Louis (dec.), and Pauline (Yugo), and the brother of Leopold and Vinko (both of Yugoslavia).
Friends were received at Zele Funeral Home, 452 E. 152 St. Wednesday, May 22 where services are held Thursday, May 23 at 8:15 a.m. and at St. Vitus Church at 9:30 a.m. Interment All Souls Cemetery.
Anton M. Lavrisha
ATTORNEY-AT-LAW
(Odvetnik)
Complete Legal Services Income Tax-Notary Public
18975 Villaview Road at Neff 692-1172
ALBERT PECHARKO
Albert Pecharko, 72, died at his home on Wednesday, May 15. He was born in Pennsylvania.
He was a member of the 32nd Ward Democratic Club, Waterloo Beach Homeowners Association, and the Holmes Avenue Pensioners. He was also an usher at St. Jerome Church. Mr. Pecharko retired from Lincoln Electric where he was employed as a chemical materials handler for 30 years.
He was the husband of Emma (nee Gregor, formerly Yovich). He was the father of Linda Berrow, Michael and Dennis (CA), grandfather of Daneen, David Diana and Michael; brother of Margaret Stevens (NYC) and the following, all of Pennsylvania: George, Paul, Agnes Genovese, Mary Zelenski, Dorothy Hoover, Loretta Howe. He was preceded in death by his first wife, Margaret.
Funeral services were held at St. Jerome Church, burial in Holy Cross Cemetery. Zele Funeral Home was in charge of arrangements.
In Memory
Jim and Madeline:
I am sending this check for $50.00 in memory of my husband Rudolph Turk.
Mary Agnes and Marilyn Turk
In Memory
Sirs:
Enclosed is my subscription renewal for $25.00. The other $10.00 is a donation in remembrance of my mother Anna Alick.
She always read the paper and I continued when she was gone. Enjoy the reading and catch up with a lot of friends and news.
Ann Kapudja Cleveland, Ohio
In Memory
Enclosed please find check in the amount of $125.00. The $25 is for subscription renewal and $100.00 to the Ameriška Domovina for their needs, in memory of my sister Jean Brodnik. She always looked forward to reading the American Home.
Valerie Baznik
Our American Slovenian
Andrew Andrej Cashen
[OWNER OF
Cashen Ready-Mix and Builders Supply of Madison, O.
Wishes that your Memorial Week _____will be Safe and Peaceful.
ZAK-ZAKRAJSEK
Funeral Home
6016 St. Clair Ave.
Phone 361-3112 or 361-3113
• No Branches nor Affiliations f
Zachary A. Zak,
licensed funeral director
Memories
Madeline and Jim:
It is with pleasure that I renew our subscription. It is a pleasure to read the paper. Items about the people in the Slovenian community bring back many fond memories.
We plan to return to Cleveland on May 28th. When we do I will stop in and see you shortly after we arrive.
Enclosed is $50.00, $25 subscription renewal and the balance for any purpose. (New roof - Ed.)
With best wishes and warmest regards.
John F. Kovacic

f ptKMM
777*0644 23460 Lorain Rd.. NORTH OLMSTED
PROPANE
Fill your cydindor ot Woldo's.
SCALLOP EDGING 1
&5T *1.69.o
PATIO STONE
2x8x16 AH Sifs..69**0
3c^CHai PINF MULCH 5 lor '15.99 CYPRUS MULCH S lor TOP SOIL 4011». *1.69 Rog. $2.2«
[ MICHIGAN PUT 40 lbs.*!.«9 Rag. $2.2« I l	STRAW Lorg. Bole *3.99	J
^COMPOST MANURE 4011». *1.49 Rag. S2.99|
»■■WITH PURCHASK MUST ASK FOR HYBRID IRIS
TREES
RID SUNSET MAPLE
Rag. $59 99 NOW *39.99 SWEET OUM Rag. $39.99 NOW *29.99 RED LEAF PRUNUS Reg. $39 99 NOW *29.99 WILLOW TREES Rag. $39 99 NOW *29.99 TULIP TRIE Rag. $39.99 NOW *29.99 DOOWOOD Rag. $29 99 NOW *25.99 RSD RUD
Rag. $29 99 NOW *25.99 , MANY OTMRB LAPOR TREES
ARBORVITAE only
A	Reg. $19.99
JjL	. now *15.99
A9	Urns
Rr	Statuary
-V’ JfiJt Fountains OrUui Jrrrrm« ErhIrr ttitgiy WHITE PINE 4 ft.
Rag. $29.99	NOW *19.99
LAWNS
I WEED Eh FEED
*6.99
•4.99
•4.99
5.000	«i.R.
LAWN FOOD
5.000	sq (I
DIAZINON
5.000	sq. tt.
KENTUCKT BLUE MASS SEED
Rag. S2.99	N0W*1.99
LIME
50 lbs. Rag. $2 99NOW *1.99
•ARDEN FERTILIZER
20 ibs. *3.99
YOUR CHOICE
ORTHO GARDEN PRODUCT SALE 24fl.am.RTU
Rag. S4 99	NOW*2.99
tos« A Flowor Insoct Klllor, Hom* Post Insoct Control, Grass A Wood Control.
MIHO EEMBOST SFEIEDIE
Rag. $49.99 NOW*39.99 ORTHO DROP SPREADER
Reg. $49.99 NOW*29.99 OEIMOlOOKIInrl« Attract IMs" Reg. $5.99 NOW *3.99 |
DO NOT FOROIT
SHRUBS
F0TTBI0SU JadMaAFwUai OLD FASHION PURPLE ULAC
*2.99
PUUTWILLOW 3V> ft *3.99 PEWIT 25FOR*S.99i
Vory hardy, fast growing hodg*. 1
COLORADO f PRUCI
3 ft. Reg $22.99. NOW* 19.99
HKATHIR Pink or Whito.
Rag. $12.99 NOW *6.99 BHODOOINDRON *19.99i
RIRD SEED 201b.. *4.29
THISTLE 10 lb...79‘lb.
CRACKED CORN 1SV
ANNUALS PERENNIALS HIRRS CLEMATIS HANOINO BASKETS TRILLIS LATTICE
2.8 ft	*4.99 j
COtRPim NATURAL SOARS ORSAIHC {
PtOOUCTI FOR TOUR UUm S SAR9I1L
Open Daily & Sunday For Your Gardening Convenient
WALDO'S
23460 Lorain RH 777-06^^

"recipe"
MAKOVA POTICA Poppy Seed Roll
1/2 c. sugar 2 t. grated lemon peel 1/2 t. salt
1 package active dry yeast 3-1/2 to 4c. all purpose flour 1 c. milk 1/2 c. butter 1 egg
poppy seed filling (see recipe below)
1 egg yolk (beaten)
In a large bowl, combine sugar, lemon peel, salt, yeast und 1 c. flour. Then in a 1 Quart saucepan over low heat, heat milk and butter until 120-130 degrees F. With a mixer at low speed, beat liquid into dry ingredients; beat until just mixed, then increase speed to medium and beat two uiinutes. Beat in egg and 1 cut of flour to make a thick batter. Beat these for 2 more minutes. Then spoon in additional flour (about 2-1/2 c.) to make a soft dough. Punch down dough, cut in half and let rest 15 minutes.
Grease two cookie sheets. Roll one dough half into an 18 inch by 12 inch rectangle. Spread filling on dough to within 1/2 inch of sides. From the 18 inch side roll tightly and Pinch ends to seal. Arrange dough in flat coil seam side down on cookie sheet. Repeat with remaining dough.
Cover, let rise until double (about 1-1/2 hours).
Preheat oven to 350 degrees. Brush loaves with egg yolk I tvash. Bake 25-30 minutes.
I Cool on wire rack.
| Poppy Seed Filling 1	^ 12-oz. can poppy seed
\ filling
1/2 c. finely chopped walnuts 1 t. cinnamon 1 egg white
1 T. grated lemon peel In a medium bowl, combine °ne 12 oz. can of poppy seed oiling, 1/2 c. of finely chop-j^d walnuts, 1 T. grated ■emon peel and 1 t. cinnamon. n a small bowl beat 1 egg "'hite at high speed until soft Peaks form, fold into poppy Seed mixture. It is ready to , sPread onto the dough. -------------------------------
People will buy anything
that’
s one to a customer.
—Sinclair Lewis
The spring flowers
from “Stov***a)a‘’ by Peter Skoberne
With the phrase “Slovene Spring,” we refer mainly to the recent political changes in Slovenia. Spring is linked with hope for the renewal of life and the unleashing of fresh life forces. But let’s have a look at little of Slovenian spring in nature and not in politics, four spring plants, four faces of Slovenian vegetation.
Nowhere in the world do these four plants grow together in one country as they do here in Slovenia. You don’t believe it? Let’s take a look!
Pasqueflower (Pulsatilla grandis) is a typical representative of Pannonian vegetation. In Slovenia it growns on Mount Boč and in the vicinity of Ponikve. Because of its early blooming and very lovely flowers, the plant is in danger of extinction and is a protected species.
In addition to its light violet petals, the silky cilia which protects the plant against spring frost especially attracts attention.
About 250 kilometers to the west we find a typical Mediterranean plant, the star or broadleafed anemone (Anemone hortensis), on the limestone Stena cliff in the Dragonja Valley. It is a delicate plant, widely spread along the Mediterranean coast and reaching the northeastern border of its range in Slovenia. In the last century, its disappearance from the Izola peninsula had already been recorded, and it was on the list of plants extinct in Slovenia until 1974 when botanist Tone Wraber found it on the Stena
cliff along with several other Mediterranean plants. We are especially proud of these little oases of Mediterranean plants in the northern part of the Adriatic Sea.
Just as the star anemone is representative of the Mediterranean climate, so its relative the three-leafed anemone (Anemone trifolia) is characteristic of the southern limestone Alps. In early spring, we can find it easily in the alpine beech forests where it forms in very characteristic groups. It differs from the wood anemone (Anemone nemorosa) in the shape of the triple leaves which give it its name, and there is another small betraying detail: the stamen of the wood anemone is yellow while that of the three-leafed anemone is white.
In describing the Jacquetia (Hacquetia epipactis), we touch upon the history of natural science in Slovenia. The plant was known as early as the 16th century, and in the 18th century the species was named after Balthazar Hac-quet (1739-1815), a natural scientist and doctor from Britanny who worked in Idrija and Ljubljana. During this period, he hiked through Car-niola and described its particularities and points of interest.
Let us describe the plant named in honor of this many-sided man: its tiny yellow flowers are combined in a cluster encircled by a mantle of green leaves. At first sight it looks like one large flower, but closer inspection reveals the characteristics of umbelliferous plants. The ruse

*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
nrjant:
HEATING ■ C001ING
Established 1963
SALES - SERVICE
INSTALLATION
FURNACES
AIR CONDITIONERS
BOILERS
HUMIDIFIERS
AIR CLEANERS
SHEET METAL
REFRIGERATION
(216)692-2557
760 E. 200TH STREET CLEVELAND, OHIO 44119
Kadarkoli imate
problem v vašemu domu pokličite našo znano Ameriško Slovensko podjetje.
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*

Write Your Own Loan
Put the equity in your home to work for you!
This may be the last loan you need... a loan for all reasons.
Call First Nationwide Bank at 944-1000 to ask about our Equity Reserve Credit Line.
■kHIST
Em NATIONWIDE
■V bank
A FEDERAL SAVINGS BANK
30500 Lakeshore Boulevard, Willowick, Ohio 44095 • (216) 944-1000
of Slovenia
is important for attracting insects as it more easily catches their attention than tiny individual flowers dispersed on a plant.
Hacquetia grows in beech forests and elm-oak forests in the northwestern part of the Balkan Peninsula, the northern Carpathians, and southern Poland. It is quite widespread in Slovenia, so we can hardly imagine that this
umbelliferous plant is not correspondingly widespread elsewhere as well.
These four spring plants which grow in Slovenia can be described as representatives of Pannonia, the Mediterranean, the Alps, and the Balkans. If we seek a simile in spring for our political changes, can we not discover in the coexistence of these plants in Slovenia an incentive for our future path?
Corpus Christie parade;
Resnik honored
Albin Resnick
St. Lawrence parish in the Newburgh area of Cleveland is holding a Corpus Christi street procession with the Blessed Sacrament immediately after the 11 a.m. Mass on Sunday, June 2. Families and all parishioners are invited to this
annual testimony to God.
Following the procession a testimonial dinner honoring Al Resnik will be held at the Slovenian Home, East 80th Street with serving from 2 - 4 p.m., music by the Vadnal Orchestra from 4 - 8 p.m. For tickets, at $12 each, call 341-7540.
Corpus Christi Procession
Corpus Christi procession will be held after the 10 a.m. Mass on Sunday, June 2 at St. Mary Church, 15519 Holmes Ave. Parishioners and friends are encouraged to wear Slovenian costumes (narodna noša) for the procession.
The 12 noon Mass will begin at 12:30 p.m. because of the procession.
POLKA TOURS
from your "Polka Tour Headquarters! ”
“ALL-STAR TOUR TO NEW ORLEANS"
October 3-6 • Hosted by Polka All-Stars: Possedi • Ostanek Soldridge • Seles • Pecon • Tomsick • Airfare/Hotel/Sightseeing
“SOUTHERN CARIBBEAN POLKA PARTY
Oct. 12-18 • Hosted by FEDORCHAK/SEIBERT Bands plus Noyes & Barbara Lane and Fr. Perkovich
' 7 Days • Oktoberfest Polka Cruise aboard Costa Carla
For your FREE DescripUvo Brochure« call:
) Kollander World Travel
NEW Nationwide ToU-Free	Cleveland Local
(800) 800-KWT-l	(216) 692-1000
971 E. 185th Street « Cleveland, OH 44119
"NATIONAL PARKS TOUR"
August 22-31 • Hosted by LOU TREBAR & TONY PETKOVŠEK
10 Days in Wyoming, Utah, Arizona
"ALPINE MELODIES"
Oct. 3-18 • Hosted by LIPA PARK BUTTON BOX CLUB
See Slovenia. Austiia, Germany plus Oktoberfest Please inquire on departure from your Polka City!
"HAWAIIAN POLKA CRUISE & TOUR
Oct. 3TNov. 9 • Hosted by JOEY TOMSICK BAND
3 Days in Honolulu plus 7 Day HAWAIIAN CHUISL -1 Islands/!) Polls • Join horn all major cities'
BRICKMAN & SONS
FUNERAL HOME
21900 Euclid Ave.	481-5277
Between Chardon & E. 222nd St. — Euclid, Ohio
Vladimir M. Rus Attorney • Odvetnik
4
6411 St. Clair (Slovenian National Home) 391-4000
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 23, 1991
RIŠKA DOMOVINA, MAY 23, 1991
6	Euclid
Announces Festival
The 1991 Annual Euclid Community Festival will be held from June 18 to June 23. This family event features amusement park rides, games, ethnic foods, and nightly entertainment.
The event will open with a parade on Tuesday evening, June 18, beginning at 7 p.m. The 1991 Honorary Parade uj	Chairman is Mayor David M.
^	Lynch. The Parade Marshall is
<	“Polka King” Frankie
Yankovic.
Festival hours are 6 to 11 p.m. Tuesday, noon to 11 p.m. Wednesday and Thursday, noon until Midnight Friday and Saturday, and 1 to 11 p.m. Sunday.
The Festival will be held on the grounds of the Shore Cultural Centre, Euclid.
Tatiana Majer Administrative Assistant City of Euclid
More on Radio Libertas
Death
Notices
EDWARD SUBEL
Edward Subel, 70, of Cleveland, passed away at his home on Monday, May 20.
He was a member of Slovenian National Benefit Society No. 147 serving as secretary of that lodge for 20 years. He was also a member of Waterloo Pensioners. He was a U.S. Army Veteran of WWII.
Mr. Subel retired in 1980 from National Acme where he was employed as a tool and die maker.
He is survived by his wife Olga (nee Molodec), son Edward N., and daughters Sandra Hallen and Carol Lieb. He was the grandfather of 11 and brother of Jack Subel (N. Russell).
He was preceded in death by his parents Jacob and Cecilia, brother Victor and sister Dorothy Valencie.
Friends may call at Zele Funeral Home, 452 E. 152 St. Thursday, May 23 from 2-4 and 7-9 p.m., where services will be held Friday at 8:45 a.m. and at Our Lady of Perpetual Help Church at 9:30 a.m. Burial will be in All Souls Cemetery.
MARY PEROVSEK
Mary Perovsek (nee Strbenk), 81, a former resident of E. 66 St., who lived on Maplecliff Drive for 26 years, died in Meridia Euclid Hospital on Wednesday, May 22.
Mary was born in Sodražica, Yugoslavia and came to Cleveland in 1926.
She retired in 1970 after 20 years at Lamson & Sessions where she worked as a machine operator.
Mary was a member of AMLA Lodge 11 and the Euclid Pensioners.
She was the widow of Anton, the mother of Anthony, grandmother of six, and greatgrandmother of five, sister of Olga Ozanich and Lena Daidiga of Slovenia.
Friends may call at Zele Funeral Home, 452 E. 152 St., Thursday 2-4 and 7-9 p.m. where services will be held on Friday, May 24 at 9 a.m. and at St. Vitus Church at 10 a.m. Burial will be in Calvary Cemetery.
by Joseph Zelle
Radio Libertas continues to transmit daily propaganda for the cause of Croatian independence. With serious events heating up between the Serbians and Croatians along their border, there is plenty of hot news on the airwaves these days. Even Slovenia may eventually become involved.
Due to change to summer time and to summer weather, there have been changes in frequencies and transmitting times. Radio WHRI, which is located in Noblesville, Indiana still broadcasts the European beam on 21,800 kHz. But the North and South American beam now operates on 9,465 kHz in the 25-meter band on shortwaves. The time of the broadcasts is still 1600 hours GMT which translates to 1200 noon Eastern Daylight Time. Radio Libertas broadcasts on these frequencies Monday through Saturday.
There is also a Sunday schedule. Two different frequencies are involved. They are 13,760 and 17,830 kHz. The broadcast is still at 2100 GMT (which is 5 p.m. Eastern Daylight Time). Signals are beamed to North and South America and to Europe.
In Cleveland these signals are not heard consistently well. Much depends on the daily sunspot activity of the sun and the time of day of reception of the WHRI signal. However, generally the signals are good. The programs are very interesting and exciting to listen to. Although programs originate in Toronto there are many interviews and reports from Zagreb with on the spot reporting. Not only are the transmissions in Croatian, but capsule news in American and in Spanish is included in the one hour program.
Listeners are invited to write to Radio Libertas for a “QSL” card acknowledging reception of their shortwave programs. The address is:
Al Koporc, Jr. Piano Technician
(216) 481-4391
Radio Libertas,
1174 Clarkson Road North, Mississauga, Ontario,
L5J 2W2
Response from Radio Libertas
Dear Mr. (Joseph) Zelle,
I’d like to start by thanking you for informing all of your Slovenian friends in the U.S.A. about our program. The article that you sent us and appeared in the Slovenian - American paper “Ameriška Domovina” was much appreciated and was broadcast on short waves three times.
As you know, these are very trying but also very hopeful times for our brothers in Croatia and Slovenia. It is very important that an organization such as ours exists, perhaps now more than ever before.
We, of course, support the cause for independence for Slovenia as well as Croatia. It does seem to us, however, that the Slovenian leadership is doing a much better job at achieving their goal than our own leadership and as you may or may not know, we have criticized many of our leaders. For that we have been subjected to many verbal attacks from Croatians in the emigre community and our financial support has dropped off considerably. This is part of the reason that the technical side of our programming leaves something to be desired. You were quite right when you assessed that our program is
reminiscent of underground stations in WWII. I suppose that that is part of our image. We do hope to improve the technical side of our programming but for now it is not financially viable for us to do so. We hope for your understanding and continued support.
Thank-you gain for your article, you may never know how happy we were when we saw it. I am enclosing something that may be of interest; an article that appeared recently in the Washington Times which quotes a “Radio Libertas” commentary which we sent to them by fax.
Yours Sincerely,
Nikola Gamuln English News & Correspondence Editor for RL.
Response from New Jersey
Dear Mr. (Joseph) Zelle
Many thanks to you and American Home for writing and printing your article on Croatian “Radio Libertas” on March 7. I just got the station in on my fairly new portable short wave radio. Its very interesting, even though I only understood English. The station comes in fairly well here in NJ (New Jersey) (Spring Lake is on the ocean), but it does tend to go in and out if you know what I mean.
If you have any other Short (Vave suggestions for Slovenia or Croatia or just plain Polka stations please share more with us. Not many polkas out here in NJ.
They just read your letter to AD on Radio Libertas! Great job.
P.S. I am not Slovenian nor Croatian but my husband is. His roots are in Cleveland. We miss the polkas and always love to visit.
Mrs. Robin Verbose Spring Lake Hts., NJ
CARST-NAGY Memorials 15425 Waterloo Rd. 481-2237
“Serving the Slovenian Community.’
Slovenija
Join host DUKE MARSIC with a flight from Cleveland through London into
LJUBLJANA
_____June 23 - July 21
Fly PAN AM then ADRIA AIRLINES from London • Includes bus transfer in London
°n,y $842"
• This offer expires on May 31 •
• Other departures available • Act Fast! •
For your FREE Descriptive^rochu^eTca^^**^^"-™,,
Hollander World Travel
NEW Nationwide Toll-Free	Cleveland Local
(800) 800-KWT-l	(216) 692-1000
971 E. 185th Street « Cleveland, OH 44119
In Loving Memory
Angela Barkovich John Barkovich Lou Sajovic Gayle Sajovic
May 23, 1976	June 1, 1971	April 17, 1978
Feb. 9, 1987
Missed by daughter Karen Alich, grandson Chip
In Our Hearts and Memory They Are Always With Us
FATHER, GRANDFATHER, GREAT-GRANDFATHER
Joseph Zele Sr.
Born March 8, 1867 Died May 22, 1953
MOTHER,
GRANDMOTHER, GREATGRANDMOTHER
Theresa Zele
Born Oct. 15, 1884 Died Apr. 27, 1947
BROTHER
Henry Zele
Born June 23, 1910 Died Oct. 22, 1918
BROTHER	BROTHER
Ferdinand Zele	August Zele
Born May 30, 1896	Born Aug. 11, 1906
Died Feb. 15, 1919	Died July 12, 1934
HUSBAND, FATHER GRANDFATHER, BROTHER
Louis Zele
Born June 10, 1908 Died Apr. 18, 1964
HUSBAND, FATHER GRANDFATHER, BROTHER
Joseph Zele Jr.
Born Nov. 11, 1917 Died Jan. 19, 1974
WIFE, MOTHER, GRANDMOTHER, SISTER
Josephine Hirter
Born March 2, 1912 Died Feb. 20, 1982
IN LOVING MEMORY
FOR
Freedom
AND
Justice
Ameriška Domovina
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Thursday, May 23, 1991
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
Vesti iz Slovenije
I
Bush še vedno podpira Markoviča — ZDA začasno ustavile finančno podporo za SFRJ — Mesič se smatra za predsednika države
Pretekli ponedeljek je predsednik Bush telefoniral jugoslovanskega predsednika vlade Anteja Markoviča in mu zagotovil, da ga ameriška vlada še podpira, podpira tudi Markovičev reformni program ter še enotnost Jugoslavije.
Bush je hotel s tem prepričati Markoviča, prav tako druge voditelje Jugoslavije oziroma jugoslovanskih republik, da osnovna, večdesetletna ameriška politika do koncepta jugoslovanske države ostane nespremenjena. To je bilo smatrano v Beli hiši za potrebno, ker so začenši s 6. majem ZDA ustavile vso finančno pomoč Jugoslaviji (začasno gre le za 5 milijonov dolarjev), to po zakonu, ki ga je bil zvezni kongres odobril novembra lani in ki je določil izdatke za zunanje zadeve za fiskalno leto 1991.
»Nickles amendment« je določil, da tnorajo Jugoslavija in njene republike v največ šestih mesecih prenehati s sistematičnim kršenjem temeljnih človečanskih pravic. V obratnem slučaju, določa amandma, mora biti ustavljena vsa ameriška finančna oziroma gospodarska pomoč Jugoslaviji. Prav tako morajo ZDA nasprotovati odobravanju takšne pomoči pri mednarodnih finančnih ustanovah. Da bi do tega ne prišlo 6. maja, ko je potekel 6-mesečni rok, bi bil moral dr-žavni sekretar James A. Baker ugotoviti, da Je Jugoslavija določbe Nickles amandmaja izpolnila. Tega pa Baker ni storil, zato je prišel v veljavo amandma.
V dopisu v New York Timesu preteklo Uedeljo, je sicer neimenovani član Bushove administracije rekel novinarju Davidu Bin-derju, da gre Bakerjeva odločitev za res veliko spremembo v ameriški politiki do Jugo-slavije. Predstavnik State Departmenta je pa rekel, da ZDA sicer še podpirajo demokra-tično in enotno Jugoslavijo, ki pa je dosegla Sv°jo enotnost na podlagi mirovnega dialo-8a- Prihodnji teden pričakujejo, da bo po-
pomembna Export-Import banka sporočila, da Jugoslavija ni več država, ki zasluži garancijo ameriške vlade za financiranje izvoza iz ZDA v SFRJ. Hujši udarec po pa prišel čez nekaj mesecev, ko bo Jugoslavija iskala 1,1 milijarde dolarjev standby posojila iz Mednarodnega denarnega sklada. Nickles amandma namreč obvezuje ameriško vlado, da jugoslovanski prošnji za to posojilo nasprotuje.
Bush je hotel biti v pogovoru z Markovičem pozitiven, vendar za spremembo ameriške politike so postavljeni določeni pogoji. Predstavnik Bele hiše Roman Popadiuk je rekel, da Busheva administracija se še ni odločila glede tega, ali je Jugoslavija izpolnila določb Nickles amandmaja. To je sicer igranje z besedami, kajti amandma zahteva pozitiven odgovor od vlade, tega pa Bush oziroma Baker ni dal, kar seveda pomeni odločitev, čeprav se lahko že jutri premisli in izda potrebno izjavo.
Kot kaže, trenutno najbolj moti Busho-vo vlado ustavna kriza, ko Srbija vodi odpor zoper prevzem dolžnosti predsednika predsedstva SFRJ Hrvata Stipeta Mesiča. Ameriški veleposlanik v Jugoslaviji Warren Zimmerman je rekel, da bo sprememba v vladni politiki vsaj deloma odvisna od tega, ali bo mogel Mesič zasesti predsedniško mesto.
Mesič sam je izjavil, da se smatra za predsednika Jugoslavije brez ozira na to, da ga v tem mestu samo predsedstvo SFRJ še ni uradno potrdilo. Preteklo soboto je vojaško poveljstvo izdalo sporočilo, v katerem je bilo rečeno, da se je le-ta sestalo in se dogovorilo glede ukrepov, ki jih bo povzelo. Tej odločitvi ustrezna povelja so že bila poslana vsem enotam JLA. Kakšna so ta povelja in kaj namerava vojaški vrh, ni bilo navedeno.
Na referendumu preteklo nedeljo je pa prebivalstvo Hrvatske z ogromno večino glasovalo v podporo hrvaške neodvisnosti. Več kot 80 odstotkov volivnih upravičencev je šlo na volišča, več kot 94 odstotkov le-teh je glasovalo za neodvisno Hrvatsko.
Madžarska
Slovanija
FLvrytce.
Bosna In Hercegovina
Zemljevid kaže kraje na ozemlju republike Hrvatske, v katerih imajo Srbi večino. Srbi v teh krajih so na svojih lastnih »volitvah« glasovali, da želijo pravno priključitev Srbiji. V omenjenih krajih potekajo nemire, o katerih beremo zadnji čas. Zemljevid kaže, kako zapletena je zadeva v zvezi s srbskimi kraji v Hrvatski, da o podobnih situacijah denimo v Bosni in Hercegovini, kaj šele glede Albancev v pokrajini Kosovo, niti ne govorimo. Tega problema Slovenija kot taka nima, njen poglavitni problem je, da je še vedno (upajmo najkasneje do 26. junija) del Jugoslavije. (Zemljevid povzet iz Svobodne Slovenije)
NOVI GROBOVI
Edward Subel
Dne 20. maja je na svojem domu v Clevelandu umrl 70 let stari Edward Subel, mož Olge, roj. Molodec, oče Edwarda, Sandre Hallen in Carol Lieb, 11-krat stari oče, brat Jacka ter že pok. Victorja in Dorothy Valencie, veteran druge svetovne vojne, zaposlen pri National Acme do sveje upokojitve 1. 1980, član in 20 let tajnik društva št. 147 SNPJ, član Kluba upokojencev na Waterloo Rd. Pogreb bo iz Že-letovega zavoda na E. 152 St. jutri, v petek, zj. ob 8.45, v cerkev Our Lady of Perpetual Help ob 9.30 in nato na Vernih duš pokopališče. Ure kropljenja bodo danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9.
Mary Perovsek
Včeraj, 22. maja, je v Meri-dia Euclid bolnišnici umrla 81 let stara Mary Perovsek z Ma-plecliff Dr., prej živeča na E. 66 St., rojena Strbenk v Sodražici, Slovenija, v Cleveland je pa prišla 1. 1926, vdova po Antonu, mati Anthonya, 6-krat stara mati, 5-krat prastara mati, sestra Olge Ozanich in Lene Daidiga (Slov.), zaposlena 20 let pri Lamson & Sessions, do svoje upokojitve 1. 1970, članica ADZ št. 11 in Kluba upokojencev v Euclidu. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na E. 152 St. jutri, v petek, dop. ob 9., v cerkev sv. Vida ob 10. in nato na Kalvarijo. Ure kropljenja bodo danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9.
Louis Lovšin
Dne 19. maja je v Meridia Euclid bolnišnici umrl 65 let stari Louis Lovšin, živeč v Euclidu, rojen v Sloveniji, mož Olge, roj. Zamlen, oče Louisa, Vincenta in Stanleyja, sin Pavline (Slov.) in Louisa (pok.), brat Leopolda in Vinkota (oba v Jug.). Pogreb bo danes, 23. maja, iz Želetovega zavoda na E. 152 St. v cerkev sv. Vida dop. ob 9.30 in nato na Vernih duš pokopališče.
Frank G. Dezelan
Dne 18. maja je v bolnišnici sv. Jožefa v Lorainu umrl 76 let stari Frank G. Dezelan s Prosser Avenue, rojen v Clevelandu in vedno živel v St. Clairski naselbini, vdovec po
MALI OGLASI
FOR RENT
E. 185 St. & Grovewood 2 bdrms, up. 6 spacious rms. Modern. No smokers or pets. Call 383-0754.
(19-21)
2 Houses For Sale in Cleveland
Moving out of state. Asking $13,500 for both. Need some TLC. Off E. 55 & St. Clair. Call 289-9463.
(19-21)
Mollie, roj. Zigman, oče Franka A., stari oče Lise, brat Mary Dinicola, Christine Muhlbach, Helen Relic, Johna Ponikvarja ter že pok. Willia-ma, Valentina Ponikvarja in Sylvie Kordish, upokojen od Pepsi Cola Co., kjer je bil zaposlen kot mešalec sirupov, veteran 2. svetovne vojne. Pogreb je bil v torek, 21. maja, v oskrbi Želetovega zavoda s sv. mašo v cerkvi sv. Vida in pokopom na Kalvarije pokopališču. Darove v pokojnikov spomin American Cancer Society bodo s hvaležnostjo sprejeti.
KOLEDAR
JUNIJ
2. — Otvoritev Slovenske pristave.
9. — Društvo SPB Cleveland priredi Slovenski spominski dan s sv. mašo ob 11.30 dop. pri Lurški Materi božji na Chardon Rd., Euclid, O.
9. — Slov. šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slov. pristavi, s kosilom.
15. in 16. — Tabor DSPB priredi Spominsko proslavo na Orlovem vrhu Slov. pristave, v počastitev pobitim domobrancem in vsem ostalim žrtvam revolucije.
30. — Poletni festival pri sv. Vidu.
JULIJ
14.	— Misijonska Znamkar-
ska Akcija ima piknik na Slovenski pristavi. Pričetek piknika s sv. mašo ob 12. uri opoldne.
21.	— Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. Igra Tony Klepec orkester.
28.	— Slov. šola pri sv. Vidu
priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
4.	Dan upokojencev na Slovenski pristavi.
25. — Slovenska pristava praznuje svojo 30. obletnico obstoja.
SEPTEMBER
15.	— Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
22.	— Društvo SPB Cleveland priredi vselovensko tradicionalno romanje k Žalostni Materi božji v Frank, O.
29.	— Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo v šolskem avditoriju.
OKTOBER
5.	— Fantje na vasi prire-
de letni koncert v SND na St. Clair Ave. Po koncertu ples, igra Alpski sekstet.
13. — Klub upokojencev Slovenske pristave vabi na »koli-ne« na SP.
i (dalje na ntr. 12)
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100)
James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor
Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons:
Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Michael and Irma Telich, Frank J. Lausche, Paul Košir
NAROČNINA:
Združene države in Kanada:
$25 na leto za ZDA; $30 za Kanado (v ZD valuti) Dežele izven ZDA in Kanade:
$35 na leto, računano v ameriški valuti
SUBSCRIPTION RATES United States and Canada:
U.S.A.: $25 per year; Canada: $30 in U.S. currency Foreign:
$35 per year U.S. or equivalent foreign currency
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER; Send address change to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1627
Fax (216) 361-4088 Published every Thursday	83
No. 21 Thursday, May 23, 1991
Proti toku je treba plavati
Med poglavitnimi zastavljenimi cilji nastajajočega Svetovnega slovenskega kongresa je »internacionalizacija slovenskega vprašanja«. Za nas, ki živimo v Združenih državah, pomeni to splošno sprejemljivo načelo, da po svojih najboljših močeh vplivamo na odločujoče kroge v ZDA, naj priznavajo in dejansko podpirajo pravico slovenskega naroda do svojega popolnega uveljavljanja v okviru lastne, na demokratičen način dosežene in vladane neodvisne države. Tisti med nami, ki imajo in vzdržujejo žive stike s politiki in državnimi funkcionarji na raznih ravneh, kakor tudi z novinarji in drugimi pri formiranju in usmerjanju gledanj ameriške javnosti vplivnimi osebnostmi, vedo, da uživa Slovenija precejšen ugled kot država (ali kot narod), ki je na podlagi povsem nanasilnega prevrata ovrgla komunistični režim in preko svobodnih, večstrankarskih volitev uvedla demokratičen sistem. Ta sistem morda res ni še izpopolnjen v vsakem oziru, je pa demokratičen in vse kaže, da bo s časom postajal tudi vedno bolj trden in demokratičen.
In vendar. Uradno stališče ameriške vlade, to se pravi konkretno predsednika Busha, z njim pa seveda State Departmenta ter vplivnih krogov v zveznem kongresu, je, da naj ostane Jugoslavija enotna oziroma naj se republike ali narodi dokončno ne razidejo. Tako je v ponedeljek Bush poklical po telefonu predsednika jugoslovanske vlade Anteja Markoviča in mu izrazil podporo, istočasno pa sicer tudi zahteval kot ameriška vlada dosledno, da Srbija upošteva veljavno ustavo in privoli v spremembo v državnem predsedstvu, po kateri postane predsednik SFRJ hrvaški predstavnik Stipe Mesič.
Vsi, ki na svojih načinih prizadevamo za to, da bi spremenili pro-jugoslovansko gledanje ameriške vlade in konec koncev zveznega kongresa, kljub vsemu dogajanju zadnje leto, dve v Jugoslaviji, plavamo še vedno proti močnemu toku. Omenjene ustanove in njih vodstva pozdravljajo seveda z naj-toplejšimi besedami demokratičen proces v Sloveniji in Hrvatski, tudi v Bosni in Hercegovini ter Makedoniji, ostro kritizirajo nedemokratičnost in celo kruto represijo srbske oblasti na Kosovu, tudi kar precej odločno svarujejo zoper vsakršni vojaški udar. Ne morejo se pa otresti navezanosti na principu jugoslovanske države.
Samo kritizirati ameriško vlado, State Department in zvezni kongres zaradi take politike nima smisla. Odločujoči krogi v omenjenih ustanovah so pač trdno prepričani, da bo razpad Jugoslavije ško-
Profesor Milko Jeglič — 90-letnik
Drugega junija slavi profesor dr. Milko Jeglič svoj devetdeseti jubilej. Rojen je bil na Rakeku kot šesti od enajstih otrok Jankota in Marije (r. Mal) Jeglič. Rasel je v Ljubljani, kjer je dovršil osnovno šolo in maturiral na Klasični gimnaziji in na učiteljišču. Istočasno z obiskovanjem Ljubljanske univerze je tri leta učil računstvo in telovadbo na višjih fantovskih razredih na Viču.
Visoke študije je končal na Zagrebški univerzi, kjer je diplomiral v pedagoških predmetih in matematiki. Kot mlad suplent je poučeval na ljubljanskem učiteljišču, napravil profesorski izpit, postal član komisije za učiteljske usposo-bljenostne izpite in mnogo pisal o pedagoških metodah v strokovni reviji »Slovenski učitelj«. Leta 1936 je bil naš jubilant poklican v upravno službo, kot deželni šolski nadzornik, v skrbi za vse ljudske šole v tedanji dravski banovini. V teku tega službovanja je spisal šest računic za ljudske šole.
Maja 1945 je z družino, ženo Cirilo in sinovoma Janezom in Francetom, odšel v begunstvo na Koroško. V tamkajšnjih taboriščih se je v prvi vrsti ukvarjal s poučevanjem matematike in voditeljstvom slovenske begunske gimnazije. Jeseni 1949 je Jegličeva družina odšla v Ameriko na zaslugo sponzorja g. Miha Potočnika v severni Minnesoti.
V Ameriki je imel naš jubilant različne zaposlitve. Začel je kot kopalec grobov, nato je služil kot rudar in pozneje kot hišnik dijaškega konvikta v Lake Forest College v Illinois. Kot hišnik je bil spet na akademskih tleh in si je od tam, s pomočjo svojega prijatelja, p. Mirka Godina, našel profesorsko službo na St. Mary’s College v državi Indiana. Kljub začetnim jezikovnim težavam, se je v svoji stroki tudi v Ameriki hitro uveljavil, po treh letih postal šef matematičnega oddelka in tudi začel predavati na znani univerzi Notre Dame v South Bendu, Indiana. Na obeh zavodih je prejel na? vneti vzgojitelj najvišji zadevni odlikovanji. Kot profesor emeritus je delno poučeval do svojega 78. leta.
Leta 1980 sta se jubilant in žena preselila v Wadsworth, Ohio, kjer živi sin France z družino. Toplo sezono zdaj
Prof. dr. Mirko Jeglič
preživita v Wadsworthu, zimo pa na otoku St. Thomas, kjer imata na razpolago kondomi-nium od sina Janeza. Redni sprehodi, šah, tarok in druge igre, še posebej pa zbiranje matematičnih drobtin in odkrivanje svojstvenih posebnosti v svetu številk, so važen del njegovega življenja. Rad se udeležuje slovenskih prireditev, pogosto oba z ženo v narodnih nošah. Še zmerom rad potuje, posebno na obisk k mladim pravnukom.
Mnogo je nas študentov, ki smo našemu jubilantu hvaležni za njegov življenjski trud do vzgojiteljstva mladine. Vsi mu iz srca želimo prijeten jubilej in mu kličemo iz vsega srca: »Ad multos annos«! Posebno sta mu pa hvaležna dva študenta, dva, ki sta bila še posebno deležna njegove vztrajne skrbi in ljubezni, ljubezni do dela, ljubezni do učenja in do svojega bližnjega. We love you. Dad!
Tvoja sinova,
Janez in France
ZAHVALA
WICHITA, Kans. - V zadnjih mesecih sem prejel sledeče darove za Karmeličanke v Sloveniji:
Josephine Juhant, Cleve-
land, Ohio..............$50
Janez Prosen, Cleveland,
Ohio....................$25
N.N., Kansas..........$25
N.N...................$25
N.N., Kansas...........$80
N.N., Wickliffe, O. ... $100
N.N., Kanada.....kan. $200
N.N., Kansas...........$30
Vsem dobrotnikom sporočam, da so sestre že dobile peč za pečenje hostij iz Nemčije, kakor tudi poseben stroj za rezanje hostij. Vse odlično dela in so vsem dobrotnikom zelo
dljivejši tako za njene narode kot za interese ZDA kakor ohranitev jugoslovanske države. Ameriško stališče se ne bo spremenilo, dokler se ne bo spremenilo to osnovno gledanje na zadevo. Na nas v ZDA je, da izoblikujemo protiargumente temu prepričanju in jih učinkovito zagovarjamo tako pri odločujočih dejavnikih ameriške vlade kakor ameriški javnosti. Vedno je pa treba biti pozitiven, večno nerga-čenje, ki smo ga priče v nekaterih slovenskih krogih, nič ne pomaga. Sodelujmo tisti, ki želimo sodelovati, pustimo ob strani tiste, ki sodelovanje zavračajo. Če to pomeni, da moramo ameriški Slovenci delati v več, tudi med seboj sprtih organizacijah, pa naj bo tako. Čakati na kakšno enotnost, predno kaj ukrenemo, je nonsens, kajti te enotnosti ni in je ne bo.
Dr. Rudolph M. Susel
hvaležne. Seveda bodo morale še malo poseči v žep, da bodo plačale ves dolg. Še to mi povedo, da so imele precej sitnosti spraviti veliki stroj v hišo. Vrata so bila premajhna, zato so morale podreti in zopet zazidati del stene. Stroja so silno vesele, delo bo šlo hitrejše od rok. Z veseljem bom tudi v bodoče sprejel vsak dar in jim bom takoj odposlal v Slovenijo.
Istočasno naj tudi objavim darove, ki sem jih prejel za Koroške študente in se vsem prav prisrčno zahvalim:
Agnes in Dorothy Prince, Pueblo, Colorado........$500
N.N., Kansas..........$500
Potrebe za Koroške študente so še vedno velike, zato lepo prosim vse njihove prijatelje, da se jih zopet spomnijo in pošljejo svoj dar. Sedaj nabiramo podpore za šolsko leto 1991/92. Kot sem objavil v tem listu, smo lani pomagali 22 študentom. Vsak je dobil 6 tisoč avstrijskih šilingov pomoči, kar je približno eno tretjino vzdrževanje v dijaških domovih. Vaše darove lahko pošljete na moj naslov in bom poslal na Koroško. Prav pri' srčna zahvala in vsem lep poz* drav.
Fr. John Lavrih
6900 E. 45 Street N.
Wichita Kansas 67226
SLOVENSKA ŠOLA pri Mariji Vnebovzeti
CLEVELAND, O. - Po dol; gem času se oglašamo z bolj obširnim poročilom o delo Slovenske šole pri Mariji Vnebo vzeti.
Na Cvetno nedeljo smo se zbrali v stari cerkvi k blagoslO' vu butar in zelenja ter se od tam podali v procesiji v cerkev k sv. maši. Otroci Slovenske šole so zelo lepo brali pasijon« v navdušenje vseh prisotnih-Kar ni bilo vključenih v pasi' j on so bili pa v narodnih no-šah, pa tudi veliko odraslih se je pridružilo procesiji. Vsem prav lepa hvala za udeležbo, učencem pa za dobro branje-
Veliki teden je bil zares Pr‘" prava na Velikonočno nedelj0; Obisk sv. maš v prvi polovic1 tedna je bil lep, na Veliki četr' tek, petek in soboto pa zares velik. Vse je sodelovalo, hi® Velikonočno nedeljo je bil° zjutraj Vstajenje, lepo, m°' gočno. Cerkev je bila lepo °' krašena, petje mogočno, pr>tr' kavanje v zvoniku, veliko n®' rodnih noš, vse je pripomogi0, da smo vsi sodelovali in se ve selili nebes. Hvala vsem, kist® oblekli narodne noše, z nji1^ ste pomagali k lepšemu prazfl1 ku!
Materinska proslava je 01 letos na soboto zvečer Pre
uvod in vsi sm°
;el Gospodov, k°
vonilo Ave M®^ n, g. župnik! N® mamicah*’
Spomenka Hribar:
ZGODOVINA IN SMRT


V zadnji številki kvalitetne revije »Gorenjski občasnik« (letnik XI, številka 17), je imela daljši članek Spomenka Hribar, za katerega povod je bil seznam, objavljen v isti številki GO vseh žrtev druge svetov-ne vojne med Žirovci (naštetih Je 312 imen). Med navedenimi sta tudi dva člana ge. Hribarjeve družine. Članek posredujemo v celoti, opombe v tekstu bodo objavljene na koncu v Manjših črkah, močne črke v tekstu so pa tudi v originalu.
Dr. Rudolph M. Susel
Zgodovina »beleži« smrt dvakrat: takrat, ko pokosi in s' posamezno smrt le »zapo-rani«, in potem, ko žrtve tudi ZaPiše. Kosila je pred skoraj Petdesetimi leti, zdaj jih je za-kla popisovati. Po vsej deželi Se Pišejo ti žalostni seznami, Ponosna pa sem, da je žirovski nied prvimi, ki bo zagledal beli dan. (i) Alfonzu Zajcu (ta je tanireč seznam sestavil, op. Ur' AD) torej iskrene čestitke
*n zahvala!
Res, seznam je spoštljiv in grozljiv; spoštljiv, ker je vsaka »Številka« svoja zgodba, ne-Popisana in neopisna, grozljiv ne le zaradi samega števila žrtev, ampak tudi zaradi skri-resnic ali vsaj namigov na-ni°; nekaj tega je že omenil avtor seznama. Skušala bom Predstavit! nekatera pomemb-115 dejstva, seveda zgolj fra-^hentarno, ker je tudi seznam e nepopoln oziroma ne pov-s°d pregleden.
^ javnosti se že sedem le godijo polemike o tem, ali j j a pri nas med okupacijo di pijanska vojna ali ne. Seve ,a je to sprenevedanje, kaji aj je državljanska vojna dm e8a kot pobijanje ljudi ist ^arodne) skupnosti? To, d . Je državljanska vojna doga Q a v času okupacije, le govoi Rjeni večji brezumnosti. I j j' odgovornosti tistih, ki s J0 Zanetili.
v ^aj nam o tem lahko zgc rrt° pove žirovski seznar n e” Žrtev? Pove nam zgodb sntiselnega bratomorneg str * * * Številke žrtev s ^. ne! 86 partizanov je padi ’n 86 ljudi je bilo pobitih p (*** vojni. (2) Se pravi
lt>cil 1Žn°) ‘sto ^tev'*° Uudi j Pat V°jno Padlo v boju z okt ial 0r^em »domačim izda Oj Ceni<<), kakor je bilo po voj »domačih izdajai
t°rej' Državljanjska vojna j
cij0J dlvjala ne le med okupa Slav aitlpak se je sploh njen \je a'na Potegnila v svobode pep0 a Se bomo strinjali, da j drURSredni boj vendarle neka >>kaz 3 ^aRor Pa P°vojn So J10Vanje«! Med vojno p ttie(j nePosrednem spopad Pa^ij partizani in domobram ^ e Jtirje domobranci. Prej6 S! oglejmo seznam še na Se<} ’V!ditno* da je bilo šest a Plot) Jud* Pobitih s strani de kov) ancev (oziroma četn
^'dir a Pa je bil° od NOV 1
Kd0 anih med vojno 32 Uud Je začel in kdo vodil di
žavljamsko vojno? Primerno je Zajčevo opozorilo, da sta bili leta 1941 le dve žrtvi, in še ti dve vojaški ob razpadu Jugoslavije, ne pa žrtvi Italijanov ali Nemcev.
Seveda, bo kdo rekel, ko pa so partizani začeli boj proti okupatorju zares šele 1942 — saj! Že samo to nam daje misliti... še posebej pa grozljiva številka partizanskega terorja nad civilnim prebivalstvom, ki ni v sorazmerju z domobranskim, predvsem pa je ta teror nad civilnim prebivalstvom začela partizanska vojska, saj do jeseni 1942 ni bilo ne domobrancev ne bele garde. Res je, da si je marsikdo in marsikdaj prav oddahnil, če so partizani »utišali« kakšnega zanikrnega izdajalca, ki je za ušive lire ali marke izdajal svoje sosede... , bila je vojna in kazen hitra. Toda 32 ljudi, likvidiranih med vojno in predvsem 86 ljudi, »pogrešanih« po vojni, je več kot »zob za zob in glavo za glavo« in bi vsaj kasneje lahko prenehali s preklinjanjem »domačih izdajalcev«. Še posebej, ker partizanov niso pobili samo domobranci, ampak okupatorji — seveda velikokrat tudi z njihovo pomočjo.
Zame je ta seznam presenetljiv tudi zato, ker je to seznam z Gorenjske, za katero je veljalo, da državljanske vojne sploh ni bilo. Ko sem vrgla v javnost trditev, da je bila pri nas med okupacijo državljanska vojna, je bil eden od argumentov ta, da bi to do neke mere utegnilo veljati za Ljubljansko pokrajino (kjer se je revolucija najprej razmahnila), da pa za Gorenjsko in Štajersko (in delno Primorsko) to sploh ne velja, ker naj bi na teh območjih šlo le za neposreden spopad Nemci—Slovenci.
To najbrž do neke mere — kvantitativno torej — drži, v principu pa ne, kar nam priča prav žirovski seznam. Še posebej število po vojni »pogrešanih« pove, da je državljanska vojna bila in predvsem, da se je zaključila z brezumnim pobojem »kolaboracije«. Ne, še drugače je: če je res, da med okupacijo v teh krajih ni divjala državljanska vojna, čemu potem tolikšno pobijanje po vojni? Ali, če rečemo nekoliko sarkastično: na Gorenjskem je državljanska vojna zares za-divjala šele po zaključeni drugi svetovni vojni.
Na tem seznamu sta dve žrtvi iz moje družine: stari oče, Jakob Mravlje, in moja teta, devetnajstletna Fani Mravlje. Stari oče je bil res prvi komunist v kraju, vendar je bilo z njegovim imenom zelo težko, recimo pri raznih zbornikih, pa priznanjih, pa vklesavanju imena... Bil je namreč interniran v Dachau, torej »dacha-vec«, nekaj sumljivega torej -tako je veljalo od dachavskih procesov naprej. Spominjam se, kako je bila moja mama prizadeta, ko ji je nekdo oponesel, da je bil njen oče pač dachavec in da tisto ni bilo čisto v redu... (dalje na str. UR'
Iz slovenskega tiska...
Peterle pri Jelcinu
Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti
(nadaljevanje s str. 8)
Že dolgo so se otroci vadili za igrico, saj je zahtevna »Triglavska roža«. Veliko otrok je nastopilo v vseh mogočih vlogah. Je to pravljična igra, ki vsebuje tudi resnico: težko je biti ubog, a sreča je tudi tu doma. Od šestih otrok je ostal le še Jožek živ. Ko je otrok videl težko življenje doma, je sklenil, da bo poiskal zaklad, kateri naj bi pomagal k boljšemu življenju. Temne sile so vzele Jožka, katerega mati najde, a je to plačala s svojim vidom — oslepela je. Jožku je bilo hudo, ker je vedel, da je on kriv te nesreče. Slišal je, da je studenec v gorah, kateri ima zdravilno moč in da raste zdravilna roža v gorah. Napoti se, najde oboje in se srečen vrne ter materi pomaga, da zopet vidi in je zdrava. Zdaj se sreča vrne v vas.
Hvala vam, otroci, za lepo podano igro. Še bolj pa hvala g. Rudiju Knezu za vse vaje, potrpljenje, piljenje, navduše-vanje! Bog Vas ohrani med nami še mnogo let, je naša iskrena želja. Hvala pa tudi vsem, ki ste pomagali pri pripravi in pospravi, kakor tudi vsemu občinstvu. Bog povrni!
Preteklo soboto je bil zadnji dan pouka Slovenske šole v tem šolskem letu, v nedeljo pa je bila graduacija. Letos smo imeli le štiri graduante in sicer: ena deklica - Sandi Tekavec, ter trije fantiči: Edi Hrvatin, Matjaž Majer in Marko Štim-pfel. G. župnik je lepo navdušil mladino, naj ne pozabijo kar so se naučili, naj skrbe, da bodo na to, kar so se naučili gradili in talente množili. Hvala Vam, g. župnik, kot tudi maševalcu g. dr. Ocvirku!
Zdaj je pred nami procesija Sv. Rešnjega Telesa. Ta bo v nedeljo, 2. junija, po deseti sv. maši. Zopet ste vsi vabljeni, da se udeležite procesije, tako otroci kot starši, najbolj pa ste dobrodošle narodne noše. Oblecite ta dan to lepo obleko, če visi v vaši omari, in v njej počastite tolikokrat žaljenega Jezusa v Sv. Rešnjem Telesu.
Naslednjo nedeljo, 9. junija, pa je piknik naše Slovenske šole. Najprej se udeležimo sv. maše pri Lurški Mariji na Chardon Rd., nato se pa podajmo na Slovensko pristavo na piknik. Kosilo bo na razpolago od ene ure naprej. Pridite in s svojo udeležbo potrdite, da hočete pomagati Slovenski šolii.
Vsem, ki ste v tem šolskem letu kakorkoli pomagali naši Slovenski šoli, prav iskren Bog plačaj! Pred nami so počitnice, katere daj Bog, da bi jih vsi, ki berete te vrstice, lepo preživeli, se odpočili od vsakdanjih težav in zopet začeli zdravi z delom, učenjem! To želi
Odbor staršev
PrijateVs Pharmacy
Sl. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212 17.OA.IAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
Dopisa, ki sledita, sta izšla v Delu 17. maja. Posredujem ju v vednost bralcev. Ur.
MOSKVA, 16. maja — Člane slovenske vladne delegacije pod vodstvom predsednika Lojzeta Peterleta je zadnji dan uradnega obiska sprejel tudi predsednik vrhovnega sovjeta Ruske federacije Boris Jelcin. Predsednik ruskega parlamenta je pozdravil prvi sporazum, ki sta ga podpisali vladi Rusije in Slovenije, hkrati pa je uradno sprejel vabilo, naj obišče Slovenijo. Vladna delegacija se nocoj vrača v Ljubljano.
Boris Jelcin je Lojzeta Peterleta, dr. Dimitrija Rupla in druge člane vladne delegacije seznanil z novejšim razpletom dogodkov v Ruski federaciji in Sovjetski zvezi. Med drugim je poudaril, da takšni dvostranski sporazumi, kot sta ga podpisali vladi obeh držav, ustrezajo procesu »suverenizacije« republik, za kar si vodstvo Ruske federacije prizadeva. Na kratko je orisal pot, ki jo je Rusija prehodila od lanskega maja, ko je tudi sam bil izvoljen za predsednika ruskega parlamenta. Dotaknil se je še sporazuma »deseterice« kot pragmatičnega temelja za urejanje sovjetskih sredobežnih teženj, med drugim pa je tudi povzel proces prehajanja nekaterih temeljnih industrijskih panog izpod zvezne v rusko ju-risdikcijo. Poudaril je, da je Rusija v svojem novem suverenem statusu s Slovenijo podpisala pravzaprav prvi tak sporazum.
Peterle je Jelcina v sproščenem razgovoru seznanil z domačimi dogodki in dodal, da sta Slovenija in Rusija kljub geografski oddaljenosti na enaki »valovni dolžini«. Spomnil je na politično tektoniko v Evropi, ki pa ji ni videti vseh razsežnosti. Izrazil je prepričanje, da bo Slovenija do 26. junija samostojna, da pa bodo pri tem potrebni še težki, a odločni koraki, vendar »ne vidi druge možnosti«. Jelcinu je na koncu pogovorov izročil simbolično darilo, sicer Jesenina v slovenskem prevodu.
S sprejemom pri Borisu Jelcinu slovenska vladna delegacija praktično končuje uradni obisk v Ruski federaciji in Sovjetski zvezi. Danes so se med drugim nadaljevali razgovori zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla na zunanjem ministrstvu Rusije, kjer je beseda tekla o pospešenem konkretnem sodelovanju med republikama. Člane vladne delegacije je sprejel tudi namestnik sovjetskega premiera Sitarjan, prav tako pa so se sklenili tudi razgovori direktorjev najmočnejših slovenskih podjetij v ZSSR, ki so se pod vodstvom predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Ferija Horvata z gostitelji pogovarjali o konkretnem gospodarskem sodelovanju.
Predsednik slovenske vlade je na koncu pogovorov, ki so pokazali naklonjenost gostite-
ljev do sodelovanja s Slovenijo, poudaril, da gre za najuspešnejši obisk vladne delegacije doslej, in izrazil zadovoljstvo nad sklenjenim sporazumom o gospodarskem, znanst-veno-tehničnem in kulturnem sodelovanju. Po njegovih besedah gre pravzaprav za »zgodovinsko dejanje«, kar je potrdil tudi Boris Jelcin.
MIHA LAMPREHT
Evropski poslanci priznavajo legitimnost republiških vlad
STRASBOURG, 16. maja — Poslanci evropskega parlamenta, ene izmed treh vodilnih ustanov Evropske skupnosti, naj bi nocoj glasovali o novi resoluciji o položaju v Jugoslaviji. Tokratni dokument je na podlagi devetih različnih osnutkov predlagalo osem parlamentarnih skupin.
Najnovejša resolucija evropskega parlamenta o Jugoslaviji pomeni precejšen korak naprej v primerjavi z dosedanjimi, med katerimi jih je veči na jugoslovanske probleme u-meščala v kontekst zatiranja človekovih pravic na Kosovu, šele marca letos pa so jugoslovanske probleme začeli obravnavati kompleksneje. O koraku naprej je mogoče govoriti predvsem zaradi nekaterih novih konotacij iz uvodnega dela dokumenta, ki se nanašajo na možnosti razvoja jugoslovanskega dogajanja v smeri vojaškega udara in sploh posredovanja vojske. Tudi zaradi odstavkov, ki govore o pravici konstituiranih jugoslovanskih republik in avtonomnih pokrajin, da se na miren in demokratičen način odločajo o svoji prihodnosti, in sicer v skladu s »priznanimi mednarodnimi in notranjimi mejami«.
Nova razsežnost je tudi tista, ki govori o morebitni internacionalizaciji jugoslovanske krize, ne sicer neposredno s tem izrazom, temveč z opozorilom, da bi »Evropska skupnost, Združeni narodi in konferenca o evropski varnosti in sodelovanju morale biti pripravljene, da na kakršenkoli način pomagajo pri ohranitvi miru v Jugoslaviji, če bi tako rešitev zahtevale legitimne jugoslovanske oblasti.«
Poleg globoke zaskrbljeno-
(dalje na str. 11)
Joseph L. FORTUNA
POGREBNI ZAVOD 5316 Fleet Ave. 641-0046
Moderni pogrebni zavod Ambulanca na razpolago ; podnevi in ponoči
CENE NIZKE PO VAŠI ŽELJI!
ZGODOVINA IN SMRT
(nadaljevanje s str. 9)
Še huje je bilo s teto, ki so jo ubili partizani v noči od 6. do 7. maja 1942 kot »izdajalko«. Partizanski pisatelj Karel Leskovec je ta boj takole popisal: »Zadnje dni marca (3) so partizani ubili Mravljinčevo hčer s Podklanca. Obdolžili so jo, da je izdajalka. Dekle sem dobro poznal in vem samo to, da je rada hodila z italijanskimi oficirji in ti so jo večkrat odpeljali z avtomobilom kam na zabavo. Da bi kaj vedela o aktivistih Osvobodilne fronte, se ni nikomur sanjalo in tudi verjel ni tega nihče. Ljudje so jo našli v nedeljo zjutraj sredi ceste mrtvo. Na prsih ji je ležal papir: Tako se bo zgodilo z vsakim, ki bo izdajal slovenski narod. Nihče ni povedal ljudem, zakaj so partizani dekle ubili, zato je bil učinek na večino prebivalstva drugačen, kot so pričakovali tisti, ki so to storili. V Rovtah, ob meji, ljudje niso imeli za tak greh, če je kakšno dekle rado hodilo z Italijani. To se je dogajalo že pred vojno. Prav zato bi morali partizani ljudem ob meji lak ukrep bolje razložiti. (4)
Kako boš »bolje razložil« tak brezumni poboj dekleta, ki je v svoji mladosti spregledalo, da so italijanski vojaki, ki so bili včeraj graničarji, danes okupatorji?
Ko sem začela pisati o državljanski vojni in nujnosti sprave, so mi nekateri očitali, da se zato tako »zaganjam«, ker hočem rehabilitirati svojo teto. Svoje tete še poznala nisem, umrla je, ko mi je bilo petnajst mesecev in nikoli me sploh videla ni, ker sem tedaj živela v Beogradu. Vprašujem pa se, kdo bi jo lahko rehabilitiral? In zakaj? Zaradi njene mladostne nepremišljenosti? Plačala jo je z življenjem! Vsa ta leta je bilo, kot da sploh nikoli ni živela, tudi v družini je bila zamolčana. Stara mama pa mi je nekoč vendarle povedala, kako je bilo tiste noči: potrkalo je na vrata, Fani je odprla in šla za nekaj minut ven. Nato se je vrnila in veselo rekla svoji mami: No, mama, zdaj pa jaz grem, ne bodi v skrbeh! In je šla. Zjutraj so materi povedali ljudje, ki so šli k maši, da leži mrtva sredi ceste. Mati je, nora od strahu in žalosti, tekla nekaj kilometrov po makadamski cesti in še opazila ni, da ji je žebelj v čevlju razmesaril vso peto. Svojo hčer je našla sredi ceste oneča-ščeno, krvavo gmoto; mrtvo.
Vendar je prav tetina smrt bistveno vplivala na moje delo in tudi na življenje. Naj povem, da sem v začetku osemdesetih let že imela naštudirano večino Dokumentov ljudske revolucije v Sloveniji. Vedela sem, kaj se je dogajalo, in znala sem že razumeti, kako je delovala boljševiška logika. Vendar — nekako papirnato, na način poznavanja »formul«, naučeno, abstraktno. Zato sem si rekla, bom šla pregledat medvojne časopise, da bom videla, kako je bilo to bolj od blizu, bliže življenju. Prelistavala sem Jutro, Slo-
venca, Naš dom, Slovenski narod. Od leta 1942 so bili polni poročil o partizanskem terorju. Listala sem te stare, orumenele časopise, prebirala ta poročila in si rekla: Sama propaganda! Groza, ki je vela iz teh zaudarjajočih časopisnih listov, mi ni šla do živega; nisem je mogla sprejeti. Nisem verjela. Bilo je preveč neresnično, absurdno. Branila sem se verjeti.
In ko sem takole, stoje ob ogromnih plahtah papirja, listala po časopisu, sem na nekem listu, v levem kotu zgoraj, zasledila drobno notico s približno naslednjo vsebino: Ponoči šestega maja so na cesti pred Rovtami našli mlado mrtvo žensko, ki jo je ubila OF. Njenega imena ni bilo, šlo je za »neznatno« smrt, eno izmed mnogih. Notica je bila tako neopazna — v primerjavi z velikimi članki, z imeni žrtev in celo fotografijami — da sem šla kar naprej; še manj verjetna je bila od tistih, opremljenih z imeni in fotografijami. In ko sem bila že dve ali tri strani naprej v prelistavanju časopisa, so mi nenadoma klecnila kolena — še prej, preden mi je prišlo do zavesti, da je to vendar moja teta! Čudno, najprej je reagiralo telo, šele potem pamet, zavest. Potem sem šla previdno in s strahom nazaj k notici: nobenega dvoma ni bilo, pred menoj je bilo sporočilo o poboju moje tete.
Tedaj pa se mi je porušil dotedanji svet, padla sem na realna tla; v možganih sem zaslišala stavek; če je ta notica resnična, in resnična je, potem je res tudi drugo, kar so pisali o partizanskih pobojih! Potem ni šlo le za propagando proti partizanstvu! Tako sem padla na zgodovinska tla; konec je bilo moje samoobrambe in upiranja strašni, nedoumljvi resni-
LJUBEČIH SRC SE SPOMINJAMO OB ŠESTI OBLETNICI SMRTI NAM DRAGEGA MOŽA, OČETA IN BRATA
JANEZA TOMCA
Zapustil je dolino solz in se preselil nebeščanom — v to verujemo — 25. maja 1985.
Sladka nam je misel na Te, na ljubeči Tvoj nasmeh, na besede ljubeznive, ki imel si jih do vseh.
Za Teboj žalujoči:
ANA TOMC, žena;
IVAN, ADOLF in JOŽE TOMC, sinovi z družinami
ci. (5) Če me je prej gnalo bolj teoretično zanimanje, sem bila zdaj pretresena eksistencialno. Prav ta pretresenost me je prestavila na drugo raven, na drugo stališče. Živo sem začutila, da v naši vojni ni šlo le za nekakšno »logiko«, ampak da so bile to krvave, strašne reči.
Moje spozna(va)nje se je nekako ukoreninilo. In potem sem šla vso literaturo študirat še enkrat, in tudi časopise še enkrat, tokrat drugače, z zavestjo, da imam opraviti s tragedijo, stkano iz neštetih smrti in nepopisnega trpljenja. Moje raziskovanje je bilo odslej drugačno, prizadeto in prizanesljivo. Šele ko sem se zavedala naše narodne tragedije kot narodne in kot tragedije, ko sem spoznala, kaj smo mi, Slovenci naredili samim sebi, sem lahko zapisala, z vso iskrenostjo in predanostjo: narodna sprava. Da bi končali ta usodni razpor in spor slovenskega naroda!
Tako me je ta »neznatna« smrt zaznamovala za vse življenje. Tetina »zasluga« je, da mi je padla z oči megla, zavesa, ki nam je bila nataknjena, da nismo bili sposobni verjeti v tisto, kar se je dogajalo in zgodilo, vsaj mi, mlajši, ki nismo neposredno tega sami doživljali. Nismo vedeli ne s pametjo ne s srcem. S svojo smrtjo je tudi teta Fani prišla v zgodovino — »drugič« prek mojega pisanja.
Vsako ime v pričujočem seznamu ima svojo zgodbo, enkratno in nepovratno. Mrtvih ne bomo obudili z ničimer, lahko pa jim (moramo!) damo svoje spoštovanje. Naj nas pred njim obhaja — ne maščevalnost — ampak groza pred nesrečno človekovo usodo, da lahko stori nepopisno zlo, ne more pa ga popraviti. Edino, kar more iz izkušenj, ki ga nosi zgodovinski spomin, je to, da takšne svoje »zgodbe« ne ponovi več. Prav zato pa je zbiranje pričevanj, sestavljanje seznamov žrtev, opisovanje dogodenega, bistvenega pomena za našo prihodnost. Da se ne bi več ponovila. Ivan Cankar je zapisal, da nobena solza, nobena kaplja krvi ni bila prelita zastonj. Zdaj se je izkazalo, da je to res. In naj bo to res za vso prihodnost! Ne skušajmo več tega »dokazovati«! Potem bodo naši potomci, zanamci, lahko občudovali in spoštovali moč svojega naroda, da je premagal to svojo strašno razbitost, ki se je razplamtela v naši državljanski vojni. Kajti ni pomembno, kaj drugi počno z nami, pomembno je to, kar počnemo sami s seboj, je zapisal Dušan Pirjevec. In to je to!
OPOMBE
1.	Kolikor vem, se je doslej intenzivneje ukvarjal s »preštevanjem« vseh mrtvih pri nas le mladi zgodovinar Jote Dežman, ki je skušal tudi znanstveno analizirati probleme samega zapisovanja in »klasificiranja« žrtev.
2.	Pri tem je zanimivo, da ljudje še vedno pravijo, da je ta in ta »pogrešan«, in do 8. julija v Kočevskem Raguje bilo to zanje tudi uradna oznaka, se pravi, da niso bili »ne živi ne mrtvi«, da jim ni bil priznan »status« mrtvih ljudi, tudi v moralnem smislu ne, če naj tako rečem.
Grozljiva ni le številka po vojni
Evropski poslanci priznavajo
(nadaljevanje s str. 9)
sti, ki jo evropski poslanci v dokumentu izražajo zaradi čedalje bolj nevarnega političnega položaja in obsodbe nedavnega nasilja v Jugoslaviji, je v resoluciji poudarjena demokratična legitimiteta novih republiških vlad. Vendar je ob tem rečeno, da nikakršen demokratični mandat nobeni vladi ne daje pravice, da krši temeljna načela listine Združenih narodov v zvezi s človekovimi pravicami.
Posredovanje armade — razen z omejenimi pooblastili in v dogovoru z vsemi zainteresiranimi stranmi — ni upravičeno še zlasti, ker ta ne uživa zaupanja precejšnjega dela jugoslovanskega prebivalstva, je rečeno v enem izmed odstavkov v dokumentu. Na to se navezuje tudi opozorilo jugoslovanski vladi, da bi uzurpiranje oblasti od strani armade ali pa z njeno pomočjo povzročilo takojšnjo prekinitev sleherne pomoči in preferenčnega o-bravnavanja Jugoslavije s strani dvanajsterice. Dokument podpira pogajanja o ustavnih spremembah v zvezi z bodočim ustrojem Jugoslavije in odnosih v njej. Glede njih parlament upa, da bodo na vseh ravneh dosežene po mirni in demokratični poti. MIRJAM AČIMOV-OBLAK
Hrvatski kardinal Franjo Kuharič o krizi v Jugoslaviji
(Catholic News Service, 10. maja) — Hrvatski kardinal Franjo Kuharič je dal italijanskemu katoliškemu dnevniku Avvenire izjavo, ki je bila priobčena 10. maja. Kardinal je namreč mnenja, da se z dejanji jugoslovanske tkim. ljudske armade vrača v državo komunizem. Kardinal v svoji izjavi obtožuje armado, da podpira srbske »teroriste« v Hrvatski, kjer je v začetku maja okrog
»pogrešanih« domobranskih ujetnikov, ampak tudi to, kaj se je z njimi sploh dogajalo, kar povedo na primer naslednji opisi: »bil izpuščen, ni se vrnil«, ali: »Po amnestiji se je šel javit v Žiri, za njim ni sledu«, se pravi: še ko je bil človek izpuščen iz »nabirnih centrov« in torej po strogih (revolucionarnih) kriterijih nedolžen oziroma se je po razglašeni amnestiji sam javil, se ni več vrnil domov.
3.	Netočen podatek; bilo je v noči od 6. do 7. maja 1942.
4.	Karel Leskovec: Križpotja, Zavod »Borec« v Ljubljani, 1967; str. 70-71.
5.	Seveda je bilo tudi propagande veliko in preveč, toda ni bila samo propaganda, njen temelj je resnica, dejansko dogajanje, propagandni je bil ton samega pisanja. Dejstva so bild resnična.
20 ljudi izgubilo življenje.
Dne 9. maja so uradni jugoslovanski voditelji dali armadi pooblastilo, naj vzpostavi red v Hrvatski, niso pa dali armadi popolne oblasti, da bi le-ta zasedla vso državo in vse republike podvrgla pod svojo vojaško oblast. Kardinal omenja, da armado kontrolirajo člani komunistične partije, ki je iz' gubila politično oblast v štirih republikah. »Intervencija JLA v notranje probleme v teh republikah bi — jasno in nedvoumno — obnovila komunistični režim,« je izjavil kardinal. Če armada okupira, zasede Hrvatsko, bo po mnenju kardinala bolj učinkovit pasiven odpor kot pa vojaški. V slučaju nasilja bomo vsi trpeli, j® pripomnil.
V zadnjih tednih je armad* podpirala »ilegalne sile srbskih teroristov, ki ustvarjajo nerede v Hrvatski.« V enem slučaju, pravi kardinal, je srbsko ekstremistično vojaštvo pr®' prečilo na Hrvatskem, da hrana in zdravila niso prišla do potrebnih; v omenjenem slučaju, trdi kardinal, »armada ni niti s prstom mignila...«-
Cilj srbskih teroristov j® spremeniti meje med srbsko in hrvatsko republiko. Kardinal Kuharič zanika lažniva poročila o preganjanju srbske manjšine v Hrvatski. Pojasni, daj® bilo srbski manjšini ponujeno mesto podpredsednika v vlad*
Propaganda iz Srbije je širila laži, da je papež pripravi* milijone dolarjev za hrvatsk® potrebe, nadaljuje kardinal’ Vatikan je te laži takoj zanikal. Kardinal omenja tud1 lažniva poročila, po katerih naj bi on postal vodja gibanj* za preganjanje Srbov. »Tak* propaganda izziva nevarno reakcijo med hrvatskim ljuh' stvom,« je rekel kardinal.
Ko omenja kardinal Kuh*" l rič, da so zahodne sile interes1' rane za ohranitev edinosti j goslavije, dodaja tole: »Rad h ob tem spomnil, da je zgodovina naših narodov — Srbov i” Hrvatov — starejša kot Jug0' slavija.«
Papež je 8. maja v javn®1^ nagovoru rotil, naj se nasilj® Jugoslaviji ustavi, kajti nt®0 seboj ne težave narodov se nlK dar ne morejo rešiti z orožje111.
Ameriška Domovih je Vaš list!
MALI OGLASI
Real Estate u Buying or Selling. Call and as for Anton at Cameo ReaW-j 261-3900 ~ Matic res. 338-3^
Grdina—Cosic—F aulhaber pogrebni zavod
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
28890 Chardon Road	944-8400
— V družinski lasti že 88 let —
Vladimir Kos — življenje in delo
y tržaško-goriški reviji »Mladika« ima že nekaj let rubriko »Osem Slovencev za danes« pisateljica Zora Tavčar. Inter-vjuva pač znane Slovence in Slovence. V številki 2/3 za leto Ml je objavila intervju z jezuitskim duhovnikom Vladimirjem Kosom, ki je med drugim veliko svojih pesmi in dopisov objavil tudi v našem listu, zadnja leta posebej preko dopisov Wolbanga »Misijonska srečanja in pomenki«. V nadaljevanjih torej posredujemo tudi našim bralcem zelo obširen intervju z g. Kosom, katerega fotografijo tudi objavljamo. Ur.
(Najprvo uvod k intervjuju) Zora Tavčar nadaljuje s tre-tjim letnikom svojih intervju-lev Z znanimi Slovenci. Tokrat Pogovorov ne more voditi osebno, zato je razposlala svo-la vprašanja osebnostim po vsem svetu. Kot drugo se je z odgovori vrnilo pismo znane-ga Pesnika, jezuita, univerzi-tetnega profesorja na univerzi °Phia v Tokiu in misijonarja teed »brezprizorniki« v tokij-Skih Predmestjih. To je Vladi-Wr Kos, rojen l. 1924, avtor ^te pesniških zbirk, od kate-r,h so vse izšle v emigraciji, nt,jvečpri SKA v Buenos Aire-»Marija z nami gre na tu-**» Lienz 1945, »Deževni dne-! ddem), »Križev pot prose-SKA 1955 (Goršetove il-j Uj!tracUe), »Dober večer, l°kyo«, i960, v Tokyu, »Lju-**en in smrt«, o Japonski šti-fonih časov), SKA 1971 1«fjrada Vstajenje, v Trstu l.
'2). V Koledarju A ve Maria 1/^° Pesn‘tev »Velika res-jt n°st«. Za svojo 25-letnico j,. ^4 izdala Kosovo pesni-, ° zbirko »Spev o naši gori« ^ z japonskimi motivi. tj ladimir Kos je tudi kulti-ten dopisnik vrste slovenskih J°v in revij zunaj Slovenije ^ °d Avstralije in Argentine PnTrSta’ toos je, denimo,
kil*1 mgra(io za P°ezijo k na natečaju Mladike v stu' Piše tudi kratko prozo.
% S*0vens^' kulturni zgodo-*j'boste imeli, g. p. Kos, za-Vo ^ Primat: da ste izdali pr-(4|.S ovensko pesniško zbirko u Ce|° knjigo) na Japonskem rij, ov Aziji). Kaj pravite d^10' Ali pa veste za kako C slovensko knjigo, ki * ie Prehitela?
pfgj znano, da bi bil kdo kjjjj rnenoj izdal slovensko s« na Japonskem. Še zdaj ^l^injam, da sploh nisem »pri ’ gre za take vrste bi| ž ®l<<- Spoprijaznil sem se • n^om japonske tis-lofjC ln 8a prosil, da mi omo-^Pir'°S*CUS pesniške zbirke na različnih barv; slutil a Pridejo pesmi na ta ^eja| močnejšega izraza, žel pi5?111 mu> da mu bom mo-S d U le v obrokih, in si-Svetu. ar°v* sonarodnjakov po 5 ^•?aPravil -*e 0dl^no delo, Htijx* 0 Je hotel prejeti le za e stroŠke tiskanja kot
ar>	usKaaja koi
c4rskor; barvast papir in tis-
Ko črnil,
sem
v '■“UlO.
to
v Mariboru kot
s,anovala pri diri-i°^i tiu* .anu ^rtotu na Ko-S ve( a's,rovi?) ulici, celo v olv "adstropnici ob parku ,^i	na istem hodni-
It^^hu Vas.vefkrat videla na ’ Verjetno osmošolca, ‘te — tako so pravili
— zame skrivnostnega jezika sanskrta in drugih učenosti. Ste bili res že takrat pravi polihistor? Je šlo samo za sanskrt ali tudi za druge jezike?
Ljubeznivega g. Pertota se dobro spominjam in tudi tiste večnadstropnice ob parku; žal mi je, da se nisem nikdar srečal z Vami, čeprav ste stanovali v isti hiši. Nekdo v tej hiši je tako lepo igral na klavir, da sem zmeraj obstal na stopnicah, kamor je prodirala melodija, in kakor začaran prisluškoval. Balkona se tudi spominjam, a česa sem se takrat kot šestošolec učil, pa pač ne vem. Eno pa drži: že zgodaj sem se učil tujih jezikov — da bi razumel pesmi, ki sem jih tako rad poslušal na radiu. (Op. Z.T.: klavir je igral Pertotov sin Egon, — pozneje ustreljen v Srbiji, kamor so bili izgnani).
Ste po rodu Mariborčan? Pravili so, da ste napol judovskega rodu. Povejte kaj o svojih starših in družini.
Rojen sem v Murski Soboti, a največ let sem v Sloveniji preživel v Mariboru. Po očetu sem iz zelo stare slovenske družine, po materi pa sem judovskega rodu s koreninami v severni Hrvatski.
Do druge svetovne vojne je oče vodil mariborsko centralo tvrdke s šivalnimi stroji znamke Singer. Ker je bil dostikrat na potovanju, je breme vzgajanja ležalo skoraj izključno na maminih ramenih; hotela nam je dati kar se da dobro vzgojo in še zdaj nimam pravega pojma o velikosti žrtev, ki jih je ljubeče doprinesla za nas, pet otrok.
Naj tukaj obenem delno odgovorim tudi na peto vprašanje o svojem mentorju v svet umetnosti besede: že v zgodnjih otroških letih nam je mama pela pesmi, pripovedovala pravljice, brala povesti in pesmi in nam odkrivala lepote narave — nikdar ne morem biti mami dovolj hvaležen! Čudno, da so me od vsega začetka — kolikor se spominjam — bolj kot povesti pritegnile pesmi.
Mariborska klasična gimnazija ima že skoraj mitično avreolo. Kako se je spominjate, kateri profesorji so se Vam posebej vtisnili v spomin? Ste imeli kakšne pozneje znane sošolce?
Še danes sem hvaležen mariborski klasični gimnaziji, da nas je, takratne pobaline, u-smerjala v znanje trpežne kakovosti, z enim pogledom na v sedanjost segajočo preteklost, z drugim pa na v bodočnost se raztezajočo sedanjost.
Katerih profesorjev se prav posebej spominjam? tistih, ki so z nami, doraščajočimi štu-
Vladimir Kos, okrog 1986 na obisku pri japonski družini.
denti, imeli potrpežljivost. Dveh se spominjam, ki ju pa nočem imenovati, ki se mi še zdaj zdita prestroga: kot da bi jima manjkal čut za olajševal-nine okoliščine... Določena mera strogosti nam je vsem dobro dela, o tem ne dvomim.
Z g. Božidarjem Bajukom, ki me je eno leto spretno učil latinščino, sem si pozneje, ko se je bil nastanil v Argentini, takorekoč redno dopisoval. Še zdaj se rad spominjam našega srednješolskega kateheta preč. g. Rihterja, ki je s svojim ljubeznivim obnašanjem učinkovito pridigal, vsaj meni. Rad bi omenil še dva šolnika, ki ju imam v najboljšem spominu: osnovnošolsko učiteljico gospo Prelog, ki me je vzpodbujala k pisanju, čeprav so moji osnovnošolski sestavki kar rdeli od grobih slovničnih napak; in osnovnošolskega učitelja g. Horvata. Oba sta zdaj že v večnosti, a ko se bom Tam z njima srečal, se jima bom še enkrat zahvalil; in stisnil roko, seveda na duhoven način, ker menim, da je duhovom pred Vstajenjem dano razpolagati s silami, ki so podobne našim telesnim silam. Opiram se na Gospodovo zagotovilo: »Bog ni Bog mrtvih, ampak živih!« (Mat 22:32; prim. Mk 12:27 in Lk 20:38) Ah, skoraj bi bil pozabil na sošolce; samo enega se še dobro spominjam: prevz. g. Grmiča, ki mi je enkrat med izpitom iz latinščine prišepnil rešilno besedo... Tudi za to: Bog lonaj!
Spominjam se, da sem že takrat v nekem mladinskem glasilu — ne vem več, če je bilo dijaško ali versko — brala Vaše pesmi in da sem se ene, ki mi je bila zelo všeč, celo naučila na pamet. (Navedla sem jo v svoji knjigi Veter v laseh). Ste imeli kakšnega mentorja? Ste sodelovali v kakšnem literarnem krožku? Kakšen spomin imate na kulturno vzdušje predvojnega Maribora? Ste objavljali tudi v kaki reviji?
Občudoval sem Vaš spomin, ko ste v tisti lepi knjigi Veter v laseh (zares pesniški naslov!) mogli citirati eno mojih pesmi — jaz o njej nimam več pojma. Nisem pripadal nobenemu literarnemu krožku, to vem; le tega se še spominjam, da mi je (menda) sobotna izdaja mariborskega Večernika od časa do časa objavila pesem. Oprostite mi, da se več ne morem spomniti; nikdar nisem pričakoval, da me bo kdo — razen policistov — hotel o tem vprašati.
Maribor je bil po svoji legi trgovsko-odprto in kulturno-odprto mesto; mislim, da se v tem oziru ni dosti spremenil, morda se je v teh razsežnostih celo razmahnil. A predvojnega ga je kazilo nemškutarstvo. Kot petošolcu so mi dali pri Večerniku možnost, da se v njem »časnikarsko« udejstvujem, posebno kadar so poklicni časnikarji odšli na počitnice ali pa jim določenih problemov ni bilo mar. Nekoč so mi objavili članek, ki je bil od začetka do konca naperjen proti nemškutarjem; nato me je eden izmed časnikarjev pred
ostalimi javno napadel, češ, kaj se bom pobasal politiko, ki je stvar odraslih! Dejansko je kričal, a nihče izmed ostalih časnikarjev v tisti pisarni me ni branil...pozneje so mi zaupali, da je ta časnikar redno hodi v Hitlerjev Gradec, menda po inspiracije. Mimogrede: Večernih mi je plačal vsako vrstico, ki mi jo je natisnil, kar je bila doma občutena pomoč.
Ste doživeli nemško okupacijo Maribora? Ste ostali v mestu ali ste se umaknili drugam ali pa so Vas izselili? Ali pa ste se zatekli kot mnogi v Ljubljano?
Nacisti so očeta obsodili na smrt, ker se je drznil vzpodbujati vojake enote, v katero je bil vpoklican, k odporu, vrednemu slovenskega vojaka. Mariborski prijatelj, nemški nacist, je zanj pričeval, »da ni sovražil nemškega ljudstva«; smrtno kazen so mu spremenili v izgon cele družine v Srbijo.
V tistih dneh smo dobesedno živeli v senci Božje Previdnosti; policija je vedela, da je mama judovskega rodu; razen tega so fante moje starosti lovili po mestu, da jih ali likvidirajo ali pa vtaknejo v nemške enote; Maribor je namreč dosegel to dvomljivo čast, da so ga priključili Rajhu.
Nekaj dni, preden so nas izgnali v Srbijo, mi je babica, ki je odlično govorila nemško, preskrbela policijsko dovoljenje, da grem študirat v Ljubljano; še danes ne vem, ali je bilo dovoljenje pristno ali ponarejeno. Približno eno leto sem imel zveze z našo družino, izgnano med srbske gore, in sicer s pomočjo kurirja Mednarodnega Rdečega križa; potem ko so ga ubili, je bilo zveze konec. Šele 1948 sem s pomočjo babice spet dobil zvezo z domačimi, ki so se, hvala Bogu, srečno vrnili v Maribor, čeprav ne brez vojnih brazgotin.
Kdaj in po kakšni spodbudi ste se odločili za teologijo? Ste jo študirali in doštudirali v Ljubljani ali pa Vas je prej zajelo v svoj vrtinec revolucijsko dogajanje? Kako ste gledali na OF? Vas je kot Štajerca vsaj v začetku pritegnila? Ali pa ste takoj spoznali v njej transmisijo Partije?
Resno sem se bavil z mislijo, da bi postal podmorniški kapitan. Deset mesecev sem kot
sedmošolec (tokrat ljubljanske klasične gimnazije) prebil v internaciji v Gonarsu. Nekoč sem čul v sebi glas, ki ga ni mogoče pozabiti, ker je drugačen od naravnega glasu in ga čuješ nekje globoko v sebi; po naše bi ga takole prevedel: »Hočeš poskusiti z Menoj?«
Najprej sem menil, da gre za samoprevaro, ker take vrste vabilo od zgoraj ne sili in se mu ne mudi; toda cela vrsta dogodkov, ki so si sledili, me je prepričala, da je šlo za resnično vabilo. Rad sem se mu odzval, ker sem čutil, da ostanem svoboden in lahko »brez zamere« odidem iz semenišča. »Brez zamere« namreč pri Gospodu.
OF nisem maral, posebno ne zato, ker je sredi težkih časov okupacije zahtevala še težje žrtve — sa svoj komunizem. Nesmiselno (a seveda v skladu s svojo politiko) je ubijala po Ljubljani izvrstne Slovence. In potem lagala o njihovi dozdevni zvezi z okupatorjem. Vem za zveze, ki so jih komunisti vzdrževali z nacisti, a o tem se navadnemu smrtniku še sanjati ni smelo. V Ljubljani sem spoznal višji kader nacistov in višji kader tajnih komunistov-Slovencev; oboje je »odlikovala« zavest elite, ki so lahko vse dovoli, ker jim je bila Stranka najvišja sila.
Kot emigrant ste se znašli v Rimu. Ste bili: šele taiin posvečeni v duhovnika? Kaj Vas je nagnilo k odločitvi, da vstopite v jezuitski red? Vas je mogoče pritegoval kot studiosusa s svojo intelektualno usmerjenostjo? Ste že tedaj želeli v misijone? Katere so bile Vaše redovne in študijske postojanke, preden ste prišli na Japonsko? Ali ste odšli na lastno željo ali Vas je tja pripeljala redovna disciplina?
Kot ljubljanski bogoslovec sem dosegel na ljubljanski univerzi bakalavreat iz filozofije; sledili sta medvojni leti v domobranskih vrstah, na kateri bom najbrž do smrti ostal ponosen. Kot emigrant sem v Rimu nadaljeval študije in bil 1950. posvečen v duhovnika. Spet sem nadaljeval študije in se med njimi dodobra seznanil z mišljenjem in organizacijo sv. Ignacija Lojolskega, ustanovitelja jezuitov. Njegova za-
Idalje na str. 12)
Misijonska srečanja in pomenki
897. »Misijonsko delovanje med nevernimi
vsebuje vabilo Resničnega in Živega Boga — ne le h koreniti prenovitvi po svetem krstu in razmahu novega življenja po sveti birmi; to božje vabilo je veliko več; nekaj božjega je v njem, ker vabi k nekrvavemu obnavljanju Jezusove daritve na križu in k svetemu Obhajilu. Že sveti Tomaž Akvinski je bil zapisal, da ni na tem svetu vere, ki bi bila v tej točki podobna katoliški veri, po kateri sam Božji Sin pride darovat v vsaki mašni Daritvi in pride, v vsej svoji nebeški Resničnosti, obiskat vernikovo srce.
Tudi če komu ni mogoče iti k sveti maši, tudi če komu ni mogoče fizično prejeti Gospoda v svoje srce — duhovno se lahko z Njim druži, kadakoli hoče: ker Gospod hoče, to se pravi: hoče nadaljevati Svoje življenje med nami na zakramentalni način. Če se ne motim, je naš Gospod kakih sedemkrat rabil besedo ‘Ostanite v meni’ (Jan 15), ko je pri Zadnji večerji polagal na srca Svojih nekakšno oporoko. ‘Ostanite v meni in Jaz ostanem v vas’ (Jan 15:4). ‘Spet se bomo videli in v srčno veselje vam bo’ (Jan 16:22). ‘Pred vrati stojim in trkam; če kdo čuje moj glas in Mi odpre, vstopim in bova sedla k pojedini, Jaz njim (z njo in on) ona z Menoj.’ (Raz 3:20)
Eden izmed ciljev Misijonskega delovanja
je tudi ponujena možnost, da se človek otrese bremena grehov, ki ga delajo sužnja in bolnika, celo starca in starko kljub fizični mladosti; človek se lahko otrese tega bremena ne le enkrat v očiščevalni vodi svetega krsta, ampak zmeraj, ko prosi odpuščanja v imenu Jezusa, ki je Sebe žrtvoval prav v ta namen in Ki je v ta namen vstal od mrtvih. Na posebno učinkovit način (in le na ta način v slučaju smrt - pov-zročujega greha) se to dogaja v zakramentu svete spovedi, ki je čisto poseben dar Vstalega Zveličarja: ‘Prejmite Svetega Duha: komur odpustite grehe, ta jih nima več; komur jih ne odpustite, tega človeka grehi ostanejo’ (nespremenjeni). (Jan 20:22-23)
Če bi kdaj na tem svetu mogli napisati zgodovino naše Cerkve v luči osvoboje, ozdravitve, nove življenjske moči, ki so po zakramentu svete spovedi preustvarili ne le posameznika, ampak cela občestva in okolja s pomočjo tako prenovljenih posameznikov, potem bi v tej zgodovini lahko razbirali značilno delovanje Vstalega Jezusa, ki se v tej točki nič ne razlikuje od delovanja, ki ga je razvijal v letih javnega življenja v Palestini. Lahko rečemo, da naš Gospod prav v zakramentu svete spovedi razodeva, kako je zares ‘Tisti, ki osvobo-ja Svoje ljudstvo greha’ (Mat 1:21); Tak je po Svojem Imenu, Tak po svojem Vstajenju in Vnebohodu.
Kdor postane kristjan
v polnem pomenu te besede, to se pravi, kdor postane
katoličan, sprejme večno veljavo Jezusovih besed, med drugim tudi tiste o ljubezni do Boga, srčiki našega življenja (prim. Mat 22:37; Mk 12:30. 33’ Lk 10:27; Jan 17:3), ki jo je mogoče zlahka uresničiti — z deli ljubezni do bližnjega (prim. Mat 25:31-46). Saj je tudi ‘najbolj nepomemben človek’ (Mat 25:40.45) — Jezusov, torej Božjega Sina ‘brat’ (Mat 25:40)!
Oba, krščanski bogataš in krščanski revež, se morata in moreta ravnati po tem načelu Resničnosti, ki že skoraj 2000 let revolucionira svet. In Jezusove besede so tako formulirane, da veljajo za vsakega človeka, tako kristjana kot nekristjana: kadar padajo žarki od del ljubezni na grob nekristjana, lahko kristjan tolaži sebe in druge, ker seje v življenju tega človeka skrivaj udejstvoval Duh Ljubezni — v Matejevi skci Vesoljne Sodbe vprašujejo pravični ali sveti ljudje (in tudi nepravični ali nesveti ljudje):	‘Gospoda!
Kdaj smo Te videli Takega ali Takega...?’ (Mat 25:37-39.44)
Zares, cel svet je po Gospodovih besedah eno samo pozo-rišče za dela ljubezni, in vsaka ekonomska in socialna teorija in hipoteza se morata podvreči tej Resničnosti, ki jo more umeti tudi najbolj nenapreden človek. V tem Gospodovem programu je vsebovana edinost človeštva in njegov napredek, vsebuje pa tudi zdravilo za tisto najbolj človeško bolezen — čustvo osamelosti. Kdor najprej ljubi, ne da bi ča-kal/čakaia, da postane ljubljen/ljubljena, tak človek ne more trpeti osamelosti, in prej ali slej se bo sklonila tudi k njemu, tudi k njej vse-osreču-joča ljubezen.« (konecprihodnjič) Dobro stoječi katoličan
je prišel k župniku v fari, kjer so gradili cerkev. »Bi mi lahko povedal, če bom jaz prišel v nebesa?« je duhovnika povprašal, ker mu je bilo znano, da je mož splošno znan kot zvest božji služabnik in Bogu drag. »Če mi lahko odgovorite na moje vprašanje, Vam bom z veseljem dal večji dar v pomoč gradnje vaše cerkve.«
Če nekaj dni se je spet oglasil v župnišču in pobaral gospoda, če ima zanj kak pozitiven odgovor. Župnik mu je prijazno dejal: »Da, danes Vam lahko dam odgovor na vaše vprašanje. Ima pa dvojno vsebino. Deloma imam za vas
dobro, deloma pa slabo vest. Katero bi raje preje slišal?«
Faran je želel najprej slišati, kaj bo dobrega.
»Dobra vest je za vas v tem, da boste prišel v nebesa,« je dejal duhovnik. »Slaba vest pa je dejstvo, da se bo to zgodilo že danes.« Obiskovalec je obnemel, saj mu je ostalo za obljubljeno izpolnitev dobrega dela le nekaj ur.
Gdč. Cristina Zaic iz New Yorka je poslala $500 za sv. maše slovenskim misijonarjem, v spomin rajnih iz družine Thomasa Kvasa.
Lazarist Tone Zrnec iz Etobicoke, Ont., je daroval $500 kan. za vzdrževanje domačega bogoslovca, ki mu bo dan v podpiranje. Pravi, da mu je vzgoja domače duhovščine vedno zelo pri srcu. Takole končuje: »Naj bodo vsi pre-žarjeni z gorečnostjo za božje kraljestvo na zemlji!«
Jože in Tončka Kastelic iz Mississauge, Ont., sta darovala kan. $1000 za misijone, s pripisom: »Razdelite, kakor Vi veste, da je najbolj prav in potrebno. Morda za lačne otroke in Mater Terezijo.«
Velik misijonski mecen in pionir v MZA g. Jože Ferkulj je prestal težko operacijo na Floridi in ga priporočamo vsem v molitev.
M.P. iz Chicaga je darovala $50 za vse naše misijonarje in $10 za bogoslovca, sedaj že duhovnika Simona Obore v Afriki.
Ker se je gdč. Terezija Srebrnič s Primorske vrnile iz misijonov v zaledje, smo po MZA njej darovano pomoč za 1990 v znesku $300 darovali usmiljenki s. Marjeti Mrhar na Madagaskarju, ki letos praznuje 50-letnico redovnega poklica in zelo lepo pioniri že dolga leta med Malgaši, med materami in otroki na otoku.
Lepe znamke vatikanske nove izdaje v F.D.C. (First Day Cover) je poslala iz Rima uršulinka s. Leopoldina Podgornik, ki priporoča v molitev ostarelo s. Gaetano, Slovenko, ki je leta preje čistila znamke, a so ji sedaj moči opešale, da tega več ne zmore.
Iz Pariza, iz centralne hiše usmiljenk in središča pobožnosti Čudodelne svetinje je poslala nove znamke s. Cecilija Prebil.
Sodelavka ga. Marija Goršek sporoča iz Clevelanda, da je bil njen mož uspešno operiran na srcu in bo moral še na drugo operacijo za žolčne kamne. Gospodu Milanu želimo skorajšnjega okrevanja. Vsem darovalcem in sodelavcem ter
sodelavkam po kontinentu pa za vsak misijonski korak naprej v globino: MILIJON-KRAT ZAHVALJENI! Naj Bog sam vsakemu da, kar najbolj potrebuje.
Rev. Charles Wolbang CM 131 Birchmount Road Scarborough, Ontario Canada MIN 3J7
Intervju z g. Kosom
(nadaljevanje s str. 11)
misel se mi je zdela sijajno moderna: ostati v svetu, božjem umotvoru, priznati njegove dobre stvari (ki jih je zmeraj več kot je zlih) in jih kot take rabiti, da nas čim več ljudi zajame peta ali nadnaravna razsežnost, brez katere nobena od ostalih štirih razsežnosti, da se tako izrazim, ne more zajeti niti enega elektrona prave sreče.
Niso vsi svetniki enako dostopni po svojih tkzv. naravnih darovih; tudi svetega Ignacija Lojolskega je treba odkrivati. In to tem bolj, ker prene-katero oko — tudi brez povečevalnega stekla — lahko odkrije na jezuitih poteze, v katerih vidi značilnost celotnega reda, čeprav gre le za osebne hibe.
Na lastno željo sem odšel na Japonsko; pred odhodom sem prebil dve leti in pol v Republiki Irski, da se izpopolnim v angleščini, ki je tako važna za japonski misijon.
(nadaljevanje in konec prihodnjič)
KOLEDAR
(nadaljevanje s str. 7)
20. — Občni zbor Slovenske
pristave.
26. — Štajerski klub priredi
vsakoletno martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair
MALI OGLASI
MACHINIST
Set up and operate CNC Machining Center, cutting intricate mold cavities. FAD AL/ Bostomatic experience required. All benefits and overtime. Air cond. shop in Twins-burg. 425-7374 between 9am and 3pm.
For Rent
Euclid duplex. Great location. 3 bdrms. Appliances. Garage. $475. Call 687-0459.
Willowick, Ohio
Alum, sided, 4 bdrm, Master bungalow. New kitchen, modern bath, rec room, garage, Ige lot. Near all conveniences. $86,900. Make offer.
Pat Pollack Realty 944-5999
UlllEIJA
Letalske in hotelske rezervacije za SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES sprejema
TRAVEL BUREAU
“For All Your Travel Needs”
4118 St. Glair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Phone (216) 431-5710
Ave. Igra Tony Klepec orkester.
NOVEMBER
9. — Pevski zbor Jadran priredi jesenski koncert z večerjo in plesom v SDD na Waterloo Rd. Igra Fred Kuhar orkester. 9. — Belokranjski klub priredi vsakoletno martinovanje v Slovenskem domu na St. Clairju. Igra Tony Klepec orkester.
MALI OGLASI
Apartment For Rent
Lake Shore E. 185 St. area. Lge. Modern 1 bdrm apt. Appliances, air cond., new carpet. Garage inc. Quiet bldg. No pets. Lease $350 per month Call 338-3205	(*>
For Sale By Owner Arlingtom — All Brick 1552 Lee Terrace Drive Wickliffe, Ohio
3 bdrm, 1 '/i baths. Air cond. Ceiling fans. Mini blinds and all appliances. New furnace. Tastefully decorated. $49,900. Call 944-6968 or 585-3834.
(20-22)
For Rent
Euclid. 2 bdrm apt, up. $500 per month, plus security. Call
261-9716.
(20-21)
V najem
Enodružinska hiša. Severno od St. Clair Ave. Kličite 871' 9430.	(21-23)
FOR SALE
Open House Sun. May 26,1'* 778 E. 232 St., Euclid 3 bedroom Tudor Colonial-$89,900. Call any time: 231' 9352.
Euclid Double
Luxury suite, 6 up. Centra* air. Deluxe kitchen. ApP**' ances. 1 'A baths. Carpeted-Basement. Garage. Lease-References + deposit. Adults-No pets. $525. Call 486-2546-
FENCES — OGRAJE Any type of fence. Chain li11^’ wood and ornamental ^otl' Railings for steps. Porches« balconies. We have our o«'1’ surveyor. Call:
Jokic Fence Co.
944-6777 (12-21)
Potujete v Rim? j Nekoč hotel Bled, danes ho^ Emona! Obveščamo vas, ^ smo 15. marca 1991 odpt** Rimu hotel Emona. Za T°^e. poseben popust. Naslov ho la: 00185 - ROMA, Via Staji 23, Tel.: 06-7590382, fa*: 7594747. Dobrodošli!
Lastnik hotela EmJJ Vinko Levstl*
Hiše barvamo zunaj in ZV traj. Tapeciramo. (We ^ paper). Popravljamo in d mo nove kuhinje in 1C°P, ter tudi druga zidarska in zarska dela.	^
Lastnik TONY KRISTAVIs Pokličite 423-4444	(S)