Poštnina plačana v gotovini. Maribor, četrtek 23. 'januarja 1933 Štev. 1«. Leto X. (X¥EI.) £ RIBORSKI Cena 1 Din VECERN1K Uredništvo in uprava: Maribor, Ckiapoakaul.il / l Pluton uredništva 2440, upraveJ245& Uhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejema n v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku Z Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani / Poštni čekovni račun SL 11.409 99 JUTRA 99 Eden postaja odločnejši Na abesinskih bojiščih nič novega - Italija se hoče vojskovat: dalje do dosege vseh ciljev - Poostritev sankcij ni pokopana -Skupna šzijava Anglije, Franclje, male antante in balkanske zveze LONDON, 23. januarja. Italijani poroko sicer dalje o napredovanju generala prazianiia na južnem abesinskem bojišču, vendar pa je gotovo, da je Grazia-nijova ofenziva zares ustavljena. Vrše se je manjši in nepomembni boji. Prve čete, *i so bile poslane za povečanje vojske rasa Deste, okoli 311.000 mož, so že pri-spele na bojišče. 30.000 vojakov, odpo-slani?n na ta del bojišča, je pa še na potu. Abesincj so dobro poučeni, da namerava Senerai Grazianj s sedanjih postojank pri-ceti čifhprej novo ofenzivo in bodo storili vse, da mu to preprečijo. Prav tako k dobi! nove čete tudi ras Nasibu, da Prepreči eventuelni italijanski sunek v Ogadnu. Nova mobilizacija je dala Abe-finiji okoli 30IJ.000 vojakov, ki zamenju-leJo sedaj posadke v ozadju, katere stopajo na ironto. Na severnem bojišču se yrše le manjši spopadi, sicer pa je položaj nespremenjen. Splošno se pričaku-ia, da Italijani ro bedo dosegli pred nastopom glavnega deževja nobenih novih Domembrto uspehov, dočim bo petem po- stal položaj za nje še bolj neugoden. Splošno prepričanje je, da bo vojna med Italijo in Abesinijo trajala še zelo doigo, ker je sedaj znano, da hočejo Italijani osvojiti Abesinijo na vsak način in če le mogoče v celoti. Izdelan imajo načrt, po katerem naj bi dosegli svoj cilj v treh etapah in čujejo se celo vesti, da računajo sami s triletno vojno. ŽENEVA, 23. januarja. Sedanje zasedanje Društva narodov ne bo ukrenilo nič pomembnega glede italijansko-abes!«-ske vojne. Smrt angleškega kralja in padec Lavalove vlade sta svet Društva narodov onesposobila za sprejemanje kakih pomembnejših sklepov. Delo se bo vršilo le v odborih, zasedanje pa bo prekinjeno in se bo nadaljevalo, čim bodo sedanje ovire odstranjene. Nekateri izjavljajo, da sedanje oklevanje Društva najkasneje v februarju ali v marcu. V Ženevi prevladuje prepričanje, da je sedaj vsaka posredovalna akcija brezpredmetna, ker bi jo Italija prav gotovo le izigrala. Italija hoče doseči vse in se ne namerava zadovoljiti s kompromisom. Šele odločnejši nastop Društva narodov bi jo mogel k temu prisiliti. Smrt angleškega kralja in demisija Lavalove vlade bo gotovo dopomogla do tega, da bo Ženeva zopet nastopila z vso odločnostjo. ŽENEVA, 23. januarja. Angleški zunanji minister forsira proti vsemu pričakovanju odločitev v zadevi sankcij in se mu je že posrečilo pospešiti delo v odboru za sankcije. Na drugi strani pa pripravlja Eden skupno akcijo Anglije, Francije, maie antante in balkanske zveze. Ta skupina bo podala v Društvu na-odov skupno izjavo, v kateri bo nagla- narodov še nikakor ne pomeni opustitve; sila, da je odločena nastopati solidarno namere poostritve sankcij in raztegnitve j v smislu člena 16. D. n. proti vsakemu zlasti na petrolej. Zadevo študira od- j napadalcu. Ta izjava naj bi bila nov pribor 18, Po mnenju teh krogov bedo sank- tisk na italijo, da likvidira svojo vojaško clje na vsak način poostrene, in sicer I akcijo. Franja dobi levičarsko vlado ! v i&p Lavst&va viasie — bo rešena najbrž šeie !P© ipogrsfeu angleškega kratila PARIZ, 23. januarja. Pričakovanje, da | vrsti branijo prevzeti to težko in-odvn faradi srorii in pogreba angleškega krate ne bo še nastopila kriza Lavalove viade, se niso uresničila. Po včerajšnji fsji vlade, na kateri so odstopili Herrlo* !* v«i radikalni ministri, je bito zaradi sklenjena demisiia celokupnega ha« n.so sprejete, Velika Britanija ne more pričeti nobenih pogajanj. Na zahtevo naj bi se angleška vojska umaknila iz Egipta in pustila samo 8000 mož KARLOVAC DOBI NOVE ŠOLE. KARLOVAC, 23. januarja. Iz Beograda se je vrnil župan Franjo Malčak. Njegovo potovanje v Beograd je bilo posvečeno v prvi vrsti spremenitvi karlovške trgovske šole v trgovsko akademijo, kar se je posrečilo. Prav tako dobi Karlovac tudi nižjo žensko realno gimnazijo. fSa immu dmrnm Občinske volitve Po zakonu o občinski samoupravi, se občinski odbori in župani v vaških, trških ter malomestnih občinah ne morejo menjati, kakor se lahko menjavajo v avtonomnih mestih, kjer še nimamo voljenih uprav. Da se pa volitve vendarle lahko izvrše. se išče sedaj izhod v prekomasa-ciji občin. Tudi že najmanjša teritorialna sprememba, kjer gre le za nekaj hiš ali duš, ima za posledico nove občinske volitve. Te volitve se pa vodijo na podlagi nespremenjenega tistega volilnega zakona, proti kateremu je nastopala bivša SLS s svojim'tiskom z najtežjimi kanoni, ko je bila še v opoziciji. Takrat, in tudi še pozneje, je pisal »Slovenec« z ostalimi listi SLS. odnosno sedanje JRZ, da je prva naloga, da se ta volilni zakon odpravi in omogoči izraz svobodne volje volilcev v tajnem glasovanju. Rezultat javnih volitev po »Slovenčevih« takratnih trditvah, no more biti nikoli izraz resnične volje naroda. Radi bi zato vedeli, kako misli »Slovenec« sedaj? Ako je to veljalo jedaj. ko je bil še v opozicij' mora ob Sueškem! log^no veljati tudi sedaj, ako pa sedaj prekopu, Angleži ne morejo pristati in ! l,e veba' ^ud* takrat ni. Ker »Slo>,e.iec« sicer že zarad: italijansko-abesinske voj- 1 potovo ne bo Poklical tega, kar j-: tako ne ne. ’ dolgo in vztrajno proglašal za večno in BELGIJA NI VEZANA. ‘neta. Po seli se je Lava! podal takoj v mizejsko palačo, kjer je predsedniku ro-"kbJike sporočil odstop Predsednik Le rUn je rakoi poklica! k sebi predsednika ®Uata in predsednika parlamenta .ter sc »liraa posvetoval glede sestave no\o Jakj zgo-: ()d teli so z uspehom položili izpit z.i h W predavanju je izjavil, dobrovoljne bolničarje (ke) Rdečega kri- da se Nemc.ja odpoveduje »Drangu nach|ža; Anton Kukovec, Franc usten« v smislu stare Avstrije, zato Pa : Alojz Zorec, Franc Horvat, Mahorič, Franc Sla- '>Drang "acb °.sten* ,p,';ekoj vič, Vilko Vidovič, Anton Klemenc, Ber dei '1 dos!(iv,m "auTpUl‘je'’. j1 , jS i nard Kra,j’ Koman Jagušič, Franc Bcra-dejai aoslovno: »Ah bi Poljska imela ka-1 m* i,„r„ u„„,x n i:„ i-,......... m__________________________ ko škodo od nemške kolonizacijske ak- cije? Govori se o razdelitvi Rusije, in sicer na interesno sfero .severne Nemčije in južne Poljske. To so sedaj samo nič, Janko Repič, Dragotin Požlep, Eranc Ambrož, Martin Kovačec, Marija Novak, Dora Mervič, Pavla Furlan, Cita Sta- nec, Marija Stožer, Jožefa Kranjc, Ma- , , ' ;...: rij'a Beranič, Jožica Furlan in Albina n m ? >e 3e d0 mno«okrat; Planinc. Vsi imenovani st\arno ooiiko. Živimo v času presene- so po zavrse-nem izpitu prejeli »isprave« o položenem izpitu ter se pismeno zavezah, da se bodo v slučaju potrebe odzvali pozivu Rdečega križa. Ob koncu se je vodja tečaja g. Mrgole zahvalil v imenu Rde- , ., . i Pe®a kriza vsem predavateljem za ne- vojni minister general Lukov izjav 1, da sebično delo in trud pri tečaju, sta bila aretirana zaradi pripravljanja!--------------------------------------------------- čenj. Mar ni sedanja velika Poljska fantastično presenečenje.« VEČNE ZAROTE V BOLGARIJI. SOFIJA. 23. januarja. Ob priliki aretacije Kruma Koleva in Kalenderova je prevrata. "7 NJE ANGLEŠKE AIENL. januarja. »Stefani« poroča: Štirje angleški rušilci so danes zapustili pirejsko pristanišče ln krenili v neznani smeri. ‘ I Tujci pridejo na dražbo kožuhovine v MORNARICI:.. Ljubljano, dne 27. t. m. Da očuvamo dober glas našega trga, jim moramo nuditi čimvečjo količino dobrega blaga. Oddajte kožuhovino nemudoma »Divji ko« •ži«, Ljubljana — Velesejem. V Mariboru, dne 23. T. 1936. KB,«***®«1* Učitelji meščanskih šol so zborovali Občni zbor mariborskega pododbora U. N. M. S. -Njihov gmotni položaj — Poživitev društvenega delovanja — Tekoči problemi in skrb za uspešen razvoj in napredek meščanske šole v državi šolskim učnim knjigam, izmed katerih mnoge nc ustrezajo novejšim pedagoško-didaktičnim zahtevam, niti. praktičnim namenom meščanske šole. Najnujnejše pa je, da se čin; prej sestavijo nove me-ščanskošolske čitar.ke in v ta namen se Ob lepi udeležbi članov in članic se je vršil v nedeljo, 19. jan. dopoldne v Mariboru dobro uspeli redni občni zbor ma-ribor. pododbora U. N. M. Š. na katerem je podala ravnateljica ga. Irma Sche-1 i g o poročilo o dosedanjem pododboro-vem delovanju. Pojasnila je, da ravno materialni položaj meščanskošolskega u-čiteljstva vkljub zahtevam in predlogom centralnega društvenega vodstva še ni reguliran v tem smislu, da bi bilo učiteljem meščanskih šol omogočeno redno napredovanje v IV. položajno skupino, četudi jim je »Glavni prosvetni svet« kakor tudi »Državni svet« priznal »višu stručnu spremu«. Zadevna spomenica dravske sekcije U. N. M. Š., da se to vprašanje v praksi ugodno reši z novim drž, proračunom, je bila nedavno predložena vsem merodajnim činiteljem, pa tudi ministrstvu in njegovim predstavnikom. Med drugimi so prikrajšani na prejemkih zlasti službeno starejši na-stavniki in ravnatelji meščanskih šol, ki v primeri z učitelji ljudskih šol ne uživajo niti — stanarine. Po situacijskem poročilu g. V. Rodeta sta sledili kritično sestavljeni poročili o seji glavnega odbora, kakor tudi o izrednem kongresu U. N. M. Š., ki se je vršil 4. januarja v Beogradu. Oba referenta sta povdarila in zahtevala, da se dnevni red prihodnjega kongresa temeljito izpopolni, delo v sekcijah poglobi in razširi ter omeji na določeno vodilno idejo. Dosedanja praksa na kongresih ni rodila pričakovanih u-spehov v tisti meri, kot si jih želi agilno članstvo iz Slovenije. Sklenilo se je, da se na prihodnjem kongresu v Zagrebu temeljito podpre organizačno delovanje s sodelovanjem slovenske delegacije in sekcije, ki bo med tem pripravila dovolj konkretnega gradiva za kongresno razpravo v odsekih in plenumu. Nato je imel Alb. Žerjav predavanje o »Smernicah za bodoče društveno delo«, v katerem je razvil kopico problemov, ki jih je treba vsestransko obravnavati v nalašč zato sestavljenih odsekih, ki naj delujejo ves čas med letom in naj • budno spremljajo vse pojave in dogodke, vezane s problemom meščanske šole in učnega osebja. Poleg drugih zadev se je referent dotaknil tudi vprašanja reforme višje pedagoške šole, ki zadnja leta sprejema zelo omejeno število novih slušateljev, zaradi česar trpe mnoge meščanske šole na pomanjkanju kvalificiranih učnih moči, zlasti v drugih banovinah, kjer je šele treba utirati pot meščanski šoli. Predavatelj je priporočal sekciji oziroma centrali, da se dosledno zanima za problem poenotenja ljudskega in meščanskega šolstva po znanem Šilihovetn reformnem predlogu, da se na viš. pedagoški šoli osredotočuje višja strokovna in pedagoška izobrazba vseh izbranih bivših učiteljev za razne stroke in položaje v sklepu ljudskega in meščanskega šolstva. Meščanska šola nc more in ne sme v svojem razvoju slediti morda slabim stranem srednje šole, kakor bi to nekateri želeli, oziroma se to deloma že v praksi izvaja. Posebna pozornost je bila v predavanju posvečena tudi meščansko- osnuje pri sekciji poseb.n delovni odbor strokovnjakov - pedagogov. Mariborski pododbor želi in zahteva, da se učne knji ge ne monopolizirajo, ter da se nove učne knjige za meščanske šole ne pošiljajo v odobritev mimo in preko — v ta namen pri. sekciji osnovanega — odseka za šolske knjige. Dosedanja praksa sestavljanja in pisanja učnih knjig za razne »sorodne« šole ni prinesla nobenih visokih uspehov za meščanske šole. ker ie njihova idejna podlaga in struktura drugačna od ostal h tipov srednjih ali strokovnih šol. Še dosti manj so zadovoljili naše šole razni prevodi srbohrvaških zgodovinskih knjig, ki so zagledale luč sveta v zadnjih letih. Po predavanju se je razvila daljša debata navzoč,h udeležencev z željo, da se čimprej realizirajo sprejeti sklepi in predlogi na odločilnih mestih. Podobno zanimiv razgovor se je razvil pri vprašanju reforme organizačnega stanovskega lista »Meščanska šola«, ki izhaja kot mesečnih-revija v Beogradu. Mariborski pododbor zahteva, da se s prihodnjim letom pretvori to glasilo v 14 dnevni novinsko-časopisni list, ki bo lažje vršil stanovsko poročevalsko- službo kakor dosedanja revija. Nadalje sta se o-snovala pri mariborskem pododboru še dva odseka: pedagoški in pravno-zako-nodajni, ki bosta zbirala vse potrebno gradivo, o njem razpravljala redno in stalno ter pošiljala svoje zaključke glede učnih knjig, učnega načrta, pravnega ir materialnega položaja meščanske šole sekciji oziroma centrali v izvršitev. Podobni drugi odseki se naj osnujejo še pri ostahh pododborih. Po nedeljskih sklepih obeta biti prihodnji organizačni kongres v počitnicah v s e b i n s k o poln ter pro-gramatičen, kar bo v korist stanu in šoli. Solidarnost in skupnost v vseh stanov-sko-strokovnih vprašanjih se je pokazala tudi pri volitvah v pododbor U. N. G. Š. Četudi je hotel dosedanji neumorni predsednik pododbora ravn. Drago 11 u m e k ostati nadalje samo član društva, je VI vseeno ponovno soglasno izvoljen za ponovnega predsednika, obenem pa sc mu je izrekla zahvala za ves dosedanji njegov trud. Kot predsednikov namestnik je bil izvoljen g. Koroše c, za tajnika pododbora pa A. Ž e r j a v, oba iz Maribora. V prijetni slogi in volji,da se delo nadaljuje. poživi in razvija v začrtani smeri: dvigniti nivo meščanske šole, regulirati pravne-materialni položaj učdegi osebja, odstraniti ovire in nepr like pri šolskem vzgojnem delu itd., je bil občni zbor zaključen ter izrečena vsem sodelujočim zahvala pri društvenem delu. Želeti je. da dobi tudi bodoče delo društva vsaj moralno pomoč vse ožje m širše javnosti, zlasti -pa kooperacijo z ostalimi star.ov-sko-soroduimi uradniškimi skupinami v državi, saj jih v marsikaterem pogledu vežejo skupni interesi in problemi. dal približno sledeče: Povojna generacija je hotela prekositi vse prejšnje, zato je včasih niso razumevali. Kljub temu so v 1. 1925 prebili led in so dosegli tudi državna priznanja. Dva valova lahko ločimo v tej dobi: prvi v pesništvu do i. 1924, drugi v prozi od 1. 1924 naprej. Mlada poezija je po vojni revolucionarna in si išče poti k lepši bodočnosti. Ljubi zlasti balado. .Jiri Wolker. največji talent teh mladih, je umrl žal že s 24. letom. Napisal je le dve zbirki — a po smrti je postal povsem znan in sprejet. Nasledniki so že bolj zastopniki čiste poezije poleg socialne (poetisti, surrea-listi). Omeni Josefa Horo in Jaroslava Seiferta. Ta poetiztm priznava tudi strogi literarni kritik Salda. Leta 1924-1925 pride umirjenost v poeziji. Znana sta posebno A. M. Piša in Karl Teige. Najboljši poetist je Vitežslav Nezval, pravi pesnik, zelo plodovit. Ti so glavni, jih je pa še cela desetorica. — Miada proza je še vsa v razmahu. Vsebinsko prinaša mnogo novega in je konkretna. Vodili so Hausman, Hurka, Blatnv, Chaloupka, Vlček, ki pa so vsi umrli v starosti 20 do 25 let. Vladislav Vančura je patetik, ornamentalist. arhaist, a globok. Je epik besede, ne le pripovedovanja. Znar. je njegov »Beg v Budin«. Benjamin Klička piše zlasti iz zdravniškega življenja (»Ge-uerace«-. Karl Novy je napisal »Atentat« (sarajevski-. Vedno več uspeha dosegata tudi Egon Hostovsky in Jan Weiss. Značilna je skupina ruralistov, ki ii je začetnik Josef Knap. Med temi književniki kmečkih motivov je Jan Čep. ki bolj poduhovijo. — Drame mladi rod pravzaprav še nima čisto svoje. Vladajo še bolj starejši — Čapkovi. Upajo, da bo nov. mlad dramatik prišel iz dijaštva. — A. C. Nor je nato povedal še, da pisatelj hi pesnik želita in hočeta, da ju ljudje čitajo, 'ker r.a ta način dosegata svoj namen in poslanstvo. — Zahvalil se mu je g. dr. Kukovec za jasno in pregledno predavanje. Pri tem je omenil tudi njegovo delo in njegovih 23 knjig, ki jih je izdal v zadnjem desetletju. Govoril j c se gimn. ravn, v pok. g. dr. J. Tominšek, nato pa je kvintet Mariborske mestne godbe zaigral češkoslovaško in našo himno. Dragemu gostu je prisrčno napil še vodja tukajšnje češke šole g. Drly. Sledila je ob sodelovanju menjenega kvm.-teta prijateljska pr osja zabava. Tukajšnji Češki klub je zastopal pr; večeru z drugimi številnimi klubovirni odborniki in člani predsednik g. Franjo Bureš. Predavanje češkega pisatelja A. C Mora V torek popoldne je z ljubljanskim br-zovlakom prispel v Maribor češki pisatelj in kritik A. C. Nor. Na postaji so ga sprejeli za JčL predsednik g. dr. V. Kukovec in g. prof. Oven, za Češki klub g. Fr. Bureš in g. učitelj Drly, za Umetniški klub in Klub književnikov pa gg. dr. Ivo Šorli, dr. Makso Šnuderl in Ra-tlivoj Rehar. Odlični gost se je nastanil pri »Orlu«, kjer je zvečer predaval. $ Napovedano predavanje se je vršilo v torek zvečer pri »Orlu«. Prišlo je lepo število mariborskih bratov Cehov, in slo- venskih članov Jugoslovansko-češkoslo-vaške lige. — Uvodoma je predsednik tukajšnje Jugoslov.-češkoslov. lige g. min. n. r. dr. Vekoslav Kukovec iskreno pozdravil pisatelja A. C. Nora, ki je nato v svojem lepo, stvarno in tehtno zasnovanem govoru o češkem slovstvu izvajal: Češka literatura je dosegla evropsko višino. Znana so daleč po kulturnem svetu imena Olbracht, Durych, oba Čapka itd. Slovensko občinstvo je v češkem slovstvu dobro informirano, zlasti po Borkovih člankih v »Jutru«. Predavatelj je o povojnem pisateljskem rodu pove- rakteristik, zlasti grotesk. Mimo tega so ti Butalci morda preveč kozmopolitski in premalo zares slovenski Butalci. Gosta Susi W e b e r in Fritz Bergel sta nastopila deloma v skupinah, deloma pa v duetih in solih. Susi W e b e r razpolaga s klasičnim telesom m odlično tehniko. Njen ples je zaokrožen v dovršene forme, zlite z muziko in idejo. Spada nedvomno med dobre plesalke srednje Evrope. Fritz Berger je pa naravnost odličen plesalec. Njegova tehnika je dovršena, da lahko suvereno uporablja svoje telo. Je mimo tega temperamenten, a obenem v svoji umetnosti poglobljen. Na repertoarju je bilo več skupinskih, duetnih in solističnih plesov od klasičnih preko narodnih do modernih. Med komponisti so bili zastopani Liszt, Graup-ner, Schumann, Chopin. Grieg, Scott, PIesow. Weinb.rger m Brahms, torej zelo pisana družba, ako prištejemo naposled še narodne motive (bosanske, srbske). Pri klavirju je pa bil pianist Mirko Trost, ki je nastopil tudi s samostojno točko (Grieg) in pokazal lepe kvalitete. Celotni nastop je bil tako res zanimiv in eden najboljših plesnih večerov v našem gledališču, ki je bilo skoraj čisto polno. —r. Plesni vežer Katje Delakove Pretekli teden je gostovala v našem Narodnem gledališču plesna skupina Katje Delakove iz Ljubljane, v kateri sta nastopila tudi švicarska plesalka Susi \Yeber in znani dunajski plesalec Fritz Berger. Skupini Katje Delakove, ki jo je osnovala v Ljubljani iz mladih dam, sta se tuja plesalca pridružila le začasno, da sta z njo vred absolvirala turnejo po Jugoslaviji, nakar sta nas zopet zapustila. Dasi je torej skupina nastopila kot enota, jo moramo vendarle razčleniti v dejansko skupino Katje Delakove ter v dvojico gostov. Skupina Katje Delakove je še mlada tvorba, nastala iz njene ljubljanske plesne šole, je pa s tem nastopom lepo izpričala, da utegne postati za razvoj naše plesne umetnosti velikega pomena. Nekatere izmed dam te skupine so že premagale začetne težave in kažejo v vsakem oziru poleg talenta, velike muzi-kaličnosti in tehnične uvežbanosti tudi neko mnogo obetajočo tvornost. Pozna se jim dobra šola ge. Delakove. Ga. Delakova sama je nedvomno izredno talentirana, inteligentna, tehnično dovršena in pronicava umetnica v stalnem razvoju. S popolnim obvladovanjem telesa, muzikalično tenkočutnostjo in obenem živim temperamentom je nedvomno dominirala nad celotno nastopajočo skupino. Veliko ceno ji daje zlasti še lastna tvornost, ki se je pokazala pri plesih lastne zasnove in koreografije, njen estetični čut se je pa naposled manifestiral tudi v po njej osnutih kostumih. Vendar povsod ni izčrpala vseh možnosti, kar se je pokazalo posebno pri »Butalcih«. Snov je tu taka, da bi se dala izrabiti še vse drugače, dasi je tudi v tej izvedbi še vedno polna srečnih plesno izraženih ka- Čevljarji v borbi proti usnjar* sitemu kartelu Zanimiva je akcija novosadskih čevljarjev proti takozvanemu usnjarskemu kartelu, kj se ji je priključilo okoli IGO novosadskih čevljarjev. Gre za afront proti bogatašem kakor so Žiga Deutsch iz Osijeka, David Deutsch iz Kule, Žiga Štern ir. Hartman iz Zagreba, Markuš Deutsch iz Pančeva itd. Pred nedavnim je bila v Novem Sadu posebna konferenca. na kateri se je sprejela posebna resolucija, ki se je poslala na pristojna mesta in v kater.h se med drugim ugotavlja: Novosadski čevljarji, ki so v neposredni bliižni središč usnjarske industrije, ugotavljajo, da je poglavitni vzrok brezposelnosti jn visokih cen usnja samo kartel industrijcev, ki jemlje prevelik dobiček. Obžalujoče ugotavljajo, da pripada glavna beseda v usnjarski industriji takim bogatašem, kakor so: Žiga Deutsch iz Osijeka, David Deutsch iz Kule, Žiga Štern in Hartman iz Zagreba, Markuš Deutsch iz Pančeva in sličnim. Ti indu-strijci so po kartelskem sporazumu tako povišali cene usnju, da so kratko malo onemogočili čevljarjem obstanek. Akcijski odbor protestira in apelira na odločujoče činitelje zlasti zaradi dejstva, ker nekatere občine v zmoti pribijajo razne trošarine na gotovo obutev in na Li način nezavedno podpirajo usnjarski kartel. Enako ugotavlja akcijski odbor, da ie tovarnarjem usnja uspelo s spretno propagando prevaliti odgovornost za brezposelnost čevljarjev na tvrdko Bafa, ki je tega najmanj kriva. Čevljarji ugotavljajo, da je glavni krivec kartel usnjarskih bogatašev.« Vso zadevo pojasnjuje dejstvo, da morajo čevljarji plačevati usnje po 60 do 70 Din, Bafa pa samo po 30 do 35 Din. V tem je vzrok, da so pričeli čevljarji gledali glavnega sovražnika v usnjarskemu kartelu in ne več v Bat’i. Ptujski živinski sejmi. Konjski in goveji sejem, ki se je vršil v torek, dne 21. t. m., je bil vkljub slabemu vremenu dobro založen, kupčija pa je bila slaba. Prignali so 81 volov, 217 krav, 6 bikov« 33 juncev, 41 telic, 3 teleta, 1 ovco ir* 141 konjev, skupaj 523. Od teh so prodali 131 komadov. Cene goveji živini so zopet padle in so bile naslednje: voli 2—2.80 Din, krave 1.25—2.50 Din. biki 2—2.25 _Din. junci 2—2.40 Din, telice 2.25—3.50 Din; konje so prodajali P° kakovosti in sicer 1000—3.500 Din« žrebeta pa od 500—1.500 Din komad. Prihodnji konjski ir. goveji sejem bo 4. fe' bruarja t. 1. Težak začetek. — No, prijatelj kako pa kaj gre prak- sa? Mlad advokat; Že gre, že, toda za' Mariboru, dne 23. I. 1936. - ; ‘ ‘:y’jS3BESatBB$* HkuMrnke m Mtotišlte Mwk$ Polek in wd šentiljskih občinskih volitev Klaverna zmaga 3P.Z - Dobila ni vklfub vsemu terorju in demagogiji niti polovice glasov — Krščanske žene in mladenke v volilnem boju — Slaba udeležba 0 izidu občinskih volitev, ki so bile Preteklo nedeljo v obmejnem St liju smo že kratko poročali. Od 920 volilnih uora-vičencev je glasovalo za listo JRZ 453, za krnetsko-delavsko Hamrovo listo pa ie bilo oddanih 113 glasov. JRZ je dobila 23 odbornikov, združeni nasprotniki Pa enega. Volilna udeležba je bila slaba in je šlo volit komaj 61.52°V Še bolj klaverna pa je bila zmaga JRZ. ki vkljub vsemu ogabnemu terorju in demagogiji ni dobila niti polovičnega zaupanja. Od 920 volilnih upravičencev je glasovalo za JRZ 453. torej niti polovica. Če upoštevamo vso demagoško volilno gonjo JRZ in teror, ki se ga je posluževala. ter možatost in poštenost njenih nasprotnikov moramo priznati, da so se Hamrovi pristaši dobro odrezali. Na volišče so spravili 113 volilcev, d očim jih je 354 ostalo doma. ker se niso pustili šikanirati in terorizirati od pristašev JRZ. V svoji prešerni nadutosti je bila JRZ prepričana, da ga ni v obmejnem St. Uju človeka, ki bi si ji drznil postaviti po robu. Računala je z absolutno zmago, kar je sklepati iz trditev njenih pristašev, da ne bodo Hantrovci spravili na volišče niti petih volilcev. Zmaga JRZ .ie torej klaverna in so njeni pristaši precej poparjeni, ker so se morali prepričati, da le ni njihov komandant, mariborski podžupan g. Žebot absoluten gospodar političnega položaja v obmejnem 1266 pomoči potrebnih družin Pomožna akcija je v teku. Toda dosedanji dohodki so vrgli komaj 150.504 dinarjev v gotovini in ’9.846 dinarjev v blagu. Skupno torej 170.350 dinarjev. Zanimivo bi bilo ugotavljati vzroke neuspeha Pomožne akcije, kar pa za enkrat opuščamo. Kaj naj bi bil ta znesek spričo 1266 družin, ki jih vodi v evidenci mestni socialno-politični urad kot nujno pomoči potrebne? Iz navedenega zneska se bodo lahko vršila nekatera javna dela, za katera je kraljeva banska uprava obljubila predsedniku mestne občine 100.000 Din, kateri znesek pa še ni dospel. S tekočimi, sicer skromnimi dohodki, ki jih vna na razpolago mestni socialno-politični oddelek iz zbirke Pomožne akcije ter proračunskih postavk se prehranjuje tačas 381 oseb dnevno in sicer prejema hrano 320 pomoči potrebnih v mestni ljudski kuhinji, 61 pa v javni kuhinji. K sreči je še bila zima doslej kolikortoliko mila, tako da se ni pojavila še nujna potreba otvoritve posebnih ogrevalnic. Tudi je vprašanje, koliko bi bilo mogoče . pomagati mariborskim siromakom s i skromnimi pomožnimi sredstvi, ki se stekajo v fond Pomožne akcije, ki je v preteklih letih tako odlično uspela. št. liju in da je več kot polovica šentiljskih volilcev nasprotna tudi JRZ in njeni politikujoči duhovščini. JRZ ni pomagal do triumfalne zmage, ki jo je pričakovala, ves njen aparat. V volilni gonji je bila v funkciji njena Posojilnica, katoliško izobraževalno društvo, katoliška akcija. Apostolstvo mož, Mladeniška in dekliška Marijina družba ter tretje rednik: in tretje rednice z domačim gg. župnikom in kaplanom na čelu. Vse te in še druge cerkvene in polcerkvene organizacije so na vso moč pritiskale na nasprotnika. Vroč pa je bil zlasti dan volitev. Vrhovni komandant JRZ g. Žebot in njegov adjutant domači gospod kaplan sta bila ves dan zaposlena preko glave. Gospod kaplan ni imel niti običajne maše in ga je moral nadomestovati namestnik iz Maribora. Za zelo bojevite so se pri nedeljskih volitvah pokazale Krščanske šentiljske žene in mladenke. V ztrajale so ves dan in v skupinah ob cestah zmerjale in z jeziki napadale volilce Hamrove liste. Šentiljčanom bodo nedeljske volitve ostale v trajnem spominu. Če pa bodo držale, je še drugo vprašanje. Pristaši kmetsko-delavske liste se bodo pritožili na upravno sodišče, ki bo odločalo končno o volilnem izidu. — Bile pa so obenem tudi vzor in resen opomin da se vračamo v tiste najogab-nejše čase strupene politične zaslepljenosti in osebnega sovraštva. Grob se za grobom vrsti. V Tattenba-chovi ulici 16 je umrl v 65. letu starosti upokojeni višji jetnišniški paznik Jakob Leskovšek. — V Gosposki ulici 49 pa je Vdihnila soproga upokojenega nadučitelja Antonija Sabati, stara 66 let. Žalujočim svojcem naše toplo sočutje! Posestno gibanje. Prodali so zadnje dni v Mariboru: Posestnica Matilda Erigels-feld trgovki Ani Strnad stanovanjsko ^‘šo v Erjavčevi ulici 10 za 280.000 dinarjev. — Mestna občina je prodala En-gelbertu in Amaliji Faganeli hišo v Dalmatinski ulici 40 za 90.000 dinarjev. — Posestnica Antonija Kolar železniškemu sprevodniku Stefanu Mohorku hišo in Darcelo v Mejni ulici 36 za 56.000 dinarjev. — Hišni posestnik Ivan Rudolf trgovčevi soprogi Kristi Pečenko hišo v Koroščevi ulici 42 za 220.000 dinarjev. — Mestna občina šoferju Antonu Tišlerju barcelo v magdalenskem predmestju za 11.130 dinarjev. — Matilda Strašnova pekovskemu mojstru Jakobu Korenu in nje-Kovi soprogi Mariji parcelo v magdalenskem predmestju za 29.393 dinarjev. — Mestna občina del parcele v Ipavčevi ulici trgovcu Branku Sučeviču za 1848 dinarjev. — Posestnik Friderik Ledinek železničarju Feliksu Obrechtu parcelo v magdalenskem okraju za 12.000 dinarjev. »V Vuhredu leži že osem dni mrlič,* Pod tem naslovom smo objavili v včerajšnji številki pod marenberškimi novicami zadevo mrliča, ki da čaka v vu-'•redski mrtvašnici na rešitev državnega .ožilca in obdukcijo že 8 dni. Na zadevno pojasnilo tukajšnjega državnega tožilstva ugotavljamo, da je tukajšnje državno tožilstvo takoj po obvestilu o nenadni smrti posestnika Vitriha v Ribniškem jarku dne 16. t. m. brzojavno odredilo obdukcijo trupla. Zadevni brzojavni predlog za obdukcijo je bil sprejet pri mariborski pošti ob 9.15. marer.berška pošta pa je ta predlog ob 10.25 izročila maren-berškemu sod.šču. Tudi je tukajšnjo državno tožilstvo pismeno zahtevalo poročilo glede izvršitve navedenega predloga. JNS V. mestni okvaj ima redni objni ■ebor v soboto, dne 25. t. m. ob 8. zvečer v prostorih gostilne Julija Vernika na T ržaški cesti št. 1. Poročata podpredsednik senata dr. M. Ploj in narodni poslanec A. Lukačič. Tuiskoproinetna zveza Putnik Maribor nam sporoča, da se izdajajo v območju Direkcije državnih železnic Ljubljana ve-kend-karte razen za nedelje še za na slednje verske praznike: Božič (dva dneva), Novo leto, Sv. Trije kralji. Sv. Jo žef, Vnebohod, Velika noč (poleg nedelje še drugi dan), Sv. Rešuje Telo, Sv. Pe ter in Pavel, Sv. Ciril in'Metod, Veliki Šmaren, Vsi sveti in Brezmadežno spočetje. Poleg tega pa se izdajajo omenje ne karte še za rojstni dan Nj. Veličan stva kralja in za praznik zedinjenja. Ne pozabite, da so v našem mestu številni reveži, ki rabijo pomoč. Gorje in bedo pa olajšate lahko, če obiščete »Trgovski ples«, ki bo v soboto 8. februarja v vseh prostorih »Uniona«, kajti čisti dobiček letošnje plesne prireditve mariborskih trgovcev je v celoti namenjen dobrodelnim svrham. Podprite tudi v> stremljenje Združenja mariborskih trgovcev in obiščite v soboto 8. februarja »Trgovski ples«. Krajevni šolski odbor, Gradišče, srez Maribor — levi breg razpisuje v normalnem roku pismeno ofertalno licitacijo za oddajo pleskarskih, steklarskih, sli- karskih. pečarskih in tapetniških del, na novi narodni šoli v Gradišču, pošta Selnica ob Dravi. Pismene ponudbe za posamezna dela, ki se naj glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) je nasloviti na: »Kraievni šolski odbor Gradišče, pošta Selnica ob Dravi«. Načrti in proračunski detajli so na razpolago v Mariboru, Cvetlična ul. 25, II. nadstropje, vrata 6. Detajli razpisa v Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine št. 7 z dne 22. jan. 1936. Senzacija, o katerj govori ves Maribor, bo letošnji planinski ples 1. februarja v vseh prostorih Uniona. Tja se bodo namreč za eno noč preselile vse pohorske koče, naši vrli planinci pa bodo v družbi vneth dilcarjev spremenili veliko dvorano v pravi zimski raj in se na ta način maščevali nad krutostjo neba, ki jim je letošnjo zimo prekrižalo vse načrte. Ob zvokih planinskih godb, v prekipe-vanju planinskih melodij, ob rujnem vin-cu in dobrem prigrizku bomo stari in mladi pognali letošnjo zimo in niene Čare k vragu. Vse leto ne bo imel mirne vesti. kdor ne bi prišel na letošnji planinski ples. ki bo višek družabnosti zares! Obrtno društvo vabi vse tovariše-obrtnike k predavanju v važnih davčnih in obrtnih zadevah, ki se vrši v petek, dne 24. januarja t. 1. ob 8. uri zvečer v dvorani restavracije »Novi svet«, poprej Halbwidl v Mariboru, Jurčičeva ulieg.. Predaval bo g. dr. Pretnar Josip, tajnik Zbornice za TOL Sokolsko društvo Tezno ima svoj cbčni zbor v soboto 25. januarja ob 19. uri v šoli. Dnevni red običajen. Udeležba dolžnost! Zdravo! Predavanje v Sokolu v Limbušu. V soboto 25. januarja t. 1. ob 20. uri bo predaval v Sokolskem društvu v Limbušu imenom mariborske ZKD g. prof. Franjo Baš o »narodnostnih bojih v Dravski dolini v 19. stoletju«. Predavanje bo v Sokolskem domu. V gostilni »Bela zastava« v soboto veselica — spomlad v zimi. Nočno lekarniško službo imata danes v četrtek Savostova in Minafikova. jutri v petek pa Albaneževa ir. Konigova lo-karna. Snaženje pločnikov. V' današnji noči se je pobelilo mesto z belo odejo, v.naj-večje veselje športnikov, a ne toliko hišnikov, ki jim je dalo nepredvideno delo; v resnici so bili vsi privatni pločniki večinoma očiščeni, le ta ljuba avenija nam daj e povod graje. Mestno občino bo treba zapisati z debeljšimi črkami v tako-zvano »črno knjigo maloma’rnežev«. f:\empla trahunt — verba m-ovent! Z nožem v hrbet zabodenega so prepeljal; v tukajšnjo splošno bolnišnico 29itmega krojača Hinka Herinka iz Rač, ki je postal žrtev napada v neki tamošnji prodajalni. Ljudje padajo. Ko se je davi vračal domov 61 letni strojevodja Henrik Hu-ber, stanujoč v Marmontovi ulici, je po nesrečnem naključju padel na tla in si strl levo nogo pod kolenom. Reševalci so ga prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico. Nevarna mrcina. V Krčevini na Aleksandrovi cesti se je huda mrcir.a zakadila s svojimi ostrimi zobmi v 131etno deklico Dorico Verboštovo, ji potrgala plašč ter v svoji divjosti izruvala šop las s temena. Pobesnelo ščene je izginilo, preplašeno deklico pa so spravili domov. Radi posledice oči vidnega alkoholnega prenapoja so se štiri postave pozibavale predvečrajšnjim zvečer po Pobreški cesti ter se nazadnje zvrnile v mehko naročje precejšnjega blata. Dobri ljudje so tri mladeniče in eno mladenko spravili po koncu ter pozvali pomoč. Dognali so, da gre za preobilno zavžitje dvakrat kuhanega žganja. Vsi štirje se nahajajo v domači oskrbi. Iz Vetrinjske ulice. Že nekaj let je v Vetrinjski ulici opažati precej razgibano nočno življenje, ki mu mariborska policija posveča posebno pozornost. Vetrinjska ulica je postala pravo zatočišče najrazličnejših lahkoživk in lahkoživcev, domačih in tujih. Kriza pa je najbrže hudo posegla tudi v vrste mariborskih nočnih prhutaric, ki so postale zadnje čase naravnost nevarno vsiljive. Tako je sinoči v neki gostilni v Vetrinjski ulici popivala družba moških. Njih veselo razpoloženje je privabilo v lokal kar štiri ptičke, ki GRAJSKI KINO Telefon 22-19 Od danes naprej najboljši Hansi Niese-fiim „MoJ dragi je lovec" Nadalje sodelujejo Greta Theimer, Leo Sle-zak: Suzi Lanner, G. Aleksander, Lizi Hnlz-schuh. Film poln humorja in zabave. Po dolgem bo pel najnovejše šlagerje Rihard Tau-ber. Kino Union. Največji in najboljši film sedanjosti »Nataša« (Moskovske r.oči) v nemškem jeziku. REPERTOAR Četrtek, 23. januarja ob 20. uri: »Zlati rudnik«. Red C. Petek, 24. januarja: Zaprto. Drevi namesto »Bajadere« — »Zlati rudnik«. Radi bolezni v ansamblu bo drevi v gledališču namesto napovedane operete »Bajadera« prva ponovitev ob premieri prav lepo uspele komedije »Zlati rudnik«. Predstava ostane za red C. »Kariera kanclista Vinciga« je izborno, s precejšnjo satirično ostjo pisana veseloigra nemškega pisatelja W. Lichten-berga, ki s svojo situacijsko komiko, pa tudi z resnimi, v srce segajočimi prizori doseza sigurne uspehe na vseh odrih. To delo pripravlja znani ljubljanski režiser in književnik Bratko Krett iil bo premiera ob koncu prihodnjega tedna. Nastopijo Starčeva, Rasbergerjeva, Košič, Furijan, Gorinšek, Nakrst, Grom, Košuta, Blaž in Verdonik. so se pričele ponujati moški družbi Postale so pa tako vsiljive, da so morali »ubogi« moški zahtevati intervencijo policije. Prišla sta dva stražnika in odgnala vse štiri s seboj. Danes dopoldne so zaslišali Kamilo S., Metodo M.. Maričko M. in Pepco A. ter so zašili vsako na štiri dni zapora. Vesele urice z žalostnim koncem. Neki posestnik Ivan iz Selnice ob Dravi je šel nakupovat vino. Spotoma se je ustavil v neki kamniški gostilni, kjer je našel imenitno družbo, v kateri je bilo tudi nekaj čednih deklet. Potem, ko se je imenitno pozabaval in hotel plačati, pa je videl, da mu je na skrivnosten način izginilo 3.800 dinarjev, ki jih sedaj išče. V Žoharjevo gostilno na Tržaški cesti so vdrli neznani storilci, potem ko so strgali na oknu železno omrežje. Pretaknili so vse kote ter odnesli iz gostilne in mesnice nekaj drobiža in cigaret ter druge predmete. Vlom v limbuško župnišče. Drzni roko-mavhi so se splazili skozi zamrežena okna v župnišče v Limbušu. Pri tem pa so povzročali ropot, ki ie prebudil domače, ki so preplašeni pričeli vpiti in so jo radi tega v svojem poslu vznemirjeni predrzneži ucvrli v noč. Vršijo se poizvedovanja. Spoznali so ga. Pred 14 dnevi je bil zasačen pri vlomu v trafiko ob parku neki mlajši moški, ki se je policiji predstavil za brezposelnega mehanika Ivan«t Velkerja. Včeraj pa se je posrečilo policij} dognati njegovo pravo ime. Po tiralici, ki jo je poslala celovška policija, so spoznali v vlomilcu 261etnega Jurija Vrana, ki je zasledovan zaradi raznih vlomov in tatvin. Dvonožni lisjaki so si privoščili zopet piščance in kokoši, ki so jih poiskali pri posestniku Ivanu Klemenčiču pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah. Odnesli so mu 14 lepo pitanih piščančkov in 4 izdatno pitane kure. Posestnik Klemenčič trpi škodo okoli 600 dinarjev. Za »krščenimi« lisjaki ni sledu. Kolesarji pazite na svoja kolesa! Ne mine dan, da r.e bi bila policiji prijavljena tavina kolesa. Tako številnih tatvin pa so krivi tudi kolesarji sami, ki premalo pazijo na svoja kolesa. Dogodi se, da jih brezbrižno nezaklenjena , puščajo pred lokali in ni čudno, če tatovi izkoristijo ^ako ugodne prilike. Tudi včeraj popoldne je izginilo železničarju Francu Blažiču iz Studencev skoro novo kolo znamke »Waffenrad« izpred neke gostilne na Tržaški cesti. Kolo je vredno 1400 Din ir., ima evidenčno številko 19-51673. Kako bo z vremenom, Milo vreme, po dolinah dež, v gorah sneg. Tako napo; veduje vreme dunajska vremenska napoved. EVGENIJ SABANOV: Maštemtje fitGftsotja Hofaja ROMAN »Vendar se mi zdi, da je v teh napravah veliko več genialnosti, kakor v moji praktični biologiji. Ako bi to svojo genialnost podarili pridu človeštva, bi postali v njega kulturr.i zgodovini eden največjih mož vseh časov, na vsak način pa veliko večji kakor jaz.« »Pridu človeštva ...« se je razburil dr. Evarist. »Kakšno neumnost mi govorite! Vatn mar nisem že stokrat dokazal, da poznam le eno samo sredstvo, kj človeštvo lahko osreči?« »Da, uničenje,« je pritrdil profesor. »Torej?« »Vem vse in razumem. Kljub’temu se lili zdi, da je ta »rešitev človeštva« negativna, ne pozitivna.« »Nasprotno, edino pozitivna je. Ako tega ne morete doumeti do zadnjih globin, je to krivda ostankov humanistične vzgoje, ki ste je bili deležni v mladih letih,« »Enake ste bili deležni tudi vi.« »Res, a samo zunanje. V mojo notranjost ta vzgoja nikoli ni segla. Meni je bila vedno prazna pena.« »A brez nje ne bi bilo ne današnje civilizacije ne kulture in tudi naju z vsem tem delom ne bi bilo.« »To ji ne daje še prav nobene cene. Je ta vzgoja na temelju antične ter poznejše renesančne in vse poznejše kulture, naj se imenuje že kakorkoli, sploh spremenila človeka v njegovem poslednjem bistvu?« »Nekoliko že.« »čisto nič. Današnji človek je prav tako bitje z živalskimi instinkti, kakršni so obvladovali neandertalskega in krapinskega človeka, ali ako hočete kakšnega sodobnika egipčanskega faraona Ramzesa IV., filozofa Sokrata, pesnika Danteja, modreca Kanta ter prvih in zadnjih tehničnih iznajditeljev. Ves civilizacijski, kulturni in tehnični napredek je šel mimo človeka, ne da bi ga predrugačil. Spremenil je le njegovo zunanjost, način življenja in dela. Egoizem je ostal v njem, ostala je živalska nizkotnost in ostala končno seksualna nagonska strast, ki ga obvladuje in goni na enaka pota, kakor je gonila vse njegove prednike. Ljubezen med moškim in žensko, ako mi dovolite, da se sploh poslužitn tega ne-1 umnega pesniškega izraza, ki je le pisana krinka za goli biološki instinkt, trapi tudi današnji rod in mu ne dovoli, da bi se dvignil A' resnične višine pravega dostojanstva. Najbolj zaostala pa je pri tem ženska. Napolnite jo s še tako veliko učenostjo in modrostjo, ko bo prišla njena šibka ura, bo odpadlo z nje vse to kakor slaba politura in stala bo tu gola-in prvotna, kakor njena pramati Eva v raju.« »To je samo dokaz, da je človek tak in ne more biti drugačen. Vsemu pozem-skenm so postavljene nekod meje, preko katerih ni mogoče.« Neumni humanisti, filantropi, idealistični filozofi in drugi bedaki so pa oznanjali in še oznanjajo, da bo nekoč napočil čas, ko bo človek popoln in Bogu enak. Tako so govorili že grški modri-! jani jn za njimi so kakor papige ponavljali to oslarijo tisoči njihovih naslednikov. Da, nekateri so celo trdili, da je človek v bistvu dober in ga le vzgoja ter okolje z načinom življenja ter buja z njim napravi slabega. Tako je mislil celo veliki Dostojevskij. ki ga s cer cenim. Resnica je pa nasprotna: Človek je v bistvu slab, glavne slabosti so v njem že ob rojstvu. Niste še nikoli opazovaM otroka, kako egoistično sega po vsem in hoče pograbiti zase? Kar je v človeku l dobrega, je le posledica dresure, vzgoje. vere, zakonov itd. Kadar ta zunanji pritisk odpade, je človek zopet zver. To so nam pokazale zlasti vse vojr.e. Ni mar vojna že sama po sebi nekaj tako niV-kotno-živalskega, da se ne da z ničemer opravičiti? In je civilizacija in visoka kultura vojno odpravila? Kakšni nespa-metnjakj so bili ameriški predsednik Wil-son, francoski državnik Briand in vsi tisti. ki so se v začetku stoletja, ki se sedaj bliža zatonu, oklepali ženevske Zveze narodov, sklicevali razorožitvene konference, snovali pakte kolektivne varnosti itd. Kje je končalo njihovo delo? V reakciji, ki je porušila v enem samem hipu vse, kar so oni s tako dolgimi napori zgradili.« »Morda je v vsem tem, žal. precej resnice, dasi pretiravate posameznosti celo do groteskne pošastnosti. vendar to še nikakor ni dokaz, da nekoč le morda ne bi mogel nastopiti čas vsaj delnega uresničenja najvišjih teženj velikih idealistov. 2e to. da je človeštvo sploh rodilo take glasnike, nam dokazuje, da so v njem tudi plemeniti goni. Sam sem trdno prepričan, da bi idealni veleum, ki bi mogel zavladati nad svetom in mu diktatorično vsiliti svojo plemenito voljo, dvignil človeštvo do neslutenih višin. Niste nikoli premišljevali o tem? Ne bi morda mogli postati prav vi ta diktator?« (Dalje sledi.) fe mšjekja iu sveia Od pastirja do diktatorja Kako je general Don Gomez vladal 27 let - Samec s 100 otroci - Gospodarsko blagostanje, duševna temnica — Predsednik republike in analfabet — Ljubice, nosorogi, filmi, petrolej da je v Venezueli na 100 prebivalcev 91 mešancev, samo 2 belca, med ostalimi pa so deloma Indijanci, deloma črnci. Radi tega je svojo oblast naslonil na mešance. Sam je bil mešanec in je prav dobro poznal miselnost, težnje in slabosti svojega rodu. Svoje nasprotnike je poganjal v ječe ali pa jih je izganjal iz države. Dejstvq pa je, da je Venezuela v času njegovega vodstva živela v miru in blagostanju. Ko je potekel njegov predsedniški rok, so na kongresu zastopnikov zveznih držav Venezuele sprejeli novo ustavo, ki predvideva ustanovitev novega položaja vrhovnega poveljnika vojske. Ta položaj je zasedel general Gomez, ki je s tem postal dejanski gospodar dežele, dočim so prejšnji venezuelski predsedniki' bili samo lutka v rokah politikujočih generalov ter vojaških poveljnikov. To vrhovno poveljstvo je imel general Gomez do svoje smrti, dočim je prepuščal od časa do časa predsedniško mesto nekaterim svojim zaupnikom, ki so samo izpolnjevali njegova navodila, dokler ni leta 1931 zopet postal general Gomez predsednik republike. Gomez se ni spuščal v malenkosti In neznatne upravne posle. Svoj pogled je usmerjal k višjim nalogam, prosti čas pa je posvečal petroleju, ki je postal temelj venezuelskega blagostanja, nadalje ljubljenim nosorogom v zoološkem vrtu, ki so bili njegovi ljubljenci, lepim ženam ter ljubavnim pustolovščinam. Trdi se, da je bil oče 101 nezakonskega otroka. Pred smrtjo jih je 35 priznal za svoje. Zakonskih otrok ni imel, ker je do smrti ostal samec. Dovolil pa je, da so nezakonski otroci nosili njegovo ime ter se je za dobropočutje vsakega po očetovsko pobrigal. Nemara Je v tem vzrok, da so venezuelski zakoni, ki se nanašajo na nezakonske otroke, ravno v Venezueli najHberalnejši med vsetni državami na svetu. Bil pa je tudi oboževalec lepili žensk in je znano, da je dal takoj nalog, da ga predstavijo s kakšnim lepim dekletom ali damo, ki jo je bil na primer slučajno srečal na ulici in ki je radi svoje Ni dolgo tega, ko smo poročali o smrti generala Don Juana Vincenta Gomeza, predsednika venezuelske republike. Bil je človek svojim prijateljem dober, napram sovražnikom brezobziren in krut. Po rodu je bil mešanec. Oče je bil belec, mati Indijanka. Svojo karijero je začel kot indijanski pastir in je nato stopil kot prostak v vojsko. Ob priliki nekih nemirov v Venezueli se je v 45. letu starosti čisto enostavno proglasil za generala. Tedaj je bil predsednik republike general Dom Cipriamo Castro, sila sposoben mož, toda trmast in čudaški. Priznal je novega generala Gomezaf in ga pritegnil k sebi kot intimnega pomočnika. Iako je včerajšnji pastir postal dejanski podpredsednik venezuelske republike. Zanimivejši nego postanek njegove generalske časti pa je okolnost, da ni znal ta podpredsednik in poznejši predsednik republike niti čitati in niti pisati. Do svoje smrti je ostal analfabet. Zanimivo je, kako je navzlic temu Gomez brez tega znanja črk imenitno izhajal. rajnik mu je moral namreč vsako jutro čitati časopise ter pisma. Pri tem je diktator tako srepo gledal tajniku v oči, ostro opazujoč, da-li po resnici govori vse, kar bj moglo biti napisano. In gorje tajniku, če bi bil Gomez dognal, da mu je prečital nekaj neresničnega. Pri najmanjšem sumu je takoj pohval drugega tajnika, da mu prečita pismo in da na ta način doženc, da-li je bil prvi tajnik iskren in lojalen. Bilo je leta 1908, ko se je podal predsednik republike general Castro v Evropo, da se pozdravi od dolgotrajne, nevarne bolezni. Pri odhodu je izročil oblast generalu Gomezu. Ni general Castro dobro zapustil Venezuelo, ko je iz-bruhnil neki upor, ki ga je Gomez krvavo potlačil. Posledica je bila, da je Gomez sforsiral novo ustavo, ki je dala predsedniku republike mnogo večjo oblast kakor jo je Imel dotlej. Leta 1909 pa se da general Gomez izvoliti za predsednika republike. Novi predsednik republike je kmalu pokazal, da ima državniški inštinkt, četudi je bil analfabet. Pred njim je bilo v Venezueli v teku 80 let nič manj kakor 50 revolucij. Radi tega je bila prva njegova imenitno pretehtana skrb, da organizira moderno redarstvo in vojsko. Gomez je l>i] odličen poznavalec človeške duše in to je za vsakega državnika najvažnejše. Tudi je računal z dejstvom, lepote zbudila Gomezovo pozornost, tem v zvezi je tudi njegov predpis, da je moral vsak povabljenec pripeljati k njegovim slovesnim sprejemom v predsednikovi rezidenci tudi svojo ženo in odrasle hčerke. Od živali pa je imel najrajše nosoroge, ki jih je imel v svojem zoološkem vrtu. Vsako jutro jih je obiskal in jim dajal hrane, potem ko mu je tajnik prečital jutranjo pošto in jutranje časnike. Gomez pa je mislil tudi na blagostanje, ki naj pride v njegovo državo. Venezueli je prinesel srečo petrolej. Izko-riščevanje petrolejskih vrelcev je prineslo precejšnje bogastvo tudi Gomezu, ki je umrl kot najbogatejši mož v Venezueli. Je pa tudi njegova zasluga, da je Venezuela prišla do tega blagostanja. Gomez je bil, ki je ves svoj denar vložil pri družbah, ki so se pečale z iskanjem petrolejskih vrelcev in je razen tega spodbujal tudi druge, naj vztrajajo, dokler mu niso najdbe petrolejskih vrelcev dale prav. Leta 1922 so pri mestu Rosa odkrili ogromne rezervoarje petroleja. Medtem, ko je vrednost delnic že navedene petrolejske družbe padel v teku let od enega šterlinga na en šiling, je po odkritju vrelcev poskočila vrednost na 10 šterlingov. Petroleja je bilo toliko, da so dnevno črpali do 100.000 mer. Venezueli je napočila nova doba gospodarskega blagostanja. Leta 1931 je izplačala Venezuela vse svoje poslednje dolgove, državljani Venezuele pa so bili oproščeni vsakega davka. Gomez je živel večinoma v skromni hiši pri svojem posestvu v mestecu Ma-racay. Tukaj je preživel svoja zadnja leta. V bližini si je pustil zgraditi ^aerodrom, ves prostor okoli hiše pa je bil zaseden po vojakih, ki so v bližini imeli svoje vojašnice. Razen tega pa so budno pazili tudi številni stražniki, da bi ne prišel v bližino hiše nekdo, ki bi mogel izvršit atentat na generala Gomeza. Sploh je bil Gomez sila previden in ni napravil koraka brez večjega spremstva. Kamorkoli je šel, so ga stalno spremljali vsi ministri in višji častniki. Kjer se je mudil, je bilo vse strogo zastraženo. Celo si je ogledoval svoje ljubljene nosoroge, so bili v bližini skrbno čuječi stražniki. V svoji hiši si je dal urediti poseben privatni kino, v katerem se je vsak dan predvajal drugi film. Ni pa trpel Gomez intelektualcev in je dal vsakega sumljivega intelektualci takoj zapreti ali izgnati časopisi so smeli pisati le v okviru njegovih navodil, sjcer pa je bil Gomez rojen pod srečno zvezdo. Neka stara Indijanka iz And mu je nekoč prorokovaia, da ga čaka velika karijera in bogastvo. Tudi v smrti je bil srečen, ker je bil eden od redkih, ki so končali naravne smrti. Imel pa je tudi veliko sovražn;-kov. Nekega njegovega posinovljenca, k: je bil general, so po njegovi smrti ubili. Preko 50 njegovih sorodnikov in sinov je moralo zbežati po njegovi smrti iz dežele, da se umaknejo maščevanju. V Guayani so morali podvzeti silno stroge ukrepe, da ubranijo pribegle sinove in sorodnike mrtvega diktatorja pred maščevanjem emigrantov, ki jih je bil pokojni diktator izgnal iz države. Tud' v tem slučaju velja, da se grebi s‘tarše'r nemalokrat maščujejo nad sinovi. KAKO PLAČUJEJO AMERIŠKI BOGATAŠI DAVKE. Ameriške davčne oblasti so objavile kratek pregled najboga-tejših Američanov, ki so morali lani plačati največ davkov. Sodeč po teli podatkih so v Ameriki najboljše plačani filmski zvezdniki, pa tudi nekatere filmske zvezde. Tako ie znašal davek filmske zvezde in znane propagatorke »polne linije« Mae West nad 14 ir. pol milijonov dinarjev v našem denarju, dočim je ameriški kralj listov -plačal lani nad 21 milijonov dinarjev davka. Znana filmska igralka Marlene Dietricho-va je plačala na davkih lani 6 milijonov dinarjev, filmska zvezda Bennetova je plačala nad 5 milijonov, znani filmski zvezdnik Gary Cooper pa okrog 9 milijonov. Mali oglasi Razno MORSKE RIBE Danes zvečer velika izbira v Grajski kleti. 345 OPOZORILO! Opozarjam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih naredila moja žena Rozalija Donaj. ■JQSiP Dona). Pobrežje, 3£> Stanovanje DVA GOSPODA sprejmem na- hrano in stanovanje, soba s posebnim vhodom. Trg svobode 1. 3-13 SUHO STANOVANJE sobo hi kuhinjo, opremljeno, oddam. Kralja Petra cesta 81. Studenci (nova hiša). 338 |f>nilii Prl nailh inseren- iniKi kupu>te "* *" °aia*,j|1^ Posest NOVA PETSTANOVANJSKA hiša poceni na prodaj. Prevzem hipoteke. Prešernova ni. 9. Tezno. 341 Sluibo dobi ZAČETNICO sprejmem v trgovino, ličarria VVeilcr. Sobo odda Zvct- 337 ODDAM SOBO. veliko In svetlo lepo opreui" ljeno, boljšemu gospodu v Strassrnajerjuvi ul. 28-11. stanovanje 9. — — | ^ ^ ■ m .. — — m* ** v» y n 11 j u ^. Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA Dl VOJ REHAR v Maribor. Tiska Mariborska tiskarna d. d predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. t