St. 30. V Gorici, v cetvrtek 2& julija*1875. „Soea" Ixliaja vaak fietvrtek in velja t- po*to prajeinana ali t Gorici na dom yojiljana: Vseleto ...... f. 4.50 Pol leta ,...,„ 2.30 Oetvrt leta .... „ 1.20 .Kraetovalec'' ta narotfnike Soee Vse 1. '¦. 2.- Pol leta f. 1. Za nenarocnike; Vso Jeto f. 3.— Pol leta t 1.60 Pri oznauilih in ravuo tako pri „po. ihnicah" so nlainfe *a uavadno tristopno VFStO! 8 kr., ce so tiska 1 krat J „ „ „ „ 2 kwfc 0 „ » », ,t ^ krat Ka veSe *4rke po prostoru. Tecaj W iteviJfce «e dobivajo po 10 soldovrtforici pri Paternollijnj t Treta v tobakarnicah „Via del Belvedere 179 in „Via della caserma 60" Narocnina in dopisi naj se blago-voljno posiljajo pod naslovom: Viktor Bolenec v Gorici. -s. Kokopisl se ne vravajo; dopisi naj se Magovoljuo frankujejo. — i)mu rodu neprijatelj. To je dobro znamonje. To do-kazuje, da se v obeli tuborih vkoronjuje preprieanje, da sedunja pot, ki jo hodimo vsak za so, nij prava, da ne vodi do zafcebnega ciija. Vsem jejasuo, da se moramo zopet zdruziti in t vjedinjonimi raofimi dolati za razvoj in napredek svojega naroda. Bodi mitedaj dovoljeno, da o tern vprasnnji povem stfoje raisli. Govoril bodem iz ljubozni do stvari. Poglejmo najprej v naS narod. NaSe ljudstvo je uin in), poiteno in dobvuo, zraven pa nevedno in siro-muSno. Daievne raoel v njem spe, nijso se probujene. Nasledki tega so, da je ttaSo ljudstvo So zmorom udano vrazam in babjeverstvu, da bolj razviti in sebieni mozjo njegovo novodnost zlorabtjo v svoj lastni prid, da brcz lastnega prepri^anja se zdaj po tem, zdaj po onom rav-na, da mu je zivljenjo telko bremo, da je poStsno, a vendar se tudi v njom prikazujejo krive pri^ege, mnoio so goljufije, sioparstm in druga zloeinstva. To priLuje, da ga nijso Se staino ottfino ideje proSinile. NaSe ljudstvo je de!a?no, a vendar no naprednje. §e zmerom no izpruvida, da z novin dasom nadvladujo tudi novi dnh, da kedor zaostajajo le so&enj naprednjofiega.—*Za po-iiticno zivlj^nje se ne briga, ga tudi ne pozna. Zato so pri volitvah pri za hrano in obleko, toliko za najemnino, toliko za Sole in toliko za reveze; in to delitve se je ostro drzal. Tako je poni^ni delavec dovrSil velik'ansko delo. Njogovo zivenje ponuja nam najlepSi primer o jakosti volj<> raoSke, o plodonosnem us-pehu malih sredstev ra/.borito upotrebljenih in Se po-najviSeo upljivu, katerega imade vedno poSten in kre-pek znacaj na iivenje in obnaSanje druzih ljudi. Ne zanicevavno, temu5 castno je vsako delo naj bode ono v oranji in obdelovanji zeiblje, v izdelovanji nastro-jev, v tkanji ali v prodajanji raznega blaga. Mladenefi V.amoro poSteno iiviti se z metrom v rokitrake mereci, ako se on le dvigne z umom svojim nad meter in trak, da ne postano natnrec na umu , kakorsnega nij od nas do Beea. Y to ime pomozi sreca junaska! Gospodje pevci! Ce ste, se doslej pridno vezbali v petji, treba, da se odslej toliko marljivejSi urite, ko se Vain je odperl §ir§i delokrog. Dosihdob ste le v domaeih cjtalnicah nastopali v manjsih zborih, a „31avec* hoce «topiti zavestno med sv«t, da pokaze, kaj zamorejo na-i§e zdrnzene moei. Zato mora biti vsakesnu posamozne-mn pevcu na sercn prospeh obcnega dtnstva, katerega zgoda ali nezgoda zadeva vsacega poedinega dra§tve-nika. ^ Ont uzajeranosti mora presiniti vsakega uda.—V enakej razmeri bode tndi odgovornost gg. pevovodjev po sedaj veca. Skerbeti jim bo, da bode vsak pevee popolnoma kos svoji nalogi, da se sme dotiSni pevski oddelek vredno uverstiti zdrnzenim „SlavcemB. Pevo- kar z dimnikarstvom obogatevsi, ki si .je sozidal hiso brez dimntka, hoteei raj§o ngusiti se v dimu, nego imeti pred ocimi znamenje svojega porekla. — Izyrstni Toraa Bernard, eden najboljih prakticnih 6Iovekoljubov v svo-jej razpravi za zboIj§anj& polozaja ro-vezev spominja prav gorko razumnega moza, Davida Porter-ja, mojstra dimnikarja, kterijedrugsijajen izgled kreposti, pridnosti in dobrih del. V svojej mladosti je bil Porter prisiljen plaziti se po ozkih dimnikih. Polo-zaj teeih mladih fantov je bil takrat podoben skoraj robstva. Obdarovan je pa bil on z izredno dusno in telesno krepostjo, prebil je masiktero potrebo vkljnbte-mn, da so njegovi sobratje hndo i njim ravnali. V osem-najstem letu je ze poraetal dimnike na svoj racnn; p& letn bb zetvi bodil je pa v grofijo Linkoln opravljat poljska dela in je vselej prinesel domn ksj prihranjene-ga. V tern pa nij on zanemarjal svoje dn§ne omike, in nij nikdar pozabil na tezkoge in krutosti, kterim so pod-vrieni mladi dimnikarji. Pcsvetil je svojo proste ure znanstvu, napisal je temeljito razpravo o zboljsanji stand mladih dimnikarjev, to razpravo je razdelil med naj-nplivni§e osobe in tako je prouzrogil ono gibanje, ki se je svrSilo z poboljganjem polozaja onih imesrecenih otrok. Se svojo zmernostjo in marljivostjo je Porter obogatel,. in ko ga je ie omenjeni Bernard poprassl, kako da. je toliko premozenja si pridobil, mu je Porter odjgovoril: „Ker nijsem nikdar neene areizgubil inker nijsem nikdar nobenega solda zavrgel.* To je bila vsa skrivnost njegoveg* bogastva. Jfaj bo^ navadna je sf^nost pridobiti si denar. 6lo-vek, ki node po vsej sill obogateti, iehko obogati Za to mj potrebno posobnega razuma; potroSi menj, nego zas}ozi§, polozi petico na petieo, in kupSek bo vedno ra-stei i^kp rekjOS, sanx od sebe. Forster navaja v svojih vodjem se bo strogo derzati instrnkcij in nasvetov rfru-Stvenega pevovcdfa glede interprctaeije napevov in njih posameznih dclov. Zato naj nikedar nobeden pevovo-dja ne oposti priloznosti- kedar je v Goriei, ogiasiti se pri drnStvenem pevovodji in posvetovati se z njim o tempo in poedinih mestih te ali one posni. Tako bo-do posamezni oddelki enakomerno peh' zbore, kar jim bo v pri takih nnTielih vode« no in zvezano dru§p#mora ojg|redovati in krepiti se. Nekateremu se zdi qsp^va „Sl*voa" prcsmela, ce§, da so pevci preve5 raz|gg|jgfni po dfSeii. Mi pa reeemo, da bode biovencem ^fcojena Kttezen do p*tja prema-gala vse oviro. Vidi^^ete, lw se bode oj*6ila nav-duSenost do „SIavc»», kedar bfl» pevci videiJ in call, kaka moc je v zdraieAji. Da bode dr|p# evetelo, dijMj s« bo strogo discipline, ne vojftSke, ampak iz Ijub^rm do stvari izvira-jo^e discipline. Da bode bilo drustvu zdravo serce v srcdisSi, so nam porok gospodje, kateri so nze vcckrat pokazali organizatoriSen talent. Treba toraj, da to §e deli po dezeli zdravi. Vsak posamezen zbor ima biti dobro uredjen. Kedar je kamnje pravilno obsekano, je lehko skladati je.— Zdaj pa §e nek»j o mobilnosti pevskih oddelkov. Kakor smo nze dejali, hoce nSlavecu pri posebnih pri-likah ndelezovati se narodnih svocanostij in tako javiti svotu moc narodnih zvukov. 0 takih priloznostih se murajo sniti vsi pevci, da re§ijo droStveno cast in spre-tnost. A potovanja, naj bodo §e tako kratka, berejo dnndanes ranogo kebrov, dobro rejenih moSnic pa jo le po malera. Drustvo bo sicer iz obfcne blagajnice pevee podpiralo, kolikor so bo le dalo. Skerbelo bo postavim za voznjo in prikladna pre.iociaca, po mogocosti tndi za caso vinca. A brez posebnih vecih ali raanjSih stro-§kov ne preide nobenema posamezniku tak shod. Za-tegadelj naj bi si pevski oddolki nstanovili lastno blagajnice, iz katerih bi pri izletih za kake wsebne stro-§ko zajomali. Mnogi zbori so to uze upeljali, in prav dobro so jim obnasa ta naprava. Oez leto donasajo v majhnih izneskih v skupno blagajnico in si tako brez obcutijivih pria-ganj spravijo primeren kupcek, kateri jim ob svojem Sasn, priponore do marsikatere lepe uri* co. Lehko tudi osnujejo pevci onkrat ali dvakrat na leto pevsko zabavo na korist blagajnici. Tako si po-magajmo na cast domovini!— Pri osnovanji povskoga druStva v Goriei smo vsi pevci zavezali se, da napravirao vsak v svojem kraji koncert v prid obem drustve»i blagajnici. To obljubo izversiti je hnSa castna doF«nost. Ustanovniki in pod-porni'fi se oglasajo druStvu in kazejo s tern simpatijo do njega. Toliko bolj se moramo pevci zanimati zanje. Le berzo na delo! Sestavito program, naucite se tock in nekoliko poagitojto. Nij treba .misliti na velike svote, vse pride prav in dobro. Kamen do kamna palaca.— Gospodje pevovodje in pevci, oserftto si moja iz Ijubezni do slave „Slav6evo" izvirajoca nasvetovanja !•— Zivila nova garda! Glejte, da bodo veljale o njej bese-de kakor o Napolconovi: Garda nmerje, a ne uda se!— K. *f—-s-es! ¦« Dop: isi. Iz Gorice, 29. julija 1875. Donagnji uvodni 51a-nek govori o spravi. Mi smo dali v tem cdanku pri-jatelju in poStenemu rodoljubu prosto besedo ,in dasi- spisih poseben slucaj, iz kterega se lehko razvidi, koliko zamore storiti sklop, da .se hoce obogateti. Neki mla-denec pofuckavsi in zapraviv§i blodnim zivenjem vse svoje premozenje, ostal je brez bozjega kriza v zepn, zgubivSi vse upanje. Sel je necega dne iz hi5o z ' na-, menom vzeti si svoje zalostno zivenje. S to mislijo pri-do na holmec, s katerega se je moglo videti celo nje-govo zapravljeno posestvo, ostane nekaj casa na holm-cu, sede in zede in vstane se sklepom, resiti ta pose-stva. Vrnovsi se domu, najde v nekej ulici kap vre5 z vogljem napolnjenih, ktere so cakale 6Ioveka, da bi je odnesel v bliznjo hiso; h temu delu se on ponudi in prinese zaklje h kupcu voglja. Tako si je prisluzil nekaj soldov, katere si je prihranil, ker si je bil se izprosil-po vrhn ostanke jedi, da si je zamogel s pajSevim plat' nom preprezeni zeiodec potolaziti. Prenasaje vrece voglja in opravljaje tudi druge enaka opravila, priStedil si je se druge novce, dokler mu nij bilo zadostno, da si je zivali nakupil, ktere je zopet z dobiSkom razprodajal. Tekal je za dobifikom od ure do ure od dneva do dne-va tako neprekidno, kakor cas teee, zneizreeenim pohle-pom spusfiaje se v vedno veca trgovska poslovanja, dokler nij prav, prav obogatel. Konec vsega tega je bil, da nij samo resil zapravljenih posestev, temuc da si je se druga prevelika bogastva nakopieil. Urarl je ko umazan skopuh, tako da se je moglo po njegovem pogrebu reC'i, da nij bil nic druzega, nego zemlja vrriivSa se v zemljo. S pleroenitejSim du-hom bi taka odlocba napravila bila iz njega 51ovcka dobrotnika za bliznjega, kakor za njega samega, ali nje-gov zaeetek in njegov svrgetek sta bila enako skrljiva. (Konec prih.) ravno se morda ne vjemamo do picice z idejami naSega prijatelja, so vendar z njim vjermuno v g'hivnih pote-zah.—Gotovo jo, da mej nesebi6nih rodoijubih, kateri ho5ojo delati v korist svojega naroda u ciste Ijubezni do njega, je sprava prav lehko dosegljlva in nadejati se je, da je na GoriSkem zadosti takih odkritosr6nih ro-dojjubov, ki so pripravljeni stopiti v kolobar poranoXe-hega in edinega delovanja na du§evnem in gmotnem po-Iji. Mi z denasnjhn uvodnim clankom za5nemo javno raspravo o tako vazui zadevi in vosulilo bi nas, ko bi se v tej zadevi Se kateri naSih prijateljev oglasil,."da semenenja popolnoma sgistijo in da se napodlagi teh menenj sklopi stalna in v resnici koristna vprava.—-Danes jo sicer uze prav veliko nade, da so obe stranki na GoriSkem sporazutneto in si segneto v rok6 z sveto obljubo, da hoSoti popustiti propire tor nastopiti pot vzvis^nega delovanja za blagor uboge.' raskosane ocet-njave, vendar pa je Se dosti odvisno od toga*, kako so rt$ prime v roke in 6o posredujojo ua obth straneh taktni mozje. Kar pa zndeva nas, uze denes zngotovljamo, da bomo na stran pustili vse osobno prepire, tudi Le jih hodejo gojiti nasi nasprotniki in da bomo tudi brez vsa-cega formalnega sporazurna delali m istinito spravo. Oas jo res, da za&uemo z vso silo delati proti sovragu, kajti uzo sopet so je zacela z vso silo genna-nizacija v §olah in tiradih.—Gorisko in Tominsko gla-varstvo tako pridno uredujeti po neinSko, kakor da bi bilo kjo tarn v ftrajhuM; naSe fiole so hofiejo tudi po* nomciti na prav zvijacni naein. Govorilo se je tain poprej, da pride v Gorico zdru-zena preparandija'z italijanskim, slovouskim in hrvat-skim oddelkoin.—Zdaj pa so sopet govori, da zgubimo Se to preparandijo, katero imamo, in vadnico in da bo v Kopru zdruzena preparandija za Siovoneo, Hrvate in Italijane.—To jo koinaj verjetno, 6e so pomisli, da Go-riska da 10 krat veL u6itel|skih pripravnikov, kakor Istra in cfa za na^to slovenske fante ne bi bil Koper po uikakem, posebno pa v mater>jalnem obziru ne. In co uze boce vlada stcditi, bo gotovo veh prihranila 6o vso zdruzi v Goriei, kakor pa v Kopru. — A vlada si misli morda: v Kopru bo inalo dijakov in bomo vso tri od-(iclke zdruzili v nemsko preparandijo. V. Gorico pa dobimo prav gotovo Umbo priprav-nico; pravijo, da bosta dva oddelka, slovenski in ltali-janski, morda ravno na videz, v istini pa bo scasoma vse nein&ko. (Saj tako se vidi uze iz prvih imonovanj. Tmenovan jo nam roc za ravnatelja zenske preparandijo dosodajni ravnateij goriSke mozke preparandijo, g. Ra-jakovic in nadu&teljica ua tej Soli je postala BunajCan-ka, voditeljica gorisko nemSko dokliske Solo, gospodic-na Raiiiiscli, ki ne zna ne italijanskega no slovonske-ga jezika. Podlagatej preparanliji bo menda tudi neinSka dekliska Sola.—Po tem takern ilobimo skoro gotovo name-sto dobrih zenskih Sol, glavuo zalogo ncmSke knsko kulture v Gorico.—Gqtovo pa jo, da bo moralo vsako dekle, ki bo hotelo postati ueiteljica, znati uemSko; na tak na^in pa so hoco uplivati na to, da so hit tudi po dezeli uT-ila nemSuina. Glede raladeneov, * ki bodo ho- ' teli postati ucitelji bo prav taka, samo z razlockom, da v Goriei ne bodo imeli nobeno ljudske Sole, kdor bi se kaj slovftiiskega uCili, co dosedajna vadnica pre5 pride'. Vse to skoro nij verjetno, ker bi bilo uze vondar pre-ve6 in bi naS dezelni zbor pozvalo do sk'rajne borbe; a se zmerom je dosti Slovencev na razpolaganje, ki so dajo rabiti kot orozje ustavoverncmn ministerstvu in prezgodaj so nam menda zavidali kranjski poslanci veliko sreCo: slovensko preparandijo.—Co je bilo to prav in talentno, ne vemo. Pa pustimo to in prestopimo k mestnem zadevam. Gorica ima, knkg* smo uif zadnjic omenili, novo organizacijo, odslej bode imel na§ magistrat 2 tajnika z visoko plaCo, knjjgovodjo, donarni&n.rja, pomofinika in sploh mnogo vec uradnikov in- slu/.abnikov, kakor dozdaj.—To je tedaj zaSetek delovanja novoga liberal-nega zbora. Odslej pa se bo Se marsikaj druzega sli-Salo, tako namrefi je munieipij vzel od Ritterja vodo, ki j6 nze razpeljana po novem, pa provizoricnem vodo-toku po glavnih krajih mesta; mestni vrt dobi krasen vodomet.—Pa pogodba z Bitterjem je le provizorifina, ker stareiinstvo se nadja, da dobi Mrzlek v Gorico, ki so bodo naSel menda v t;»ki visofiini, da ne bo treba nobeno vzdigovalne ma Sine. Glede na to pa, da Gori-cani prav neradi pijejo Sofio in da jo tudi zdaj ne ni-jejo, ko p imajo v Goriei, se sliSi, da bo magisf;at Mrzlek, ce se ga'ne najde viSe, tudi prav pri So6i vzel, ker za to potrebne maSine ne bi bile ravno tako drage; take vodo pa bi po tem ne imelo skoro nobeno mesto v Avstriji, in kedo ne ve, da je dobra voda prvi pogoj zdravilnemu kraju.— SliSr se tudi, da magistrat hofie uze prihodnje leto odstraniti sedajni rairodvor; nov rairodvor pride morda na Vipavsko ali pa na Senpetersko cesto.— Nadalje hoce nekda magistrat tudi tako druStvo zdatno podpirati, ki bi napravilo kopolji v Goriei*—Ali nij vso to lepo!—Gorica pa postanq skoro gotovo zdravilni kraj v pravem pomenu besedo in sicer s pomocjo neke jako snmljive osowe. - Nek dr. Georgsohn, ki se jo tukaj iz-dajal za uni^rzitetnega profesorja iz Napolja, je sku-naj spravil odbor, ki bode vse potrebno preskrbel, da Gorica postane zdravilen kraj. kakor na priliko Meran. T tem komiteju je iupan in prvi gospodje. — A te dni je duSa vsega.poeetja izginila: Georgsohna, ki se je celt ljub dan po Goriei vozil, in. katerega je vse dri&alo za bogatega Slovekoljuba, ki hofie svojo zadnje dni(slab in bolehen je numrpft ta gospad tako. da sam pravi, da ne bo zivel 2 leti vcL) kaj dobrega storiti, nij vee v Gorici; Sez no6 jo*J8 pobrisaHn, kakor se slisi, zapu-stil vefr dolgov. — Marsikateri, ki je /. njim .zahajal, jel, pil i.t.d., so je prijei menda za nos in uplivne go* spode nagega mesta je tako sram, da. krat njegov su/,en, vse irnetjo oderuhu zastavi, imetje mu zapado in o jo},/ zastonj si rujes zgubljeni kmetic lase iz glave, idi v Ieso?ijo, vsckaj si palieo in ha|d ztrobuhomza kruhom. Nek, milnar, kojemu je Drejce 40 gl. posodil, mu jo inorftl v nekoiikih mestcih mesto posojenih 40 gl., 94 gl. wniti. Da, zalostno je pri sreu cloveku, kteri ko-Ji6k3| soiiutja do svojega bliznega ima, ko vidi, kako brezbozni „Dr«j.';.;'< ob nedoljah in praznikih po dokoueani sluzbi bozji v kremi sedi, obdau o^ potreb-nih, nespametnih kmetov, ki na njega, kakor zid na prihod odresenika cakajo, da bi jih iz „nadlog" (??) rOsil, zre, pijo, da jo groza, meil torn ko zdaj eden zdaj drup kmetic gre mu po dolgo „veizinko" i mogo6ni rtpaSau z osornim pogledom gleda na krotkega i bojazljivega kmelaCa, ki mu „verzinkou na krozuiku prinesc, mine i zaynli, med tern ko z praznim policom ob mizo zopot tol?^ ce§ da je pozresno grlo in zopot suho, in to so vsako nedeljo i vsaki praznik, mnogokrat celo tudi o dekmikih godi. Ko bi hotel vse hadobije, ki je ta ne-ctovfi^ki not*o ubogih** ugini, popbati, morala bi *Soca" vsaj celo leto redno vsak dan samo za to izhajati, da hi vse popisala, ali Se ne ivn ali bi zadostovalo ali ne. KoW se hofie tega prepricati, naj gre ob nedeljah in pripftikah v K....ske kreone, tarn bo videl kako oni oderuh nosptmetne kmete v zajnke lovi. Cudno pa to, da za take ljudi, ki so dezeli bolj nego kuga nevarni, ni po-stava; mej tern ko cloveka caka luknja za vsako zlobu-dranjt* pri vinski kapljici. Pa nasi zastopniki in rodo-ijubJB, ali ne boste misliii, kako bi se prislo v okom tako zalostnim razmeram.? Iz Trsta 27. Jul. (Izv. dop.) Tudi v nasej okolici zafiele so se goditi cudne reci. Nezadovoljnost vedno raste, vsled inagistratovih spicelnov in ako bo vedno tako napredovalo, bati se jo, da so duhovi razjarijo in lahko nastane nemir in iz nemira hudi nasledki. Naj bolje v tem so odlikuje znani slovenozerec Luksa na l^roseku, prva izdajica naroda in najhuji nasprotnik Avstrijo; in vlada ga vedno §e trpi v magistrate^ sluzbi. Zarad njegovega antiavstrijskoga domoljubja mu je veGkrat uze sablja nad glavo gvigala, toda mirnosti oficirja se ima zahvaliti, da ni pri nekemu kosilu na Kontovelju postal za eno glavo manjSi; saj bi ne bi-la ziva dusa za njim zalovala in okolica, zlasti Prosek bi bU re§en tega lahona, V nedeljo- 25. bilje na Pro-seku pies, kterega se je udelezilo obilo mladezi iz Kra-sa in okolice, mej mnogimi zastavarai nij bilo viditi nobene sloven*ke, in tegaje kriv g. Luksa, kajti boji se sloyenskih barv, kot hudifi kriza. Pa pustinw to okoliSansko poSast in oglejmo ssi druge qasledke in pritiske Slovencev. V nedeljo, kot po navadi vsaki praznik^, vihrala je slovenska zastava pri drz. poslancu g. Nabergoju; po novejem, skrivnem ukazu, pridejan jej je-bil tudi frno-rumen Avstrijski trak. Popoludne dojdejo zandacmi, kot nad hudodelnika, % bodali na puskah ter tirjajo od ob-6e spoStovanega g. Nabergoja, pokazavgi mu neki de-kret, naj zastavo doli potegne, a on jim odlo5no rege, da ne potegne zastave doli, in ako uze ho&ejo vzamejo naj jo sami Zandarmi na to kar na dvoriSre marfiirajo, ter se polaste od Nj. Vol. nam dovoljeno zastave, jo zvyejo in odnesejo so saboj. V pondelek pajojoLukSa poberifiu kot corpus delicti labon skemu magistratu v Trst poslal. To je bil tem mogotcem pravi triumf, katerega bi jim bila lehko vsaka kuharica, ne pa fitirijo oborozeni mozje, pridobila. Ljudstvo jo bilo v obfie razdrazono, in le mirno-mu znaiaju kmeta so imamo zahvaliti, da so ni pripe-tilo kaj nenaravnega. Kmetje so so vpraSovali, z kterem dokrotom jo dovoljeno, jim na tak na6in kratlti svote norodne pravi-ee, od svitlega eesarja potrjene, Naj ga slavna vlada razgtasi, da se zamorejo v prihodnifi po njem ravnati, ako ne, zna nastati en dan ali drugi nemir z hudimi nasledki, za ktere bo vlada in njeni organi odgovorna. Kakor se slifii, jo to tajni in nepostavni ukaz vsegamogofinega magistrata. Zakaj to? zakaj se ne objavi javuo 1 ali se morda bojito onega praznega strahu—panslavizmu? kteroga vodno slabo-glasni dasopisi nam podtikajo, ali kali.? Zakaj so le na slovonsko zastavo gleda, ktora je poetavna, legalna ? zakaj se prozirajo tujo zastave nem&kega Bunda, ki vedno vihrajo na posestvih Nemcev v okolici, S ktero pravico sme vihrati laSka nopostavna tro-bojnica pri lahonih v Tratu in okolici? Kakaj no ssav-kaze vlada po raznih posestvih Anglezev zraven nji-hovo zastava fie cosarsko obositi ? Vse to nam jo ugan-ka, ktora jo resena s tem, da smo Slovenei pre potrpezljivi, zato pa se nam tako godi. Lahoni pa, od katerih nam je loto 1868 Se v dobrem sporninu, ker so brez uzroka pobijali'mirne okolieane po trzaSkihulicah, imajo vecjo prostost in smejo delati po svoji volji. To si Slovenee uobro zapominja, a ne po besedah: kterega bog tepo, tega ima rad; alnpak narobe, vlada pad pi .-a one, kteri so ji nezvesti in ki le $rez slo-vansko Adrijo, v zveli5alno Italijo skilijo. Bilt) je uzo mnogo interpelaeij na si. vlado vslo-venskih iistih ; naj we mi dostavimo to le: AH vlada poslusa glas ljudstva, ktero upije, naj se mu dajo po-stavne pravice? V aferi zastave na Proseku pa priporofiamo g. po* slfkneu prav gorko, da v prihodnjem drzavnem zboru obelodani zadeve okolice in vlado v pravej lufii ter in-terpolir.t ministerstvo, ce so mu znane te stvari in fie hole v okom priti tem nedostatnostim v ogib neredov, ki bi znali imeti slabe nasledke. Nadojamo se, da bo g. Nabergoj kot taktni in znafiajni moz, ki od svojih volileev najvefiji spo§tovanje uziva, vse storii, kar bo v njegovi moci, da zadobi slovonski zastavi uzo staro pravico. Mnogo okolifianov. Politicni pregled. Mej nasimi in ogrskimi minisiri Se zmerom trajajo pogovori zarad novo colne pogodbe. Na§i mi-nistri imajo prav tefcko staliSfie^ ker Ogri po stari navadi preve5 za-se tirjajo; oni hofiejo samo gospo-dovati, plafiati pa ne. Na§i ministri si uie menda ne ved6 drugaCe pomagati, kakor s tem, da suntajo in prosijo ustavoverce, naj se shodi in resolacijami podpirajo ministerstvo, da bode mocnejsl nasproti terjatvam, ki jih stavijo Ogri.— Kaj bo pa Se lo 1. 1877, ko bo treba •/. Ogrsko novo pogodbo skle-pati.— Da bi bila Avstrija mo5na zadosti, bi lehko Ogrom diktirala; tako pa bodo Ggrj gospodari-li, dokler bo se slo.— Skupni vojni minister hoge, kakor se sli§i, /.a nekoliko miljonov zvisati tirjatve za vojui prora6un; Ogrski delegatje se bodo temu ua vso mo6 vstavljali, tudi nekateri avstrijski; ana vse zadnje bo minister vendar to dosegol? kar bo hotel, kajti Ogri in ustavoverci imajo vozane roke* in se boje preveft drezati, da ne spodkopljejo njim ugodnega ministerstva. Ustavoverne novine so se zadnje dni mnogo bavilo z novim skofom Ijubljan-skim. Po vsej sili hocejo tega §kofa vvrstiti mej svoje, ker je nekda rekel deputaciji ljubljanskega mestnega zbora, da pripoznava 3olskein cerkveno— politiske pbstave in da bo za to skrbel, da bo du-hovsTina v zvezi z drugimi drzavnimi organi delala in lzvrSevalasvojo.vzvisano nalogo, Nadal3ese|ovoTi,.da je nov knezoskof pape^evmu poslataiku na Dunajis rekel, da naloga duhovskega stanu je: ufiiti in moliti./i-. I Vse te je najbr^e resnica; a skof s tem 'se iuj'ijs* rekel, da bo nasprotnik narodu, katerega sin je. in katerega je dozdaj ljubil. Mi se celd^nadejamo, da bo narodna stvar imela v novem Skofu enega prvih pokroviteljev, kajti prete^ko stali§&3 bi imel, ko hi hotel duhovsfiino eiliti, da pomaga nradnikoin na-rod ponemcevati. Najbrie pa bo novi Skof pri dtt-hov§6ini upiival, da bo zmeroejsa postala nasprijti narodnjakom liberalue stranke in bo s tem le ko-ristii narodni reci, ker bo pospeSeval spravo, ki" je na Kraojskem Se bolj potrebua, kakor dragod na Slovcuskem. Na Hrvatskem se vrgijo zaporedoma volitre; a dozdaj jo ho povsod ztnagala narodna stranka; Makanfievi strankijc nekda zveza s Starftovifiovci dosti Skodila. 24. avgusta se bode odprl nov hrvateki safjor. Avstrija je sklenila jako ugodno trgovsko jjo-«?odbo z llunmnijo; vsled to pogodbe sma Avstrija mnogo fabrikiitov uva^ati brozplaCuo ali pa proti nk* ki colnini v ltumutiijo in se smejo avstrijski draav-Ijauje povsod na Rumeuskem naseljevati. Ker je pa s to pogodbo Anglozki, ki je imela dozdaj vrokah vso kupfiijo s podonavskimi kne^eviuami, nastala velika materijalua Skoda, je ta drkva na vse mogo-fe nafiine intrigovala proti Avstriji iu fa colo Tur-ftijo iuntala, da naj ne pusti njoj podloki Itumuniji samostalno sklepati pogodbo. JiosniAuo se jo tudi Tiirfrja iiokaj postavljala, a ko jo videla, da jo m Avstrijo Kusijti in Nomcij'a v tej zadevi, je stisnila rame iu angioma knunorska politika je sopet ftafiko iiapravila. Zodnji naskok proti tej pogodbi bil je v narodni skupfiini rumunski; pa tudi tarn je oppo-sicija zaslionj hudo domoustrirala, pogodba je bila sprejeta in jo zdaj tudi od kneza potrjona. — To je morda prvi zaCetek avstrijske zboljfiano politike na jutrovem. V Horcegovini so refci postalo resnejS'r; kakor se je b kouca mislilo. Uporniki so podpirani in fie precoj mocni. Najnovej^a poro^ila iz Horcogovine so javljajo iz Dubrovntka: 23. t. m. so napadli Turk! pri Ne-vesinji Hercegovinco. Yname se ljut boj; na oboh straneh, je bilo mnogo mrfcvih iu ranjenih. 24. julija udarijo turski vojaki iz Stolca, ter se spopade-jo z Hercegovinci pri Dabri. Vstajniki zaskocijo Turkomf katerih je bilo 4 kompanije, njihove pozi-cije za hrbtom, ter jih zapode" v beg pri Bile&nju Boj jo trajal celi dan. Izid natancen pa nij.Seznan. Isto tako jo bil boj pri Gabeli. Turk! so zapaliU Gorico.—Laski list „Movimentoa iz (jfenove poroca, da je bil pri starem Garibaldijn nek Crnogorski voj-voda, ki je slavnega revolucijonarja prosit pomofii, ter mu ob enem ponudil vodstvo enega oddelka cr-nogorske armade. Slisi se, da je Turgka zdaj poslala veliko moe proti upornikom. Crnogorski knez sicer zagotoylja velevlasti, da Ornogorci ne bodo pomagali ttporm-kom; a ljudstvo so jo te dni ' zbralo v tabor in se .je izreklo za to, da Crnogora stopi v akcijo; enako se pri&ikuje tudi od Srbije, da pomaga upornikom. Na Hrvatskem in v Dalmaciji se pobirajo daroviza unoruike in brvatska mladeS u2e tudi ^zacenja giba-;. ti se, o Slovencih pa §e nij nic" sli^ati. Vse torej kaze, da morda uze zdaj za6ne del-go pricakovau dimidaj na jutrovem. Velevlasti pa bodo najbr^e Turfiina pustile na cedilu in se sajf zaCasno ne mesale v te zadeve* Qrnogorski vojvoda Plamenao je bil v nedeljp. na Dunaji, gotovo v zadevah vstanka in udelezenja-Crne gore. Na Bavarskem so zmagali pri volitvah patri-joti, to je nasprotniki Bismarka. Razne vesti. (»oriiki nmUhor «r. »oiin«jer) pride sam V Ljubljano, kakor gujemo iz zanesljivega vira, da ppsy^tl dr. Pagacarja za Skofa ljubljanskega. Pri tej priliki goriski vladika, rojon Gorenjec, obiS6e svoj rbjstni kraj inprirodne krasote gorenjske strani. Narod. (K pevihemn *• JDelnnreiii ¦ " v Gradisd ob tr^aski cesti bi§. §t. 57. Lastnik TIKTOS DOLENEO Izdavtelj in za uredniitvo odgovoren; ALOJZIJ VALENTIN&& - Tiskar: PATEBNOLLI v Gorici.