15. 8ÎCV.
V l.|iiiii)ani, V črtrtok 7. februarja 1N78.
Letnik VI.
IntoratI •« sprnjoiimjo in ToljA trintupiiii vrni«
H kr., flo ho tlnlm lkrnt,
mi	i)
1 6 II I» 'I	II - M
h ii h m ^ ,,
Pri voSkruliiom tUkmiji no ccun primerim /.inimjSii.
Rokopisi
«o nu vm^iijo, nttfrmikovHiiu pi.mm mu nu npti<ji'iiiitjo.
Naročnino prijiin« oprnvniMvo ( mlin ¡nitih lici j» ) in < Ii h| l'dirljii nu Hllllllll IfgU ll. nI. 10.
Miniranj« diializmii.
Pualizem je sedaj deset let star. Njegovi botri prerokovali ho mu pri njegovem porodu leta I8(i7 veselo bodočnost, rekli ho, da ima otrok čvrsto zdravje. Našli so ne pa že tač.as ljudje, ki ho spoznali, da to dete ne bo dolgo živelo. Zdaj je tega deset let, in trditev fede ralistov se /učenja vresn-čevati, du dualizein za Avstrijo ni, da se ne more dolgo vzdržati.
/daj so priâli tudi že njegovi botri do Spoznanja, da dualizein hira in boleha; drugi pa že skoraj pričakujejo njegovo smrt. Ponovitev avbtro-ogerske nagodbe ne vrši h takimi težavami, da je moralo z a rad tega odstopiti že ogersko ininisterstvo, pa je bilo nazaj po klieuno, kar je tedni zadelo tudi avstrijsko ininisterstvo. Dualizein je vendar ustvarjen za Nemce in Madjaro, in ée se že ti na njegovi podlagi poraznim ti ne morejo, je njegova vred uost, pač lahko ocenjena, če pomislimo, da je mnogo narodov pod cesurjem, lu o dualizmu že iz početka niso hoteli nič slišati, iu kateri so ti ga mnenja zde j bolj, nego keduj.
lteustovo delo pač že početkom mnogim Nemcem in Madjaiom ni bilo po volji ; Nemci so hoteli centralizacijo, Madjari pa osobuo zvezo; toda glasna reklama, ki se je tačas dualizmu delala, zadušila je vse nasprotne glasove, iu vse je bilo polno nade in veselja, ker so se „Slovani po izreku Ueustovim na steno pritisnili." Pa to veselje je le kratko časa trpelo.
Država je bila na dva kosa razcepljena, in tako oslabljena, kakor prej po nobenej vojski ne. Ogri so vedno več« terjatve stavili, vrinili so se v vse važne pozicije, z delegacijami so dobili prevago v roke, ker jim ti
Po poAli	preiumm	v«lja :
/ik culo loto	. |0
Zli pni lotil	. , f,	, _
/.» l'utrt loin	. . y _
kr.
V administraciji volja: V.h i iiln letu . . H K|. 4o kr. nt pol let« .	| „ Jo „
r.a «'uti l Id h	'i „ 10 ,,
V l.jllllljuili IIh tlniii poHiljuu viljA (K) kr. voi lili loto.
Vrndnlilvo ju v I.¡ulovili vil i -culi Stuv. V,
l/linja po IrilirHl lin toilou iu sioor v toruk, iVtrtok ¡11 aobutu.
dado popolno raviiopravnost z našo polovico; nafta polovica pa je bila oslabljena vsled na-rodnih bojev m različnih političnih strank, ter tako popolnem milosti ogerske vlade izročena. Nemci so morali Ogrom vse dovoliti, samo da m» jim ti nadvlado v t'islajtaniji zagotovili, zahtevali pa so za svojo podporo vedno veči žrtve. S tem da je Madjar Andrassv stopil na čelo skupne vlade iu prevzel krmilo zunajne politike, bila je hegemonija Madjarov dovršena, m Nemci so se videli prevaljene po tistih, s katerimi so se bili zmenili vlado deliti. Naravno je tedaj, da se je tudi pri Nemcih navdušenje /a dualizein po/gubilo. in smatrajo ga le še za neizbegljivo zlo. l/jave, kakor ji bila Kellerspergovu: da je le inoz.emec zatno-gel državo na dvoje raztrgati, lake izjave so karakteristične in značijo dobro jirevrat jav nega mnenja po nemški Avstriji. (Vdaljo bolj se sprcvula, daje bil celi dualizein prenagljeno delo. Ako bi bili časi mirni ostali, mogel bi se dualizein še kakih dvajset let, vzdržati. 1'oda vršili so se med tem dogodki, ki poli tično polotje popolnoma sprcininjujcjo, na vzhodu gode se velike, odločilne prenieuibe, Iti morajo neizogibno svoj vpliv raztegniti (mli na Avstrijo. Slovansko vprašanje je prišlo v lok, 111 ono mora stebre dualizmu izpodnesti. To je tako gotovo, kakor mora voda Ljubljanice toliko časa teči, da se v črno morje zlije. Zgodovina si ne da ukazovati: „stoji" uli pa „hodi naprej!" Svetovna zgodovina je podvržena božjim zakonom, nikakor pa ne volji posameznih iitogočutkov. Kdor se njenemu teku uda, nese gu naprej, kdor so jej ustavlja, ga uniči. To resnico naj bi naši avstrijski državniki pred očmi imeli, potem bodo vedeli,
kako se jim je vesti. Namesto ustavljati se narodnostni ideji, katero ustavljanje nas stane /e Lomburdijo in lienctke, nuj se ta ideja rajo podpira, potem bo Avstrija rastla in napredovala ! /alibog je pa istimi, kar je rekel prvi Napoleon, da je Avstrija vedno z.ajedno idejo, in za jedno armado prepozna; za to pa hira in ne more k moči priti. Vendar ni še prepozno, še je čas, da se Avstrija okoristi z vzhodnimi lioinatijami , ako se posluži ideje narodnosti. To pa zamore lepo padu dualizmu, po spravi s slovanskimi plemeni. In če sama ne ho hotela, okolnosti jo bodo k temu prisilile, da se spravi s Slovani, kajti na severni in na južni meji trka slovanska ideja na avstrijska vrata, in Avstrija bo priuiorann, sprijazniti se s svojimi Slovani, da jej sosedstvo Rusije, Srbije, Crnegore in Kutnuiiije ne poslane nevarno. Kes je izvršitev narodne ideje za mnognjezičoo Avstrijo težavna, pa le tako dolgo, dokler se jej Avstrija ustavlja; vsa težava iu nevarnost pa se da odstraniti, ako Avstrija vsem narodom resnično raviiopravnost 111 svobodo d:i , tako da ne bode uiličc imel vzroka čez mejo škiliti. Najboljši dokaz za to nam je Švica, kjer stanujejo različni narodi mirno drug poleg druz.ega, ter se ne želi odcepiti od skupne domovine , ker jim daje resnično raviiopravnost. in večo svobodo, nego jo imajo sosedne enakorodne države. Francoz v Švici se ne želi združiti s Francosko, ker sme biti tudi v Švici Francoz., in ima svobodne postave, mir in red , na Francoskem pa vidi večne zmešnjave in prekucije. Švicarski Nemci vidi 1111 Nemškem vladati povsodi prusko „pickelhavbo", nikjer pa ne prave svobode, zato ostane raje Švicar. Ako se hoče tudi
Nikolaj Aleksevič Nekrasov.
Poleg tolikih žrtev ruskega naroda, ki so pale v veličanstvenej borbi proti sovražniku Slavenstvu in krščanstva, pal je tudi en vojvoda, nevojaških trum, nego duševnih slavni ruski pesnik Nikolaj Nekrasov je svršil svoj mukotrpni život tO. jan. 1M7H.
On »e je rodil 1. 1825 v vasi pod Jaro-»lavljcin od nebogate dvorjanske rodovine. Do trinajstega leta so ga odgojevali doma, potem je pohajal skoz dve leti v jarosluvsko gimnazijo , in kot mladič .šestnajstih let pride v PctrOgrad z dvema namena, da se vpiše na VHeučiliču in da se izobrazi v literaturi.
Od tega se počno zanj dolga leta težkih borb in pomanjkanja, h kojim se ima boriti mlad nepoznat talent, neimajnč siuuostalnih sredstev. Tečajem I. 1K40—11 je obiskoval Nekrasov marljivo vseučiliščna predavanja kot izvunreden slušatelj in v tej dobi izda prvo knjigo svojih del pod naslovom: „Mečtii zvuki." Pilo je to za časa težke borbe pesniku z bedo in ruzčnravunjem idealu. l)u si na kak način
preskrbi za življenje s stalnim poslom, počel se je baviti z. vsako srtoko literature.
Začel je pisati pripovedke, pesmi) m sestavljati recenzije. Pele dni je bival v knjižnici , obkoljen s knjigami, v kojili je iskal nauke in odgovor na ona vprašanja , koju ni mogel rešiti njegov um, nenaobražen pravilnim redom.
Nokolikokrat pročitu knjige, koje je imel rrcenzovati; sedel je pri njih cele noči in ta posel je bil od velike koristi mlademu pesniku , po njem je dopolnil on nepopolnosti svojega niiobrazovunjn in doseže znanje, koje mu je bilo neobhodno potrebno na bodočem mu literarnem delovanju.
Še huje so ga zadeli v čutljivo dušo prvi neuspehi literarnih poskušenj. Vrstnik njegov iu auktoritet. tedanje ruske inteligeneij« -Hielinski se je izrazil vrlo ueljubeznjivo o tem prvem delu Nekrasovem.
Mine še nekoliko let. raznoličnega delova nja in menjanja, nad in razčaravanja, poprej nego se je. smer pesnikov ustanovil, ter stopil prve stopinje po enem potu, kojim je hodil
nespremenjeno do onega časa, ko ga je nesrečna smrt pograbila.
P. 1845 se je Nekrasov že sprijateljil / Hielinskiin ter pisal svoje, pesme v lepi časopis te dobe v „Otcčestvenija zapiski". L. 1847 je začel izdavati skupaj z J. J. Pana jevim časopis „Sovremeuik", ter ga ui popustil dvajset let. Od tega [časa se je razvijalo njegovo pesniško delovanje, pretrgano včasi po cela leta postojano onim praveeui, kojim je teklo življenje ruske iuteligencije I PuSa pesnikova je prislušivnlu tudi naiinanjo napredovanje ruskega umu v onem velikem času preineinb, reform m navdušenja.
V muzi Nekranovej zrcalilo se je vierno in polušno vse, kar se je takrat, dogodjalo v duševnem svetu, in — pomanjkanje.
Vsaki, Iu je čital njegove pesme, občutil je, da nam pesnik s svojimi zuičuimi stihovi ponavlja naše lastne misli, nade. m vprašanja. Ker si je jemal za predmet, svojim pesmaui tačasne čine, jade, grehe itd., postal je tiui razumljiveji in pristupueji ftirjemu občinstvu iu samemu narodu.
Avstrija tako vrediti na podlagi federalizma, narodne enakopravnosti in svobode, potem jej strah „panslavizma" ne more nič škodorati. In ker še vedno upamo, da bo v Avstriji to izpozuanje vendar enkrat prodrlo, in zdaj je ravno pravi čas za to, toraj se nadejamo, da so dnevi dualizma šteti, in da se bode moral že skoraj boljši, federalistični sistemi, v na-roduem smislu osnovanej, umakniti. Ako se to prav ne zgodi že sedaj, vendar živimo v trdni nadi, da na ta za nas ugodni prevrat ne bomo več dolgo čakali. Nemci se federalizma ne bodo več tako silno branili, ker jim tudi dualizem očividno nič ne dopada, in mnogi iz njih ga bodo še z veseljem pozdravili kot rešitelja iz nenasitljivih madjarskih krempljev !
Z bojišča.
Vsled premirja prenehalo je vojevanje povsod , ker sta tudi knez Milan in Črnogorski knez pritrdila Rusiji, ki je obljubila, da hoče pri sklepanju miru varovati koristi obeh teh dežel. Srbi so se bili še 30. januarija sprijeli s Turki pri Vranju, kamor so se bili pred njimi umaknili s Kosovega polja. Srbi so Vranjo vzeli in vjeli 4 do 5 turških taborov; sami so zgubili okoli 300 mož. Turki so se umaknili v Gredelico. Tudi med Turki in Črnogorci je bil 31. januarija še hud boj pri Podgorici in Kaharici, kjer so bili pa Turki tepeni! Pri Vratini je Maša Vrbica vjel še kakih 600 Turkov.
Premirje, ki se je med Kusijo iu Turčijo 31. januarija sklenilo, pa še nikakor ne daje zanesljivega poroštva, da bi premirju sledil tudi mir. Rusija je pritrdivši premirju pokazala, da je pripravljena vojevanju konec storiti, vendar pa ostane njena vojna v vseh tistih krajih, ki si jih je osvojila, in ki ji store mogoče nadaljevati vojsko z enako slavnim vspe-hom, kakor jo je sedaj končala. To potrjujejo besede, ki jih je nedavno car govoril Vilbor-skemu polku: „Čestitam vam k premirju, je rekel, za čigar slavne pogoje se imamo zahvaliti , našim vrlim vojakom , ki so pokazali, da jim ni nič nemogoče. Pa vsled tega še nismo na koncu, in pripravljeni moramo biti, dokler ne dosežemo stanovitnega Rusiji dostojnega miru. K temu naj nam Bog pomozi.'-Natančneji pogoji premirja še niso znani, le toliko se ve, da se morajo Turki umakniti iz podonavskih trdnjav in iz Erzeruma. Po skle-
nitvi premirja so se takoj v Drinu začele obravnave zarad miru, ktere vodi general Igna-tijev, ki je bil nekaj dni prej v Bukarešti zarad dela Besarabije, kojega naj bi Rumunija odstopila Rusiji. Ministri so s knezem to reč v posebnem svetu pretresali, pa niso nič določnega sklenili, toliko pa je skoraj že zdaj gotovo, pravijo časniki, da bode Rumunija Rusiji željo naravnost odrekla.
Grki se pa za premirje ne zmenijo in njihova vojna je 3. t. m. prekoračila mejo. Turški vojaki so ji izročili ključe mejnih vojaških kasarn, potem pa so se umaknili v Domoko. Grki pravijo, da se uečejo s Turkom vojskovati, ampak le svoje rojake v Tesaliji, Macedoniji in Epiru braniti pred grozovitostmi turškimi. Turčija pa ni tega mnenja in je Hobart-paši zaukazala, da naj bo brodovje za odhod pripravljeno. Tudi Anglija je dve ladiji iz Malte poslala v besiško luko.
Politični pregled.
V Ljubljani, G, fcbruarija.
Avstrijske dežele.
O miui*ter*ki krizi poroča se z Dunaja, da bode dosedanje ministerstvo še dalje ostalo na krmilu; 4. t. m. so bili načelniki raznih klubov državnega zbora zopet povabljeni k ministerskemu predsedniku, da se dogovore o predlogih glede nove pogodbe z Madjari. Da bi poslanci te tem laglje sprejeli, jih hoče neki ministerstvo najprej predložiti gosposki zbornici. Državno motovilo se bo tedaj zopet začelo vrtiti, a ker se Madjari nočejo prav nič vdati, se sme za gotovo reči, da se bode čez nekaj časa zopet ustavilo in da bo štrena morda še bolj zamotana kakor je sedaj.
Državnemu zboru je včeraj knez Auersperg prečltal cesarjevo pismo, s kterim se dosedanje ministerstvo zopet kliče na krmilo. Ministerski predsednik je potem opravičeval svojo odpoved ter rekel, da so se cesar prepričali o nemogočnosti novega ministerstva ter se obrnili do dosedanjega nadejaje se , da se bode vsled obojne odjenljivosti doseglo po-razumljenje. Ministerstvo se volji cesarjevi ni moglo ustavljati iu prosi zbornico, da naj pospeši obravnave o pogodbi med Cislo iu Translo.
Vnaiiji minister Andrassv je razposlal vladam , ki so 1. 1856 podpisale pariško pogodbo, vabilo, da bi se na Dunaji zbrala kon-ferencija, ki bode pretresala razmere med Turčijo in Rusijo. Rusi so s konferencijo sicer
zadovoljni, vendar pa žele, da bi se sošla v kaki mali državici.
\ OjcerNklli zborniških krogih šumi kakor v bčelnjaku. Razmera glasov še ni go» tova. Vsi moledvajo za hrvatske glasove. — Rusija ni temu nasprotna, da bi Avstrija zasedla Bosno in Hercegovino , pa Madjari ne-čejo in nečejo. Toda naposled bodo morali: Pri obravnavanji o miru bode Avstrija zahtevala povrnitev tistih stroškov, ki jih je imela za bosenske in hercegovinske begunce. Turčija ji teh stroškov ne bo mogla povrniti, če bi tudi hotela, in Rusija ji bode ponudila Bosno in Hercegovino kot nekako odškodovanje za to, kakor bode tudi ona sama namesto denarne odškodnine, ktere Turčija ne more plačati, zahtevala nekaj turških dežel.
Vuanje države.
IVemški državni zbor se daues prične. Cesar ga ne bo osebno odprl.
V franeoNkl skupščini so se v soboto podajali Gambettovci in Bonapartovci tako hudo, da se je desnica naposled umaknila iz dvorane. — Te dni seje bilo zbralo v Parizu 50 Škotov, da bi se posvetovali, kako bi katoliška vseučilišča varovali pred napadi frajmavrarjev.
Na ruskem dvoru si nekteri močno prizadevajo, da bi očrnili Avstrijo. Car in knez Gorčakov pa neki ne verjameta dotičnim ovadbam iu sta trdno prepričana o poštenih namenih Avstrije. Tako se iz Petrograda poroča Pol. Corr.; drugi listi pa vse drugači govore in naznanjajo, da Rusija ob naših mejah zbira veliko vojakov. Glede na madjarsko proti-rusko hujskanje, bi to ne bilo nič čudnega.
Izvirni dopisi.
lz|iotl Uorjiuiccv , 3. februarija. (Zbor krajnega šolskega sveta.) Minulo je že 4 leta, kar je bil za Podgrajsko šolo izvoljen krajin šolski svet iu od tedaj ni nikdo vedil zanj. Predsednik temu svetu je g. Saitz St. Mihel Stopški-Vavtovški-Podgrajskižupan, kteri stanuje v Gornjancih. pisarno pa ima v Kan-diji pri Rudolfovem. Predsednik menda vsaj pisari, kar ima v ti stroki opraviti, ali seje ni še sklical nikdar , ampak dela samovoljno, ne da bi kterega svetovalca potreboval. L.enar pač natančuo iztirjuje, nikogar pa ne popraša, za koga bi ga bilo treba, ker proračun sam uapravlja, drva za šolsko kurjavo sani oskrb-;Ijuje pa tako pozno, da morajo otroci skoraj
Zares nobeden pesnik ni opeval uevolje, siromaštva in bede prostega naroda, kakor on, in s tim se je on skoraj najrajše bavil. To njegovo zanimanje je moralo naravno proizvesti ono, kar je temu protivno, namreč satiro na tlačitelje, razuzdauost in bogataše trdega arca.
In boreč se v tej borbi in videč silno razliko izmed kmeta in ruske inteligencije, namreč veliko zaostajanje kmetov, med kojimi kakor da se zastonj seje seme uma, pretrpi velike duševne muke, ki so našle v mnogih žalostnih verzih svoj izraz, posebno v zadnjem času.
V zadujej knjigi njegovih del nahajamo sledeče vrstice: „Sjejatelj znanja na nivu na-rodnuju — Počvu (polje) ti, čto li, nahodiš bezplodnuju , — Hudi-1 (slab) tvoi sjemena? — Robok (plah) li srdcem ti? slab li ti silami.-'— Trud nagraždajestsja v shodami (plod) hilimi (slab)?"
Posebno mestno življenje je podajalo pesniku s svojo nebrigo za ruske nevolje mnogo gradiva zlobnej satiri. Edino vas s svojo tišiuo
mogla je upokojiti njegovo dušo. Tamkaj je najrajše živel, pisal, peval iu snoval.
Zagledavši prosto vaško cerkvico, vzklikne iz dna svoje duše: „liram božji zasvetlil se na gori, ter napolnil iznenada mojo dušo z otročjim, čiBtim čustvom vere. Ni odreka, ni sumnje, glas nebeški kliče: Upotrebni sretni čas in stopi semkaj odkrite glave! Pa da je še tako toplo ptuje more, še tako krasna ptu-jina; ne bode ona izlečila naše uevolje in razveselila ruske tuge! liram izdililjejev , hram tuge, ubogi hram svoje zemlje, večega zdilianja nista čula niti rimski Peter, niti Kolobej! Semkaj prinaša narod, od tebe ljubljen sveto breme svoje velike žalosti ter polahkan odhaja. Pristopi! Jezus bode položil na te roke iu vzeti ti s sveto voljo okove s tvoje duše, muke iz srca in griz od bolne vesti ..., Jaz sem pri-šlušal ... in pristopil kot dete, da se Bog usmili ugujetenih, tugujočih" itd. Ta borba Petrogradjaua s pravim Rusom napoluuje skoraj vsa njegova dela. Kot izjema svoje okolice, ui se Nekrasov podajal dvojbi, nego on je vedno hranil v dubljini svoje duše veliko nado v bo
dočnost Rusije in v njeno ogromno snago napredka.
Glej vzvišenih besed , s kojimi se more najbolje v tej dobi završiti kratka ocena njegovega življenja iu delovanja: „Kus podnjalas so svich storon. — Use, čto imiela, otdavala — Ina zaščitu visilala — So svieh proseločnih putej — Svoih pokornih siuovej. — — — — Sveršilos! Mertvie otpieti, — ¿:vie prekratili plač----Vojna molčit i žertv ne prosit, — Narod, stekajas k altarjem , — Ilvalu userdnuju vozuosit — Smirivšim gromi nebe-sam — Narod — heroj 1 v borbe surovoj — Ti nešatnul se do konca, — Svietleje tvoj vie-nec ternovoj — Pobiedouosnoga vienca!" (Rusija se je podigla od vseh stranij in poslala na obrambo iz vseh daljnih potov pokorne si sinove. Svršilo se je! Mrtvim so odpeta spela, živi so prenehali jokati se . .. Vojna molči itt neišče žrtev. Narod se stišče k oltarjem ter pošilja srčno hvalo k uebesam, ki so pomirile grouiove ... Narod — junaki ti sc nisi pomešal do konca v krutej borbi , tvoj je trnjav venec sjajneji od pobedonosnega!) J. St.
eeli mesec v šoli zmrzovati. Ta predsednik je hotel tedaj vendar enkrat pokazati, da ima komu predsedovati in zato je blagovolil po občinskem pisarju, seveda nemški , uapisati povabila ondotnemu g. župniku in 2 krajnima šolskima svetovalcema — ker več jih ni, eden je namreč že umrl iu eden ni doma — da naj v petek t. j. 1. svečana pridejo 2 uri daleči v občinsko pisarno v Kaudijo, k posvetovanju o definitivni potrdbi ondotncga učenika g. B.. Ko pa povabljeni o določeni 11. uri v pisarno pridejo, se jim je prvosednik odtegnil in odšel v Rudolfovo, naročil pa je občinskemu pisarju naj se povabljeni podpišejo — na prazen papir. G. župnik in svetovalca temu oporekajo in tirjajo sejo, pri kteri mora prvosednik biti, pa se ve da zastonj. Potem odidejo uaročivši obč. pisarju, naj prvosedinku naznani, da jih v drugo nikakor ni več velja — se za nos voditi pustiti — in hoditi k napovedanim sejam, kterim se pa vabilec odtegne , da ne bi moral kake grenke požreti kali ? Takšna je bila tedaj I. seja krajnega šolskega sveta Podgraj skega (Mehova) v 4 letih. Radovedni smo le, ako bo tudi v ti reči prvosednik , kakor drugih rečeh, sam g. učeiika detinitivno potrdil — v imenu pomnoženega (?) krajnega šolskega sveta, in svoje mnenje v izposojenem iormularu okrajnemu in deželnemu šolskemu svetu predložil?
G. učenika B- vsi farmaui spoštujejo in svetovalci bi ga bili enoglasno potrdili, toda ne v taki seji, — ako se tako imenovati sme — ker z njo se nova šolska postava zaničuje. Da prvosedniku ni veliko mar za šolo, kaže tudi s tem, ker je bil čas svojega poslovanja samo enkrat v šoli in je vprašal otroke: „ste kaj disk ?" pa je zopet odšel. Blažena šola :akim prvosednikom !
I*. Trsin, 5. februarja. (Posojilo in iahonstvo.) Naše starešinstvo je sklenilo, da vzame na posodo 1,(500.000 gld.; opozicija se je temu ustavljala ter tirjala boljše gospodar stvo, toda zastonj: po dolgej razpravi se je predlog sprejel, Če tudi so se opozicijonalni svetovalci zdržali glasovanja. Da se pokrijejo obresti za dolg, pa se naložijo na davke pri klade po 20°,0 in 5%- Ako bi svetovalstvo bolj varčno ravnalo z denarji pri nekaterih re Čeh, ne bi bilo treba posojila pri velikih do hodkih, ki jih ima tržaška občina; pa je že taka: Za neke reči se mestnim očetom ne zdi greh metati preč občinski denar, med tem ko so za kake druge maleukosti strašno trdi in varčni. — Lahonske izjave o smrti prvega la Skega kralja niso ostale brez nasledkov; nek Lah, ki je hotel trgovca siliti, da bi bil zaprl prodajalnico zarad Viktor Emanuelove smrti, bil je obsojen na dva meseca zapora in po dostanej kazni v izgnanstvo iz avstrijskih de-::el. Vrednik tukajšnjega lista „Indipendente," Piccoli, je v luknji, in sovrednik Matkovič pa ¡e z begom ušel enakej osodi; omenjeni list je bil že večkrat konfisciran, pri nekej kon-tiskaciji o času Viktor Emanuelovi smrti, hotela je lahonska druhal imeti list ven, na kar je nastal hrup in upor proti policiji, ki je hotela liste iz prodajalnice pobrati - odtod zapor iu preiskovanje. Skrajni čas je, da se ro-goviljeuju konec stori, ker premehko ravnanje z državnimi sovražniki vnema v njih še večo predrznost, češ, saj se nas boje. Mi sicer nismo za to, da bi se s silo zabranjevalo prosto mi šljenje, toda kar presega postavne meje, kakor so hrupne demonštracije, iu kar diši po izda-jalstvu domovine ter žali poštene iu zveste državljane, to naj se le šiloma zatira. Najboljši jez sovražnemu navalu pa postavi vlada s tem
ako bode podpirala slovenski živelj na Primorskem, kar se. je vže tolikrati povdarjalo.
Domače novice.
V Ljubljani 7. februarja. {Konfisciran) je bil zopet zadnji Slovenec št. 14 zarad vvodnega članka „Zopet tujci in meščani,'1 pa zarad nekega dopisa iz Mokronoga. Oba članka sta omenjala zadnjih volitev za kupčijsko zbornico. Tudi ,,Slov. Narodne bil ravno isti dan zarad volitev kofisciran.
(Okrajni glavar Festeneck) v „Tagblattu'1 naznanja, da iz raznih ozirov ne kandidira za državnega poslanca kranjskih velikih posestnikov in bi dotične izvolitve ne sprejel, ampak da za to mesto priporoča brata ranjkega Thurna, grofa Gustava Thurua.
(Valvasorjeve kronike) prišel je že na svitlo 2G. snopič (V. knjige 1. snopič), ki popisuje prebivalce dežele Kranjske, ktera je bila po mnenju pisateljevim že obljudjena pred vesolnim potopom. Tisk tega snopiča je lep in natančen ter potrjuje našo sodbo, ki smo jo bili izrekli že početkom o g. Krajčevi tiskarni.
(Zaroka). Hči državnega poslanca grofa Iloheiavarta, grof.ca Marija, se je zaročila s poročniškiui tajnikom grofom Maksom Seiler-noin in Aspangom.
Razne reči.
—	Za turške begunce v Carigradu so naš cesar darovali 10.000 gld.
—	D ruštvo sv. Jeronima v Zagrebu, Hrvatom to kar Slovencem društvo sv. Mo-hora, je 24. preteklega meseca imelo svoj občni zbor in obhajalo god svojega desetletnega obstanka. Predsednik mu je kanonik g T. Gojdek, bilježnik g. J. Pliverič, Družni-kov ima doslej vpisanih do 4000. Društvena glavnica iznaša 42.806 gld. 25 kr., zakladnica za nagrade pisateljem 3150 gld. L. 1877 je izdalo društvo Uolendar „Danico1 za 1878 v 15000, „Življenje Svetnikov za April v 5500 in „Pčelarstvo" v 5500 iztiskih. Stroškov je za te knjige bilo 591G gld. Posebno hvalno in veselo je v poročilu brati, kako se vse vlade, duhovske in deželske, šolske in celo vojaške prizadevajo društvene knjige marljivo razširjevati med hrvaškim ljudstvom ter pov zdigati ga k veči omiki in duhovni izobraženosti.
—	f Valentin Čičigoj, profesor gimnazijski v Oseku po rodu Slovenec iz Solkana blizu Gorice, je umrl 2«. jan. t. 1.
—	S podporo jugosl. akademije je prišla na svetlo že osma knjiga za zgodovine južnih Slovanov jako znamenita: „Mo-numenta spectantia historiam S1 a-vorum mer i d ion al i um". — Starine. Kujiga IX. — V kratkem izidejo „Djela Jvana Gunduliča." — Veliki rječnik hrvatskega jezika vreduje prof. dr. G j uro Da nicič, tolmačen bode tudi v jeziku latinskem, in pričue se tiskati v dveh letih, se ve da s pomočjo jugosl. akademije znanosti in umetnosti. —
—	Umrli kralj Viktor Emanuel je zapustil 36 milijonov lir dolga. Naslednik Uumbert I. hoče ta dolg blezo iz svojega kraljevega premoženja poplačati, torej bolj varovati, več gradov, pristav itd. prodati. Samih konj je bilo v kraljevih hlevih do 1800, kterih mnogo hoče naslednik darovati častnikom, iu le tiste obdržati, ki jih je kedaj sam Viktor jahal.
—	Cerkvi v Železnikah so za no tranjo opravo cesar podarili 300 gld.
— Zeitschrift für katholische Theologie.
Redigirt von Dr. J. Wieser S. J. und Dr. F. Stentrup S. J., Professoren der Theologie an der k. k. Universität Iunsbruck. — Innsbruck, Felician Rauch (Pustet). Erscheint iu Quartal-heften ¡i circ. 12 Bg. 8U Preis 3 »I.
Pred leta dni vstanovljen nastopil je omenjeni časopis že drugi tečaj; krepko in z vidnim vspehom napreduje v reševanju svoje naloge. Stališče mu je strogo znanstveuo, kar ga bistveno loči od „Linzer theol. prakt. Quartalschrift", ki se bolj ozira na praktične zadeve. Po obljubi v prospektu dani bode gojil iu pospeševal katoliško teologijo, ter katoliško Avstrijo v periodični literaturi bogoslovske vede vsestransko zastopal. Sodelavce ima v prvi vrsti profesorje bogoslovske fakultete v Inomostu, ki so razuu dveh jezuiti ; pa tudi drugi pisatelji so mu obljubili svojo podporo. — Dokler Slovenci lastnega teologičnega časopisa ne zmoremo, smo že kot Avstrijani dolžni, pridružiti se organu, ki brez ozira na uarodnost pomagati hoče, da Avstrijski katoličani vednostno čast katoliške Avstrije proti inozemstvu ohranimo. Da se živahnega delovanja v vseli strokah bogoslovja marljivo vdeležimo, naj nas spodbuja misel, preveč zanemarjena, da pravzaprav katoliškim Slovanom gre naloga, proti verskim zmotam slovanskega izhoda v znanstven boj se podati enako katoliškim Nemcem, ki se po svojih učenjakih zmagovito iu blagonosno borijo z nemškim protestantizmom.
Gradivo vsakega kvartalnega snopiča je v tri skupine razvrsteno: Abhandlungen; ltecen-sionen; Bemerkungen und Nachrichten. Razprav je prvi letnik 14 prinesel, jedrnatih in zanimivih. Številne recenzije se odlikujejo po temeljitosti in objektiviteti: bralcu pokažejo istinito vrednost literarnega dela, pisatelja pa opozorijo skromno odločno na kake pomanjkljivosti. Posebno priznanje zasluži tudi tretji predel; kajti neznaten napis: opombe in poročila" krije rudnik dragocenih notic, ki bralcu širijo obzorje, erudicijo mu prospešno bogatijo.
Konečno podamo kazalo 1, snopiča (14 pol.) zdajnega letnika: I. Abhandlungen. 1. Zur Frage über das Moral-System. Von Dr. Ludwigs, Subregens u. Moralprofessor in Regensburg. 2. Der Coelibat eiue apostolische Anordnung. Von Prof. Bickell. 3. Der Galilei -sche Process, auf Grund der neuesten Acteu-publicationen historisch und juristisch geprüft. Von Prot. Grisar S. J. 4. Plan und Zweck deä Matthäus-Evangeliums. Von Prof. Wieser S. J. — II. Recensionen. 1. Bardenheuer; Des hl. Ilippolvtu.s von Rom Comrnetar zum Buche Daniel (Seiseuberger, Prof. in Freising.) 2. De Breda : Considerations sur le mariage (Prof. Stentrup S. J.). 3. Wohlwill: Ist Galilei gefoltert worden? (Prof. Grisar S. J.). 5. Tillmann: Das Gebet (Noldin S. J., Regens des theolog. Coavictes in Innsbruck). <5. Kluge: Philosophische Fragmente (Prof. Wieser S. J.). 7. Ilamma: Geschichte und Grundfragen der Metaphysik (Derselbe). — IU. Bemerkungen und Nachrichten. Petrus in Rom. — Ueber deu Tod des hl. Evangelisten Johannes. — Fest Mariae Himmelfahrt in der griechischen Kirche.
Die Philosophie der Vorzeit von P. Kleut-gen S. J. — Die authentische Sammlung der hl. Ablässe. — Der chaldäische Text des Buches Tobias. -- Uccelli's Studien über di Au-tographen des hl. Thomas A<|uiuas. —
Ta časopis se more v vsekej knjigarni naročiti, ali neposredno od založbe prejemati (Buchkandlung Felician Rauch in lunspruck, Innrain G.) Cena celega letnika s pošiljatvo vred znaša 3 gld. Duhovniki ga tudi dobijo,
«ko mesto treh goldinarjev prevzamejo sedem av. mešnih inteneij ; naroČila te vrste sprejema Dr. Nicolaus Nille», profesor cirkv. prava na Inomostskem vseučilišču (Universitiits - Strasse 8. Innspruk).	F. *)
I,;) Nu podobicah, ktcrih omenjate, stoji: Anton Miillor iu lnnshruck, in ravno tuli» kakor mi, jo poročal tod i dunajski „Valorland" o njih.
Umrli so:
Od 31. jim. do 4. fobr. Marija Rogelj, dekla 32 I., za vtriplj. pljuč. Marija V/inimer, z as o. 5 I., za siišioo. Marija Podlogar, dol. v. 7!) I., zii jutiko. Neža Štefani, goni. v. (>2 I., zu vtriplj, pljuč. Marijana Ozehek, oigiirariea II) 1., za krčem. Hadosluv Diaacliler, »tac. poin. o. 1 I., zu BUŠico. Johann Maller, parovozn. h. 1'1 I., za sušic.o. Alojzij Jukolin, miz. o 7 m, za božjustjo, Janez Merše, goatuč 58 1., za prehlajenjcm. Anton (Jnišer, miz. 70 I., zu mrtudom. Miha Jiivan, uukladiilec 5K I., Alojziju Zalobar, zas. o. 1 ¡1 ni., Feliks Sclivvicgol, 1 9 1., .Jože Junožifi, del. o. 1 1., vsi zu ¡etiko. Minil (Icmevk, del. ž. 5!) 1, x» vodenico.
Trlctsrnlirii«' denarne cene <>. Icbruarj». Papirna renta 64.60 — H reber na r«nta <57.70 Zlatarnnta 7f> fl<>. — lflflOletno državno posojilo I |.'t 'Ja Bankin«, ukc,j«810— Krwdit-ne akcije 2110 26 - London 118.20 — rtrehre 103 40.— Cm», kr cukiui 5 68. — 20
frankov 'J 13.
Hiša v najem.
V Zagradcu jtri Žužemberku se v najem oddaja po nizki ceui hiša s peterimi prav prostornimi sobami, s kuhinjo in tremi prostornimi kletmi, kakor tudi hlevom za 12—15 go\ed ali konj. Nad hlevom je skedenj z žitnico in magazinom za shrambo raznega blaga. Zraven je tudi sviniak.
Omenjena hiša s hlevom, skednjem itd. je prav v dobrem stanu zraven kantonske ceste, ter jako prilična za gostilničarje, kupčevalce in razno obrtnijo itd.
Kaj več o tem se izve pri gospodu učitelju
IVMii,iii l.ohe-ln
(1)	i) Zagradcn.
(Pošta Žužeinliorg.)

Podpisani vljudno naznanja, ilu je njegova Htucuna od danCH naprej v SlnllOVill
ulicah v Liikinariovi ItišI št. II
7a odličnim spoštovanjem
i (i)	Josip (Jelut.
3	urar.
i Ravno tukaj se hoj sprejme, učenec.
K
d
K £ 1 i i X X1X Xli X£tXTX i XX X X X1X XXXI i' 2 St
H
H
K »'
p Premoženji znaša 31. decern. 1867 gl. 5,461.807,fi.'l H Škode jo plačalo društvo odi. 1804
do 1871!......... 16,018.244.
p	Glavno opravništvo zu Kranjsko in spodnjo
K Štajersko ne. uljudno priporoča zu naročila in za-varovanj« |iroti škodi po ognji, un življenje, K« in /.renin proti «lomu.
Posebno pak vabi k zavarovanju na
K življenje.
¡H	Pcštuiisko »»varovalno društvo zavaiujo na
" življenj» po raznih načinih : da izplačil zavarovalni
>K
,:-< zne.sok po smrti zavarovanca, ali kader doseže od-K ločeno starost (otrokom doto) in tudi za pokojščlno. JJ Glavno opravolitvo v LJubljani Jo *tni-jH rom pripravljeno vprašanj« odgovarjati, pogoje M razjasniti jasiiiti in podati tarife.
M
M
M
i M
m
¡¡¡XX.Y..T.XXXXXXXXXXXX XXXXXXZXXXIXX XX1¿
Franc Dronik, (3)
pisarna glavnega opravniStva v Ljubljani, kongresni trg. št. 11 v II. nadstropji.
Ik Toplic.
Javna zahvala.
Gosp. Francu Wilhelm-u, lekarni-čarju v Neunkirhcn-u pri Dunaj i.
Od let h I8GS sem vsled hudega pohabljenju moral skoraj vedno sedeli iu sem /.lasti o inr/.l"i-šili tednih veliko trpel vsled prvotno bolezni in njenih nasledkov. Wilhelni-ov proliprotiuslii pr«ti-rHVinalični čaj za čiščenje krvi g. Francu \Vil belina, lekariiičarja v Ncunkircliemi pri Dunaji, mi j« pa So vselej potolažil najhujše revmatično bolečine in trganju pn udih in vsled vednega rab-Ijeliju popolno odpravil. Odkar rabim tu izvrstni čaj, zopet rud jem , in sem čisto oproščen težav pri čiščenji, probavljenji, bolonju glave, zgago, melanholije iu celo nekega prav hudega sputn'aja Štejem si tedaj v dolžnost, da so gospod Francu Wilhelinu za to zdlit 110 polajšanje svojo osode, Iti I,i hilu sicer jako žalostna , ktere mi pripravlja ".¡'gov Willielmov protiprotinski protirevinuiičui čaj za čiščenjo krvi, iiajprisrCnojSi zahvaljujem in gn vilm sotrpinom najtoplejše priporočam.
V	Toplicah, meseca maja 1877.
N. lie/cli.
c. k. invalidni feldvcbol.
Ktliito pravega izdeluje
RVusar UViilM-iiti . lekar v Noun kirchenu.
Zavilek za oni-in k rn I ii o rnliu, po ukazu zdravnikovem pripravljen, s podukom, kako se rabi, v raznih jezicih stane 1 gl., kolek iu zavijanje 10 k,.
Svarilo Vsakdo naj se Varuje prod ponarejenim čajem , ter naj zahteva vselej edino Iu „Willieilllov protiprotinski protircvmaiični čaj r.a čiščečjo krvi" (Wllbelms nntiartritisehcu anli rhoumutischen Hlutre'nigungstliee), ker so čaji, ki se nahajajo samo pod imenom protiprotinski proti-revmatični čaj zu čiščenje krvi samo ponarejeno reči, ki nuj se nikar ne kupujejo,
l)a jo za p. i. občinstvo priličneje, prodajajo prati W ilielmov protiproliiiski proliicMim-llčnl raj ti le gospodje:
V	l.jullljmii : 1'eler I.UHnlk ; v Postojni: Jos. Kiipfurschmidt, lehiirničur; v Zagrebu: H i ^. Mittlbaeh, lekar; v Uorgu: Gins. licttunii i lekar; v It r u k u na Muri; Albert Langor lekar; liozenu: Pran« Waldmiillor, lekar; v llrn-neku: J. O. Mahi; v He lov aru: Rud Svoboda, lekar; v llrik.suiiu: Leonh. Staub, lekar; v P1 i borgu: Juu. Ncussor, lekar; v Cel jI: llaumbuchovu lekiirnu in Pr. Kuuieher; v Kur-minil: liermcs (.odolini, lekar; v Kortini: A. ('iimhrazzi; v Deusch-Landsbergu : Miillorjevi dediči; v Osek ii : J. C. pl Dieues, lekar iu .lož (lobetzky, Icluir; v F11 rs tenfeld u: A. Mebrli-ckeufux, lekar; v F r o h n I e i te u u : v Itltiimiucr; v H rož ah: O. ltusslieim, lekar iu A. Aichlngor, lekar; v Oorlei: A. Pran zoni, lekar; v Orad-cu: .), ilurgleltner, lekBr; v Oiittaringu: H. Vatterl; v O r lib I š nem polji; Jos. Malicli; v O os pičli: Val. Vovk, lekar; v Grafendorfu: Jos. Kaiser; v Mohorju; Jo«. M. liichter, le-luir; v II ali u (mi Tirolskem): Leop. pl. Aichlli-ger, lekar v Judenbargn: F. Senekovič; v 1 n-niehenu: J. Stajif, lekar; v J ms tu: Villi. Dentseh, lekar; v Ivauiču: Ed. Telovič, lekar; v Karlovcu: A. K. Katkič, lekar iu ,1. Kenič ; v Celovcu: Kari Klemončič; v K i n d s b e r g u : .), Karinčič; v K a ji f e n bergu: Turner; v Knit-tolfeldo: Willi. Visebner; v Krnu ji: Kail Suvnik, K-k ur; v Liencu: Fr. pl. Krlach, lekar; v Ijeobnu: Jan. Pefersehy, lekar; v Muri-boru: Alojzij (juandest; v Metliki: Alfred Matter, lekar; v M ii r zz u s e h I u g u : Jan. Dan-zor, lekar; v Muruvu: Jan. Sleyror; v Mitro-vlei: A. Korsteilovič; v M a I s n ; l.udvig Pilil, lekar; v Nouiuarklii (n» Btajarskein): Karl Mully, lekur; v O t oče u: Kdv. Tomaj, lekar; v Mozirji: Jan. Tribuč; v Ptuju: C. Girod , lekar; v Potervuradiuu: L: C. Jiiuginger; v Novem mestu: Dom. Rizzoli, lekar; v ltove-red u: Ribaril Thales, lekar ; v Rotteninannu: Franz X. llling, lekar; v Sumoborn: F. Hehwarz, lekar; v Šeboniku: Peter Hero s, lekar; v Št ras b ur g u J. V. C'orton : v H t. Vidu: Jiiliuri Rippert: v Radgoni: <'ezar ll. Andrieti. lekar; v Ntuinzu: V. Tlmoušck, lekar, v Ženi u IIII: 1>. Jovuuovičev sili; v Splitu: Venatio pl, Orazlo, lekar; v H c b I a n d e r s n H. Wllrstl, lekar; v Trstu: Jak. Soravall«, lekar; v Tri dentu: Aut. Mantoni; v Trohižu: Kug. lilier-liu, lekar; v Holaku: Math. Hiirst; v V u kovani: A Krsicsovlc», lokar; v Vinkoveili: Fridr. llt-rzig, lekar; vVaraždinu: dr A Ilul-ter. lekar; v Slovenjem gradou: Jos. Kall-garič, lokar iu g. Kordik, lekar; v 81 ovens ki H i s t r i c. i: Adam pl. (Jutkovski, lokar; v Hon j i: Jos. Aeeurti, lokar; v / a d r u : H. Anilravlč. lokar; v Zlatarn: Jan. 1'ospisil, lekar.	(I J
Analitično kemični laboratorij direktorja dr. Thenb. WernerJ.i, lastnika politehničnega zavoda, prise/,enega kemika v Vratislavu.
It. CJ IX. Tel. 24.
Opirajo se nu to, <Ih se po natančni iu vestni kemični preiskavi občinstvu najprej iu najbolj gotov,, iu zanesljivo poroštvo daj« za dobroto, izvrstnost iu neškodljivost, kakor tudi pravo ceno i/, orgaiilčiiih re<vi napravljenega izdelka, poslal lilije g lekarn«čsr Frane Wilholm iz Neun-kindion-a na Spodnjem Avstrijskem poskušnje od njega izdelanega in po zdravniškem ukazu naprav
'i.....ga Williclin-nvegii Sc|ine<luign Krilu
lei'-Allop-a v sklcMcl z njegovim pečatom zapečateni v kemično preiskavo, želiS, da naj ta njegov izd. lek natančno proiščem in uepristransko kot strokovnjak izrečem, kaj da sem pri tem pro-iskoVHiijl našel.
Vsled te prošnje sem gori imenovani sok sam kvalitativno in kvantitativno preiikal , in smem opiraje so na i.speh to pieiskave to le resnično sodbo izreči:
Willielm ov SehiiorliergH Kniiilci -Ailop je uniHtiio izdelovali si k slizusiih rastlin, ki sepila vtriujejo iu raznovrstne kataralične bolečine olajšujejo. T« sok sn umno napruvlja in priča ostro kovnjaštvu g. izdaielja, čemur sta porok tudi njegovo i m«, in iij, gov stan. Velik del od njega rabljenih rastlin je zarad gori omenjenih koristnih nasledkov za človeški organi/., m že zdavuej v znaostvu znan iu v prakliču, m zdravilstvu rabilen Omenjenemu rastlinskemu soku je pridejun najboljši rastlinski sbidkor, in j« ga i/.de'atelj vedel ■vojemu izdelku dati po pridevkih prav veljau, p>¡jeten pa ne mehek cdins.
Iz popolnega prepričanja upirajo se vil omenjeno preiskavo zuinoreiii tedaj Willielmov Srliui'i'bi'l'Ks Krltiiler-Allnp kot izvrstno zdravilo za prsne, pljučno in sopilne bolezni piijio-ročati iu še posebno opominjam , du jo njegova cena primerna njegov i vrednosti.
Nuj Sn opomnim, du je g. Franc AVilheliu, lekarničar v Neiiokirehenu, edini i/.detnlelj piavega Schneehcrgs Kliiuter-Alb pil, ki gil oil I IH7G sim razpošilja pod iniiie in W i1 lielmov Srliili'i'iiei'KH Kritillrr-Altop samo g. Franc Willielm, bkarničar v Neuiikirchenii.
V	Vratislavu meseca maja 1877. Vodju
analitično kemičnega laboratorija in politehničnega zavoda
(L. S.) dr. TI........... W erner, prisežen kemik.
Izvirna llušii velja I gllt. 25 kr. ill se dobiva le pri izdt Ijiitelju
Vr. WilliHiii-ii,
lekarničarju v Neunkirchen-u v Dolenjem Avstrijskem.
Zavijanje sn zarnčuni 20 kr. Piavi Wilhelm-ov Selineebergs Kriillter-Allop prodajajo samo gospodje, ki ga dobivajo od mene:
V	I/j II III j IIII1: 1'eler I.HNiiik ; vPostojni: .1 A. Kiipfoisehmi It , lekarničar; v Zagrebu: Sig. Mittlbaeh lekarničar; v Hoz en n: F. \Vald-uiiiller, lekarničar; v Horgu: Jos. Hettanini, le-karničer; v r linee kil: J (i Mahi; v It rik seli u : Lenaril Slaub, lekarničar; v ('olji: tlauin-bacb-ovu lekarna in Fr. Kuuscher; v Oseku: J. C pl Uieiies, lekarničar; v F r o li n I o i te n u; Vin-ceiie. Hlumauer; v Hrežali: Ant. Aiebinger, lekarničar; v Foldbuchu: Jos. Kiinig, lekarničar; v (lospiču: Val. Vovk, bkarničir; v Glini: Ant. lluiilik, lekarničar; v Gorici: A. Franzonl, lekarničar; v Gradcu: Wend. Trnkoczy, lekarničar; v lliillu lin Tirolskem: Leop. pl Aiehio-ger, lekarničar; v Inšprukll: Franc Winkler, iekarničar; v I n n I c. li en u: J. Stopf, lekarničar; v Ivaniču: 13(1. Tolovič , lekarničar; v Jaški: Aleks. Iloržič, leknn.ičar; v ('eloveu: Kari Klo-menčič; v Karlovcu: A. K. Katkič, lekarničar; v Koprivnici: Maks Worli, leknrničar; v Kra nii: Kari Suvnik, lekarničar ; v K n i tt e I f e 1 d u : Willi. Visebner; v Kindbeigu: J. K. Karinčič; v Lioncu: Fr. pl. Krlaeli, lekarničar; v Mariboru: Alojirij t¿uanileat; v Merauu: Willi, pl. Pornvvertli, lekarničar; v Malsu: Ludv. Piill, lekarničar; v Muruvu: Jan. Sleyror; v Ptuju: C. Girod , lekarničar; v P o t o r v a r ad i n u ; R. Doodattovi dediči; v Radgoni: (!oz«r K. An-drieu, lekarničar; v Rovorodu: Ribaril Thales, lekarničar; V Nine lil mestu : Dom. Rizzoli, lekarničar; v Trstu: L. Zauetti. lekarničar ; v Holaku Ford. Seholz , lekarničar; v Vukovuru: A. Kniicsovies, lekarničar ; v V i n k o v e i h: Frid-rili Ilerzlg. lekarničar; v Vuraždinu: dr. A. Haiti r, lokainičur; v Slovenjem graden: G. Kordik, lekarničar: v Zadrti: V. Androvič, lekarničar. Kdor hoče prevzel i zalogo, na j se pismeno «brco do mene,	( 1 )
N e u u k i r c h e u pri Dunaju (na Dolenjem Av stiijsltem)	Franc W illielm, lekarničar.
I*. I. oličiiiMho naj vselej odločno /,«-lilevu Willielmov SrliueelierKs Krlluter-Allop, ker le Jaz. sam izdelujem pravega in mi Ixdelkl, ki se nahajajo pod Imenom: Julij liillner-jev Selineeliergs Krliuler-Allop le nevredni ponaredki, pred klerlmi poseono svarilu.
Izdajatelj in odgovorni vrednik: ^ilip lladcrlup.
lilusiilkovi Clruiri v I.JUOlJilol.