Uredništvo
foiipravimtvo:
Kolodvorsko Štev. 16.
^ urodnikoin ho moro govoriti *»alc dan od 11. do 12. urn.
Rokopisi b« ne vračajo.
Inserati:
^•atstopna petit-
4 kr » Pri Ilfcfctnoa po* daj« lopust.
Velja
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> C5. uri zvečer
za jLJublJano
v upravniStvu:
za colo loto 6 gld., za, pol lota 3 gld., za četrt lota 1 gld. 60 kr., na mesoo 50 kr., pošiljat e v na dom velja rao-»ečuo 9 kr. voo.
Po pošti velja
za celo leto 10 gl., za pol lota 6 gld., za čotrtlota2gld. 60 kr. in za jeden mesec 86 kr.
Štev. 216.
V Ljubljani v soboto, 15. novembra 1884.
Tečaj I.
Zanimiva obravnava.
Čuden je ta božji svet! Siva je theorija '*< kadarkoli pride do protivja z navadno suhoparno prakso, vsigdar se bode morala umakniti bledolična hči hladnega spoznavanja >n nadvladala bode krepka deklina, vsakdanjega življenja dejanjski proizvod! Premišljaj in preštudiraj kako važno vprašanje, preiskuj ga s temeljito natančnostjo prirodoslovca, kateri z mikroskopom zasleduje življenjske pojave v kapljici tekočine, razpravljaj ga v svojem listu jasno in razločno kakor najslavnejši filozof svoje probleme, in kar ti ostaja na dnu tvoje duše, vsedlino svojega razmotrivanja s kerubinskim glasom naznanjaj jo svojemu občinstvu — nič ti ne koristi, zadnji tvojih protivnikov — in kedo jih nima? — prijel te bode zaradi jed-nega izraza, tiral (e bode pred sodišče, in gorjč tebi, če milosti ne najdeš pred očmi strogega sodnika! Ne bodo več vprašali, koliko dobrega, tehtnega smo zajemali iz tega časnika, marveč glave bodo vkupe stisnili in kakor škodeželjne jezične branjevke regljali bodo: »Lejte, božja šiba ga je zadela, sodnik ga je »subjektivno" obsodil na pet goldinarjev globe!" In zlasti, če imaš časnikarske konkurente! Angleški sportsman, kateri na lisičji dirki sta-rega lisjaka usmrti, ne bode Bvoj halali bolj veselo, bolj samosvestno proti nebu zatrobil, °ego so to storili nekateri slovenski časniki 0 priliki, ko je nas mestna deleg. sodnija na žalostno denarno kazen obsodila vsled nekega, proti dr. Tavčarju naperjenega članka z naslovom: Indignatio fecit. Celo stara goriška teta »Soča*, katero zalagajo nepoznanih vasij nepoznani veleumi s sadovi svojih filozofičnih preiskavanj, celo ta postarna ženica jela je kaj hudobno gibati svoje brežzobne čeljusti ter sentimentalnosti polna ponavljala je tudi ona s »Slovenskim Narodom" in »Slovanom" vred sladko zibeljno pesen: »Obsodili so ga, ured-
Listek.
Hribovska pisma.
Die hochste Poesie ist Oeld,
Kein Oeld — die Prosa:
Drum heirat’ ich die Emina Feld Und nicht die Rosa.
Hugo Schcnk.
Ne ustrašite se preveč, gospod urednik, ^e Vam pričnem s tem modernim nemškim pesnikom. Z Dunaja sem ravnokar prišel in zato jni roj6 po glavi še vedno velikomestne misli. Odkar sem čital popotno pismo »vročekrvnega" 8«trudnika Vašega, prof. Tratodoljskega nam-r®č, ni mi dalo spati. Zakaj bi tudi jaz ne sPlezal zopet enkrat s svojih hribov in posedal nekoliko po svetu. Mati so mi sicer o>'anili in dejali, da naj se varujem in skrbim z* dušo, kajti tam na Dunaji baje nimajo ***č vere; sosedov boter so me prosili, da naj Povem dunajski gospOdi, da jim je letos ves tiŽol toča pobila in da so jim zelje gosenice ^edle, naj bi jim za letos odjenjali kake t^ftjearje pri davkih. Obljubil sem jim se ve da '** oddrdral proti Dunaju. V duhu sem si predstavljal, kako se bodeva z dunajsko gospGdo Pomenkovala in kakih zaslug si bodem nabral
nika »Ljub. Lista", anafhema sit!“ In neizsku-šenega ljudstva je dovelj na svetu, katero se celo takim nepoklicanim varuhom na limanice vseda!
Ko smo bili obsojeni od prve instance radi pravde z dr. Ivanom Tavčarjem, objavili smo takoj svoj priziv. Včeraj je bila prizivna obravnava pri tukajšnji c. kr. deželni sodniji. Sodišče so sestavljali gg. svetovalci pl. Z hub er (predsednik), Ravnikar, baron Rechbach in Zajec. In propria causa zagovarjal je obtožbo g. privatni vtožitelj dr. Tavčar, zatoženi urednik, prof. buklje, je osebno zastopal svoje iu svojega časnika pravdno zadevo.
Obravnava je bila zanimiva v marsikaterem oziru. Ne le radi tega, ker sta si nasproti stali morda najbolj markirani osebi našega strankarskega življenja, temveč ker je razprava bila natančna in temeljita, in konečno, ker se je pri tej priliki zopet v najlepšem svitu pokazala čudovita taktika naših radikalnih nasprotnikov. Večkrat smo uže na-glašali, da jim ugaja vsako sredstvo, vsako orožje. Vender ne bi nikedar toliko netaktnosti pričakovali od njih proroka, preglasnega dr. Tavčarja. Mnogo seje boril urednik »Ljub. Lista" z „WochenbIattovo“ stranko na Slovenskem, čestokrat so mu pretipali sreč in obisti, čestokrat so vlačili njegovo imč po predalih raznih uredništev, ali toliko naravnega čuta, toliko pojma o navadni dostojnosti so vender le imeli, da mu nikdo ni direktno očital nepremišljene besede, spregovorjene pred 18. leti v veseli študentovski družbi. Ta junaški čin, katerega so se sramovali celo „Wochenblattovi“ sotrudniki in dopisniki graške „Tagespošte" in dunajskih listov, je sebi pridržal mož, v katerem je utelovljen cvet ponosnega narodnjaštva, dr. Tavčar. S sveto razjarjenostjo ovadil je namreč sodišču nečuveno novico, da je bil prof. Šuklje v svojih dijaških le-
za slovensko kulturno zgodovino, če tam na Kostanjevici ali v Finfovžu najdem tudi jaz kak slovensk napis. In nisem se varal. Z visoko gospčdo sva se sicer prav prijazno pogledala iz očij v oči, pa o sosedovem želji nisem mogel nič povedati, ker me ničesa vprašali niso in kar tako se pa to ne da, začeti. Kar se pa tiče slovenskega življa na Dunaji, sem našel, da, če pojde to tako naprej, imeli bodemo tam kmalu slovensko ljudsko šolo. Le pomislite, na vsakem voglu in pri vsakem mostu stoji slovensk kostajuar, doma »tam od Lašč", gostilne, kjer bi ne bilo vsak večer pet do deset slovenskih Kočevarjev, take gostilne uže na celem Dunaji ni ne. (Kočevarji na Dunaji so uže zdavna \oi poslovenjeni.) In če le človek pride v kako kavarno, recimo k »Mizarju", našel bode vedno več visokošolcev, kakor na univerzi. Zjutraj in zvečer, dopolu-dnd in popoludnč tu kar mrgoli slovenske mladine, starih hiš in mladeničev, in človek misli, da je prišel v kavarno v Ljubljani ali
Škofji lo pst! ne upam si zapisati celega
imena. Ločani so hudi, hu! Bog ne zadeni, da bi mene ubozega Hribovca kdo tako krenil po prstih in morebiti še cel6 po glavi, kakor so Vašega »vročekrvnega" sotrudnika.
Kaj sem nadalje še novega videl. Da imajo pri Sv. Stefanu nov zvon, Vas morda
tih obsojen radi pansl avisti čn eg a r o -vanja. Skliceval se je celo na to — in niti sram ga ni bilo, čisto bistro je gledal okolo po sobi — da mora on to znati, češ, saj sem bil svoje dni dober prijatelj z zatožencem. Pač se pri tej priliki nismo mogli ubraniti nevesele misli: »Nepremišljeni prof. Šuklje, kako si se mogel tako daleč spozabiti!" Prijateljstvo s takim človekom, — margaritas ante —./
Sicer pa tudi ta nedolžno-plebejski argument ni koristil radikalnemu odvetniku, sodniki se niti ozirali niso na njegovo ovadbo. Obravnava vršila se je blizu tak6-le:
Najprej je g. deželne sodnije svetovalec L. Ravnikar prečital inkriminirani članek, razsodbo prve instance in priziv, katerega sta uložili obe stranki. Besedo dobi potem privatni tožnik dr. Tavčar. Govoril je z običajnim theatraličnim pathosom: mnogo fraz, bore malo jedra, še manj juridične soli! Na-glašal je v svojem govoru, da je med olikanimi ljudmi čestokrat izraz uže psovka, nad katerim se neomikanci ne bi spodtikali. A koliko psovk je zatoženec nakupičil v svojem članku! Vzemite besedo »blatobljuvnik" — vsklikne tožitelj — ter si predstavljajte človeka, kateri blato bljuva! In kaj pomeni beseda »razposajenec"? Nič drugega, nego nemški: liotzbube!! Če visoko sodišče takih napadov ne kaznuje, potem nikdo ne bode več varen pred »Ljublj. Listom". Ali kazen, katero je določila prva instanca, je čisto neprimerna, prenizka v vsakem oziru. Pomislite — poudarja govornik — toliko psovk in le deset goldinarjev glftbe! Kje je tukaj pravo razmerje med kaznjivim dejanjem in zasluženo kaznijo? Tedaj pričakuje privatni tožnik, da bode sodišče razsodbo prve instance primerno poostrilo.
Sicer pa se mora to zgoditi uže zaradi tega, ker se med olajševalnimi okolnostmi,
ne bode zanimalo tako, kakor če Vam povem, kako se na na Dunaji ubogemu pasjemu rodu godi. Torbice nosijo vsi na gobčkih, in v gostilne in kavarne ne smejo, kakor v Ljubljani —• si licet componere — srednješolci. Gorjč lehkoživcem Dunajčanom, če zved6 zatirani dunajski kužki o velikih privilegijah, katere uživajo njih rodni bratje v Ljubljani! Brez dynamita in nitroglycerina ne bode!
Rad bi Vam kaj pisal o Makartu in njegovih ženskah, pa nisem bil tako srečen, kakor moj radikalen kolega od „Slovenskega Naroda", kateri se je znal zmuzniti v Makartovo »predilnico". Makart pri kolovratu, to bi bil zares klasičen prizor, vreden Makartovega čopiča ! Da, pegasus je hudomušna žival in časi prekucne tudi starega znanca raz sebe.
O »Sloveniji" imam povedati same vesele vesti. Politiko bode pustila po polnem, s katero se po resnici tudi nikdar pečala ni, vsaj tistih »navdušenih" dopisov v slovenskem Me-tuzalemu ne smemo staviti na njen rovaš. Ona jih ni nikdar odobravala. Nekaj je sicer še teh hudih elementov v njej, pa seštejemo jih lahko na prstih jedne roke, in med temi so bili oni najglasneji, ki so kolikor toliko udeleženi one causc celebrc v Ljubljani. Sicor pa, kdo bi jim to zameril, dijak je v svojem početji vedno radikalen, le poglejte, kaj so ne-
navedenimi v razsodbi, nahaja tudi ta, da je bil zatoženec doslej neomadeževan. »Znano mi je — pravi dr. Ivan Tavčar — da je bil prof. Šuklje pred nekoliko leti baš od ljubljanskega sodišča obsojen zaradi panslavističnih agitacij. Meni je to čisto dobro znano, ker sem bil prej prijatelj njegov; če je pa kedo jedenkrat obsojen bil zaradi zločina, potem mu nikakor ne gre več častni predikat neomadeževanega življenja". Tedaj nasvetuje tožnik, da se razsodba primerno poostri.
Sodnije predsednik podeli na to besedo prof. Š uk lj e ju, kateri je v dolgem, jedno uro trajajočem govoru po polnem ovrgel vse dedukcije učenega pravnika ter dostojno označil njegovo in njegove stranke postopanje.
(Dalje prihodnjič.)
Viribus uiiitis. n.
Zgodovinar pripoveduje, da je slavni Kserkses, ogledujoč raz gore Athos svojo ogromno vojsko zbrano pred bojem, žalosten vskliknil: »Koliko izmed teh junaških mož dočaka zmage venec!"
Marsikateri slovensk rodoljub, ki opazuje od blizu razdvojeni slovenski falaugi v ljutem boji, vpraša tudi nedvojno: Kakova bode usoda toliko navdušenih rodoljubov na podlagi pre-idealnega narodnega programa?
Njihova situvacija dozdeva se nam jed-naka vojskovodjevi, ki zataji iz osebnih nazorov malenkostnih formalitet, katere si je prisvojil iz sive theorije, nasvetovan nov stra-tegičen črtež. Oznanjujoč, da je njegov program jedino pravi, nadaljuje po razprtiji oslabljen, na lastno roko boj.
Znani so ostri vojni zakoni za ponesrečene takove vojskine demonstracije. Smrtna kazen prisojena je onemu, ki uniči ali oškoduje s svojo trmoglavostjo državen interes.
Takove postave veljajo tudi v političnem
boji.
Njih spominamo prevroče in preidealne naše politike, ki prezirajo v svojem, v princi-pijalnem boji najvišji narodni blagor in uničujejo zaradi osebnosti najboljši priložnosti za zdatne •vspehe in stalno pomirjenje.
To si upamo trditi javno na podlagi ničevih dosedanjih pridobitev naših političnih separatistov.
Z naglasom vprašamo, koliko je koristila njim dosedaj najbolj strastna opozicija, najbolj zagrizeno sumničenje nasprotnih načel — in koliko je škodoval casus belli istih nesrečnih šest sto goldinarjev naši narodni stvari. Niti jeden slovensk otrok se ni germaniziral s temi novci in se tudi v bodoče ne bode,
davno naredili nemški burši na Dunaji: Osta-vili so Henrika Heineja in ga izbrisali iz vrste nemških pesnikov zato, ker je bil rodu Abrahamovega !
Še jedno! Koder sem hodil in kjer sem bil, povpraševali so me po onih 600 goldinarjih. Jaz jim nisem mogel druzega povedati, kakor da jih jaz nimam in da jih nisem nič videl. Vi gotovo kaj bolj natančnega veste, kje so. Jaz bi samo stavil predlog, da naj bi vsakdo, kdor modruje o teh „zloglasnih 600 goldinarjih", dasiravno nevč o njih toliko, kakor Vaš Hribovec o integralkah in diferenci-jalkah, da naj bi vsakdo plačal jeden forint kazni v korist „Narodnega doma", in prepričan sem, da bodemo spomladi uže začeli z zidanjem. Le škoda, da nimamo Slovenci no-, benega dramatika. Kako lepa komedija bi se dala napisati z naslovom: „600gld.“, žalostna komedija v brezštevilnih činih. Glavne osebe: Dr. Oduren, bivši deželni poslanec; Janez Lesen, urednik radikalnemu slovenskemu listu. Razen njih sodelujejo deželni poslanci in uredniki slovenskih listov. Tudi „Hanswursta“ ne manjka. Ko bi nam kdo spisal tako komedijo, lahko bi jo prodajal v „Narodni Tiskarni" in pri Kleinmayrji, in ne trebalo bi jo nositi na prodaj v deželno-zborsko sobano.
Hribovec.
boj, strasten boj — ne, osebno najbolj nepremišljeno razprtje zaradi teh dovoljenih grošev, zaradi pomirljive naše politike pa je škodoval več narodni stvari, korumpiral več narodnega praktičnega mišljenja, kot največji naš trud leta in leta izboljšati more.
Poglejmo naše socijalno življenje, poglejmo naše zavode, naša društva od iste d6be, od kar se je rodil v našč gorje — nepotreben politični principijalni boj!
Vse razbito, vse razrušeno na desni in levi, ondi, kjer se je navduševala naša vojna četa za težek svoj naroden posel.
Prijatelj ne zaupa prijatelju, društvenik ne društveniku, volilec ne volilcu, ne pomisleč, zakaj in čemu. Samo zaradi principov se pero po političnih listih osobni strankarski grehi na škodo iste svetinje, ki se je nosila do sedaj na naših zastavah v boji za narodove pravice.
Vsled tega neosnovanega in neopravičeno provzročenega razdvoja hira društveno življenje in pojema slovstveno delovanje.
Tak je torej dozdanji vspeh nesrečne opozicije, nepremišljenega boja, ki ga ne neti cela stranka, temveč le nekateri nesrečni strategi na račun blagora vsega naroda slovenskega. Slavui Nelson razglasil je pred odločilnim bojem pri Trafalgaru znamenit ukaz: „Anglija pričakuje, da spolni vsak izmed nas svojo dolžnost."
Slovenski narod, naša sveta, stoletja nerazumljena narodna stvar zahteva od nas vseh brez izjeme, da odložimo vso osebnost, vsa malenkostna principijalna nasprotja in se oklenemo krepko onega mogočnega stebra, našega pravičnega zaveznika — sedanje vlade in njej prijazne politike.
In lioc signo saJus rei publicae!
Rodoljub.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Zasedanje delegacij približava se koncu. Delegacija avstrijska je večjidel skupnega proračuna uže rešila, a ogerska delegacija sestane se danes, da razpravlja ter reši budget ministerstva vnanjih zadev ter c. kr. vojske. Najbrže se bode sesija delegacij uže v torek ali sredo uže zaključila.
Nj. veličanstvo cesar sprejel je včeraj v kraljevi palači budimski deputacijo hrvat-skega sabora, katera mu je izročila saborsko adreso. Nj. veličanstvo odgovorilo je na odgovor saborskega predsednika Mirka Hrvata tako-le: „Z veseljem sprejmem adreso ter se nadejam, da bode hrvatski sabor, stoječ na
(jrover Cleveland.
Zanimalo bode morda čestite čitatelje, če podamo tu životopis moža, kateri je bil poklican slednje dni, da vodi veliko državno ladijo Zjedinjenih Držav, životopis moža, v katerega se stavijo in ne neopravičeno, tolike nadeje, od katerega se pričakuje korenita pre-ustrojba gnjilega uradniškega elementa.
Novi predsednik Zjedinjenih Držav, Gro-ver Cleveland, narodil se je v letu 1837 v vasi Novega Jerseja. Njegov oča, duhovnik, ni imel denarnih sredstev, da bi bil mogel kaj storiti za sina. Grover pa je dobro porabil vsako najmanjšo priložnost, da si je pridobival vednosti. V šestnajstem letu dejal mu je oča, da je zdaj uže dosta star, naj si skuša sam prislužiti si kruha. To pa ni preplašilo mladeniča; z veselim srcem zapustil je domačo selsko šolo v Clintonu v državi Novi Jork ter pričel samosvojuo življenje; služil je v pro-dajalnici dišav za letno plačo 50 dolarjev. Kmalu potem umrl mu je oča, in mladenič poda se zdaj v Novi Jork in tu dobil je službo učitelja v nekem zavetišči za slepce. Ta nova služba pa mu ni posebno ugajala, kmalu je zapustil to mesto ter se podal v Cleveland v Ohio. Tu je dobil v odvetniški pisarni mesto p is a č a; služil je na teden štiri dolarje, in
temelji zakona, tudi v bodoče deloval v korist dežele." S tem bil je končan oficijalni del avdijence. Potem je cesar še govoril o delovanji sabora v poslednjih dneh ter izjavil, da je sabor v tem času storil več nego prej v celi sesiji.
Iz Budimpešte javlja se dunajskim listom, da bode državni zbor sklican v dan 4. de; cembra ter da bode potem z malimi presledki zboroval do Velike noči. O Veliki noči pa bode zbor razpuščen ter za spomlad razpisane nove volitve.
Ogerski državni zbor nadaljeval bode prihodnji teden zopet svoje delovanje. Najprej razpravljalo se bode o proračunu za 1. 1885. Debata trajala bode blizu tri tedne.
Tuje dežele.
Nedavno smo poročali, da Albanezi v okraji velesovskem počenjajo kruta grozodejstva. Sedaj poroča se „Pol. Corr." iz Niša, da Albanezi nadaljujejo svoja grozodejstva. Pred nekaterimi dnevi napala je albaneška druhal krščansko vas Papratište, r požgala 60 poslopij ter ubila mnogo ljudij. Še hujše gospodarila je ta druhal v vasi Orašje, kjer je ubila 14 oseb ter vpepelila celo vas. Turški vojaki so na potu proti tolovajski druhali.
Angleški lord Northbrook, ki se je te dni vrnil iz Egipta, ni prinesel v London posebno ugodnih vestij. Zaradi njegovih predlogov gledč zboljšanja finančnega položaja v Egiptu nastala je kriza v angleškem kabinetu. Javno mnenje angleško proti se novim žrtvam za Egipet, ako preide dežela v trajno vlast Angleški.
Iz Sudana prihajajo nepovoljna poročila, Nil uže pada, a še vedno niso vsi brodovi in čolni onkraj Nilovega katarakta. Po tem takem dospela bode angleška ekspedicija najbrže še le meseca februvarija pred Kartum. Da-li bode dotle še plapolal na obzidji mesta Kartuma prapor egiptovski, je pač zel6 dvojbeno. Kakor pravijo najnovejša poročila, obkolil je Mahdi Kartum po polnem.
O francosko-kitnjskih dogovorih gled6 miru nimamo danes novih poročil; toliko pa je gotovo, da se dogovori nadaljujejo ter da bodo skoro gotovo imeli povoljen uspeh.
Razne vesti.
—	(Nesrečna zamenjava.) ProkuristIgn. Suchy na Dunaji se je to dni na nenavaden način ponesrečil. Mož je bil zelo božjasten in ko jo dobil 6. t. m. zopet hud napad, vzela je njegova soproga v naglici namesto navadnega zdravila —• steklenico očetove kisline tor mu jo vlila v usta. Čez malo ur je bil ubožec mrtev.
———i ii- ——■■■■■• ■■'■'■'gg
tu našel je priliko, da se je vadil v pravosi o v ji. Njegov napredek bil je velikansk, kajti uže v 1. 1859. dalo se mu je dovoljenje, da sme pred sodnijo biti zagovornik. Tu spoznali so njegove izredne zmožnosti, in v 26. letu svoje dobe bil je uže imenovan asistentom okrajnega opravnika v grofiji Eriji. Tu posloval je tri leta ter si pridobil temeljito poznanje javnih razmer.
V letu 1865., ko je bila demokracija še v senci državljanske vojske, vzprejel je kan; didaturo za mesto okrajnega opravnika, a ni prodrl. V 1. 1870. bil je izvoljen naj višjim sodnikom v grofiji Eriji in v I. 1881. županom v Buffalu. Pri volitvi za to dostojanstvo so republikanci rajši volili njega kakor kandidata njihove stranke; komaj je jodno leto opravljal to službo, uže je pokazal, da se volilci niso v njem motili. Obljubil je, da ne bode župan jedne stranke, marveč župan vsega Buffala, in držal je možko svojo besedo.
V nastopnem govoru poudarjal je načela da morajo uraduiki narodovo premoženje tako oskrbovati, kakor bi bili kuratorji javnega premoženja; hi on sam se je strogo držal tega načela. Župan Cleveland je koj v pi'V‘u tednih obrnil pozornost na posamne oddel*^ mestnega oskrbstva. Njegove skušnje kot okrajnega opravnika asistent in kot grofijski s°a'
— (Štiriindvajsetkrat ljudem življenje rešil) Kapitan Riege iz Hamburga je v teku svojih voženj po vodi reSil štiriindvajsetim ljudem življenje. Nemški cesarjevič je povabil pri-prostega moža k sobi v Berolin in mu podaril zlato uro in pohvalno diplomo za njegovo požrtvovalno človekoljubje.
— (Oda lis ki n beg.) Italijanski listi zve-dajo, da jo prišla v Napolj mlada deklica iz Carigrada, ki ima za seboj jako romantično zgodbo, čeravno je komaj 17 let stara. Ime ji je Karmela Kendo in je hči italijanskega pomorščaka. Mati ji 3® zgodaj umrla in oče ni znal, komu bi zaupal tedaj 81etno hčerko, ko je moral na morje. Oblekel jo je kot dečka ter jo vzel seboj na barko. V Sa-loniki šla je v družbi necega očetovega tovariša »a k6pno — a nazaj je ni bilo več. V mestu se je namreč zgubila in prišla v roke kupčevalcem s človeškim blagom. Prodali so jo turškemu paši in ko je dete dorastlo, hotel jo je paša za ženo. Prodno pa je to izvršil, zapletel se je v nek proces, vslod katerega so ga zaprli. Karmelo pa poslali sultanu v dar. Preživela je potem več let v Abdul-Hamidovem haremu kot favoritinja njegova. V zadnjem času se ji je posrečilo uiti in zbežati na italijansko ladijo, katera jo je pripoljala v domovino.
— (Adelina Patti,) slavna oporna pevka, se je uže dolgo poganjala za ločenje svojega zakona z markizom de Caux. Sedaj poročajo listi, da je pariška sodnija izrekla ločenje, in sicer s pogoji, ki so za soproga jako ugodni. Patti je zastopal slavni pariški advokat, kajti ona biva sedaj v Novem Jorku.
— (RazširjanjekrščanstvavSibiriji.) Med narodi v Sibiriji, osebito med Tunguzi, Samo-jedi, Jakuti so jo do zdaj razširjalo krščanstvo le z malim vspehom, kor so misijonarji bolj gledali na to, da so ljudstvo vnanjo spreobrnili, a ne toliko skrbeli, da se spokorjenci ohranijo tudi spokorjeni. Še le pred kratkim pričela se je na to obračati tudi večja pozornost; pričeli so prevajati evangelije in drugo knjige novoga testamenta. Na dalje so so jele ustanavljati kristijansko šole, katere pozdravlja prebivalstvo z veliko radostjo. 'Maj je uže 9 šol, katerih posamične obiskuje 100 ‘lo 200 gojencov.
  (Čegava jo Dona Juanita?) Gledališki proces, ki bode tudi pri nas zanimal prijatelje Suppejeve operete, vršil se je zadnje čase v Nizzi. Laško društvo tamošnjega cirkusa igralo je namreč vsak večer Dono Juanito, med tem ko ima to pravico samo gledališče Tlicatre Frangais v Nizzi. Civilna sodnija jo sicer zavrnila tožbo ravnatelja omenjenoga gledališča, a kupčijska sodnija mu je dovolila, da sokvestruje dohodke cirkusa, doklor stvar no bode dognana.
— (Ženska moda— sovražnica ptic.) Nova moda, krasiti klobuke z malimi ptički, vzame na leto velikanskemu številu krilatih živalic ži~
nik so mu kazala, na kaj treba najprej obrniti oči. Našel je oskrbstvo mesta vse v neredu, zloraba postala je uže navada. Neko jutro iznenadil je mesto z ukazom, v katerem je strogo naročal mestnim uradnikom, da morajo imeti določene uradne ure, jednako kakor služabniki v zasebnih pisarnah. Predno so se Uradniki privadili temu ukazu, nastopil je zopet novo pot, prišla je na dan cela vrsta prepovedij proti raznim ukrepom mestnega starešinstva. Mestno starešinstvo bilo je po večini republikansko in ustavilo se je z vso močjo županovim prepovedim ter jih hotelo v bodoče zabraniti in odstraniti to županovo pravico, a Clevelandove jasne in umljive naredbe ao se razglasile, in takoj je bilo vse javno ttinenje za Clevelanda in njegove naredbe, mestuo starešinstvo pa je moralo odnehati od Nasprotovanja. Nekoč hoteli so razjarjeni niestni očetje nastaviti past Clevelandu. S posebno resolucijo določili so svoto za neko slavnost, a v istini bi se bila ta svota porabila za druge namene. Tako, mislili so si testni očetje, ne bode si upal župan nam Nasprotovati, in če nam prepovč to svoto, kamera je odmenjena za slavnost, zapustil ga “ode narod. A motili so se! Kakor o drugih Prilikah, kadar so hoteli mestni očetje trošiti denar, storil je tudi tukaj Cleveland, resolu-
venje. Neka kupčijska hiša v Novem Jorku sklonila je te dni s pariškim kupcem pogodbo, da mu pošlje 40 000 tičjih mehov, ki kodo za okrašenje ženskih klobukov.
— (Amerikanski humor.) O pitni vodi v Novem Orleanu piše tamošnji list: V zadnjem času ima tvarina, ki se vali iz vodnih cevi, duh, podoben nekako limburškemu siru ali pa trski (Stockfisch); gosta je tako kot grahova juha in ravno tako tečna. Primerilo se je uže, da je ljudem, ki so jo zvečer jedno kupo preveč spili, po noči izrastla vodna kreša iz vratu . . . Dober tek!
— (Osvete željan ženin.) Pred kratkim hotela se je v Parizu poročiti pred tamošnjim merom zaljubljena dvojica. Zbrali so se uže vsi svatje v merovi veži. Podali so se po stopnicah navzgor, nevesta naprej in za njo ženin. Med potom pa stopi ženin zadaj na obleko nevesti, in ta obrne so razjarjena ter meni: „To je bedasto!“ Šli so dalje. Užo so stali pred merom in ta vpraša ženina, če je njegova resna volja vzeti to pričujočo nevesto v zakon; ženin pa hladno odvrne: „Ne, tako bedast nisem!11 Svatje razpršili so se nevoljni na vse strani, nevesta pa je omedlela ... ter se še le čez dolgo časa zopet zavedela.
— (Požari v Ameriki.) Iz Novega Jorka se z dn6 9. t. m. poroča:	V Palaki v državi Florida pogorel je večji del jednega predmestja. Škoda znaša 800000 dolarjev; v Napoleonsviilu in v Lousiani učinil je uničevalen požar škode 200 000 dolarjev.
Domače stvari.
— Nj. c. in kr. apostolsko veličanstvo izvolilo jo v 1. dan avgusta t. 1. po toči poškodovanim občanom v Krškem, Cirkljah in v sv. Križu podeliti podpore 1000 gld. iz Najvišje zasebne blagajnice.
— (nSlovan“ piše v zadnjem svojem listu:) „Naš list je bil dvakrat zaporedoma (po državnem pravdništvu) zasežen; uredništvo je prosilo dvakrat za dovolitev druge izdaje, in slavna doželna vlada Kranjska nam je vselej dosledno odbila prošnjo. Dosledno odbila, rekli smo. Nikakor no dosledno, ker naša vlada ni ravnala dosledno nikakor. Ko jo namreč še pred meseci bila zasežena prva številka „ Slovanova", dovolilo je našemu uredniku slavno c. kr. pravdništvo in slavna c. kr. deželna vlada na ustno prošnjo, da sme prirediti drugo izdajo namesto zasežene številke, a zdaj nam je ista oblast odbila pismeno prošnjo. Radi bi tedaj vedeli, zakaj nam deželna vlada ne dovoljuje tega zdaj, kar nam je dovolila pred meseci; zato je celo opravičeno našo ponižno vprašanje, zakaj ni dosledna v praksi ?“ — Na to naivno vprašanje si MSlovan“ lahko odgovori sam. Deželni vladi je dano na voljo, drugo izdajo za-
ciji za petami sledila je prepoved in župan je v razglasu te prepovedi odkril skrite namene zapravljivega starašinstva ter si le še večjo ljubezen naroda pridobil.
Poročila demokratične državne konvencije v 1. 1882. govorila so o imenovanji župana Clevelanda guvernerjem novijor-škim s posebnim iznenadenjem. Ljudem pa, kateri so njegovo imenovanje predlagali, se to ni zdelo nikako iznenadenje. Ugnal je male zakrite tatove v Buffalu in pravično ljudstvo njegovega uradnega okraja želi, da ravno tako užene velike zakrite tatove pri državni vladi. Jedro prebivalstva štirih grofij, izmed katerih je glavna Erije, poslalo je svoje pooblaščence k shodu z obljubo, da glasujejo za Clevelanda iu ne za drugega. Govori se sicer, da je bilo njegovo imenovanje omogočeno vsled tega, da je Tammany Hall postal nezvest. Istina pa je le, da si je Tammauy izvolil boljšo stran ter da Clevelandovi prijatelji niso zanj operirali s podmitevanjem. Če bi bili hoteli storiti, težko da bi bil dovolil v to. Njegovo obnašanje kot župan bilo je poroštvo, da bode tudi kot guvernSr nezavisen ter da bode vsemu sleparstvu, naj si je demokratno ali republikansko, konec storil. Jutro po imenovanji guvernerja Clevelanda izjavil je prvi republikanski list v notranjem Zjedinjenih Držav, da hoče
seženega lista dovoliti, ali pa je ne dovoliti. Kar zadeva dvakrat zaseženega „Slovana", napada ta list vlado ne samo v tistih člankih, zaradi katerih je bil zasežen, ampak tudi na drugih mestih, ako-ravno ni državno pravdništvo seglo po dotičnih stavkih. „Slovan" je sploh opozicijsk list, ki vedno nasprotuje doželni vladi, če tudi si ta ui svesta, da bi storila kedaj kako krivico ali prizadela kaj žalega Slovencem, katerih potrebe in pravice so njej ne samo tako dobro, ampak šo boljši znane, kakor „Slovanu“, in na katere potrebo in pravice se deželna vlada, dasiravno »Slovan" misli drugače, vselej ozira po svoji moči. V tej zadevi se nima deželna vlada ničesar učiti od „ Slovana11. Vrhu tega „ Slovan “ ne vodi Slovence na pravi pot, on ni njih prijatelj, če jim tudi to na ves glas pripoveduje, kajti on jim ne razklada stvari, kakor so, on z njimi ne govori resnice. Na tak list torej deželna vlada ni dolžna imeti posebnih ozirov.
— (Umrl) je dm$ 13. t. m. po noči v Ljubljani č. g. Fran Gnezda, bivši profesor in učitelj veronauka na tržaški višji realki. Pokojnik se je narodil 1. 1822 na Vojskom pri Idriji; bil jo zel6 priljubljena oseba pri učencih in v družbi. Blag mu spomin!
— („Slavec",) slovensko delavsko pevsko društvo, priredi jutri (na Martinovo nedeljo) v prostorih Tavčarjeve restavracije javni pevski večer s sledečim programom: 1.) N—.: „Peson", zbor. 2.) A.: Komično berilo. 3.)Nedved: „V ljubem si ostala kraji", zbor. 4.) J. Nolli: „Strožaj, kakeršen mora biti", komičen prizor s petjem, predstavljata gg. Perdan in Jeršek. 5.) Vilhar: „Slav-janska", zbor. 6.) Lichtl: Koračnica, godba. 7.) Dr. B. Ipavec: „Danici“, zbor z baritonsolo. 8. Titi: Slavjanska ouvertura, godba. 9.) Hudba: „Marjan ka 11, zbor. 10.) Lange: „V planinski koči", godba. 11.) M.: „Vzgledna prijatelja", komičen prizor s petjem, predstavljata gg. Perdan in Jeršek. 12.) Grasse: Slavjanski potpourri, godba. 18.) L. Belar: „Rojakom“, zbor. 14.) pl. Balfi: Aria iz opero „Falstaf", za klarinet itd., svira godba. 15.) Iv. pl. Zajec: „Jurešičeva putnica", veliki ,zbor. 16.) Ples. — Pri veselici svira gledališka godba. — Nečlani plačajo 30 kr. ustopnine. — Začetek ob 7. uri zvečer. — Vse prijatelje petja, narodnega napredka in zabave vabi najuljudneje
odbor.
— (Slovensko gledališče.) Ker se je izrekla z več strani želja, da se letos tudi kaka finejša igra predstavlja, so je v predstavljanje v 17. dan t. m. izbral Jules des Premarayev vau-doville „Dr. Robin", v katerem predstavlja regisseur g. Kocelj slavnoznanega augleškega igralca Gar-ricka. Poleg te resne igre predstavljala se bode pa burka s petjem: „Dva gospoda pa jeden sluga", ki jo s svojimi komičnimi zapletkami izredno zabavna. Ker je ta dan semenj v Ljubljani, opozarjamo tudi vnanjo prijatelje slovenskega gledališča.
Clevelanda, ne pa republikanskega kandidata podpirati, in v jednem tednu storilo je več republikanskih listov ravno tako. Tisoči republikancev glasovali so za Clevelanda, tisoči pa so se zdržali glasovanja proti njemu. In izid je bil, da je bil Cleveland z blizu 200000 glasovi večine izvoljen guvernerjem v Novem Jorku.
Cleveland je velik, krasen samec. Nekov amerikansk list ga tako-le opisuje: „On ima temnorjave lase, čiste, ostre oči in odločen, dostojanstven obraz. V govoru je kratek in odločen, njegov da je da, ujegov ne je ne, da večkrat one, kateri prvikrat z njim govorijo, žali; a čim dalje je kdo z njim znan, tem bolj ga spoštuje in občuduje, kajti pod strogim obnašanjem skriva milobo, prijaznost, dobrohotnost. Vsak, kdor je imel z njim kaj opraviti, vč, da ravno to misli, kar govori, in zvesto to govori, kar misli. V nastopu kakor v bitstvu je mož iz stare politične šole, in zdi se, kakor bi bil prišel od prejšnjega rodu k nam, da nas uči, kako močni, hrabri, pošteni, odločni možje so bili naši dedje, kateri so ustanovili to ljudovlado ter nam zapustili svobodo, katero prevečkrat zlorabimo."
Devoslav.
— („Weriand de Graz.“) Zgodovinsko-rodoslovna razprava. Spisal Davorin Trstenjak. Tako se zove knjiga, katera je pred kratkim izšla ter se dobiva v komisij nem založništvu knjigarne Ig. pl. Kleinniajra in Ped. Bamberga v Ljubljani. Cona 50 kr. Za danes omenimo samo, da je vsebina te knjige zelo zanimljiva in priporočamo jo najtoplejše; o priliki morda spregovorimo več o njej.
— (Tatu,) kateri je pred kratkim, kakor smo poročali, izvršil na močvirji veliko tatvino, zasačili so uže pazni mestni redapstveniki v Mostah. Našli so pri njem nekatere, najbrže ukradene reči. Izročili so ga sodniji.
— (Požarna kronika.) Poroča se nam. Dnč 5. t. m. zažgala je posestnica Katarina Ad-lešič iz Žunič (okr. črnomaljski) po neprevidnosti leseno klet in hlev; ogenj je oboje upepelil. Škode je 120 gld.; posestnica ni bila zavarovana.
— (Umrl) je Pragi, kakor se nam od tam poroča, slavni in zaslužni umetnik, slikar Peter Maisnor. Pokojnik je bil dolgolotou urednik ilustrovanega oddelka leposlovnemu listu „Kvet.y“.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
London, 15. novembra. „Morningposta poroča iz Dongole z dnč 14. t. m., da je Wolseley dobil od Gordona pismo z dnč 4. t. m., v katerem potrjuje umor Stewarta Koverja in francoskega konzula ter naznanja, da se še lehko brani ter da se bode še obdržal.
Dunaj, 14. novembra. Slavni zoolog doktor Alfred Brehm je umrl v Keuthemlorfu pri Geri.
Hanau, 14. novembra. V bližini kolodvora trčila sta popoludne dva vlaka vkup Petnajst oseb je baje mrtvih in mnogo ranjenih.
Pariz, 14 novembra. Od polunoči do 6. ure zvečer je umrlo za kolero 48 oseb. -Zborniška komisija je zavrgla povišanje carine za uvažanje živine.
Pariz, 14. novembra. Iz Shangkaja se poroča, da so Francozi zasedli Tamsu. Uradnega poročila še ni.
Bruselj, 14. novembra. Poročila nekaterih listov o nastopu kolere v Bruselju se uradno dementirajo.
London, 14.novembra. Anglešk protektorat nad južnim obrežjem Nevoguinejskim se je slovesno proglasil.
Velika novost za Ljubljano.
Le na kratek čas z dovoljenjem visoke c. kr. deželne vlade
v prostoru Šelenburgove ulice St. 6
velika razstava
Jadranskega akvarija
iz Trata.
(126) 3-2
najbogatejša zbirka živih pomorskih živalij v njih življu. Ustopnina 30 kr., vojaki 20 kr., deca 15 kr.
gKF" Odprto je od 9. ure dopoludnč do 9. ure zvečer.
International Line.
Iz TRSTA direktno v NEW-YORK.
Včliki parniki prvega razreda te črte plujejo redno v New-Yoi'k in prevzemljejo naklad in potnike po najnižjih cenah in v najboljše oskrbovanje.
V New-York — Odhod iz Trsta.
Parnik „Bracadale“ 3300 ton okolu 12. novembra. » „Surrey“	4200 »	»	30.	»
Popotniška kajuta 200 gld. — medkrfiv 80 gld. Zaradi potovanja blagovoli naj se oglasiti pri
J. Terkuile
glavni agent za prevoz čez morje.
Via deli’ Arsenale št. 13, Teatro Gomunale, Trst. Zaradi naklada pri Emilianu d’Ant. Poglayen-u, glavnem agentu.	(115)	10—6
A. Mayerjeva
piva
♦
♦
v steklenicah v Ljubljani
priporoča Izborno
| naaaroEk© pivo | iz pivovarne bratov Koslerjev ♦
v zabojčkih po 25 in 50 steklenic. %
Ravnokar nam je došel:
Najnovejši pisalni koledar
za
odvetnike in beležnike
za navadno leto 1885.
Cena gold. 1,20, franko po pošti gold. 1,30.
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
V	Cena	7/10 lit.	steklenici	...	16 kr.	^
♦	»	Vib	»	»	.	.	.	12	»	♦
Zabojčki in steklenice franco nazaj ali se pa najceneje vračunavajo.	(66)	13	^
♦
❖
r	i-L*v
Balzam zoper ozeblino
od dr. Marinelleja
izdeluje G. Piccoli, lekarničar „pri angelji", Ljubljana, Dunajska cesta.
Najboljše in najsigurniše osvedočeno sredstvo zoper ozeblino. (109) 15—2
Steklenica s kopelišnim praškem 80 kr.
J
't
I1
•cn •
o S?
‘ 2 o . a
S ^
'H.H
CS
N N O
f-T CQ
ta ^
B x/i
S 8 .
(13
'S C
© I rp
M 2 . A — ca
C N
Ot
rt
yn «*
tn m
S«.
■ o g O S
rt C
•H r
—
h
a s
cvS <M A „
£:s
cu B r* ►
2^ p s
. 'TS (M
rH P •O)
*
v-
o
(-• rt
P- C
■M
’2
A
c£
m
‘O p!
A
• ~ cvJ C u
r b «
► C
•g c
{> K/J
c ^ P O)
Q -
'5
rt
p
O
u .S .S 0)
. o O «3 S £ M
.S 3 w 3 ti rf £ &
Qj	^
, « O
■2 I „-■§*
4) rt
> p
•s’2 Ib
1.2
n S p P A ctf O rt O CL
a © , O •SPa I
•aj 41 N
O fc
'C d „ I .-2 1
0 2 HS 3 k
«■3 J K S
© w A O S
t# rt
~ 0)
S-«
=3.2
• S >
0) g) o *
S ss
o rO
žl
S I
h
o ce
■s §
“o
oj
C N >3 £
W
t53! a
'C E N O, o.
o
nd
>o
o
u
o
Ph
o
p
•o
•6b
o
O
0)
s
. cd g o c s	j o-oo' i
j Nebo	3 - vi o
’► o	"E"
Id >■	m m " ca
v (4 cl Ja e? i <9 s i H M	cp o o OfOH J_+_ 1
Stanje barometra r ram	O (M X H W ®
£ 'c ' m f* t * £ rt P. O	c? • dj ■3 2°^ t: o o) • Pr, P« > N . N . <M t>*
a»a	AOU -Jr J
.TROPFEM
NUR ECHT BEI
APOTHEKER TRNKOCZY LAIBACM t STUCK 2o<
J. pLMtej, Mar pri pri zlatem samorop'
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
Murljaceljskc kapljice
za želod-ec,
kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu m so neprekosljivo sredstvo zoper: tuankanje slasti pri jedi, slab želodeo, urah, vetrove, koliko, zlatenioo, bljuvanje, glavobdl, krč v želodou, bitje srca, zabasanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. — 1 Sklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld. pfT Hvni-ilo! Opozarjamo, da se tiste lstinlte Marijacoljske ka-pljioe dobivajo samo v lekarni pri „3amorogu“ zraven rotovža na Mestnem trgu v Ljubljani pri J. pl.Trakoozy-Ju. Razpošiljava se le jeden tucat.
_ _ Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot ponarejeno.
Cvet zoper trganje
po dr. :bv£aličv!. je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križu ter živoih, oteklino, otrpnele ude in kito itd., malo časa, če se
rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „ovetu zoper trganje po dr. Ma-
■5-7—7—— Dču“ s zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 60 kr.
/Crliuijmtuff.
Zahvala.	(116)9—3
Gospodu pl. Trnkoozy-ju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinskej bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čimdalje hujša prihajala in uže več dnij niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinskl ovet po 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res imel je čudovit vspeh, da so se po kratkej rabi oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam torej dr. Maličev protinskl ovet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednakej bolezni priporočam. Vašej blagorodnosti pa izrekam naj-prlsrčnejšo zahvalo, z vsem spoštovanjem udani
Fran T-u.gr, posestnik v Šmariji pri Celji.
Planinski zeliščni sirop kranjski,
iZb°^n .zope^ ka^elJ». hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine 1 steklenica 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Pom ubij e vo (Porscli)
olje
najboljšo vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bez-gavne otekline. 1 steklenica 60 kr.
Salicilna nstna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi gmradijivo sapo iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kri čistilne kroglice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatidjali h. 21 kr.; jeden zavoj s 6. škatuijami 1 gold. 6 kr. Razpošilja se le jeden zavoj.
Naročila iz dežele izvrše se tekoj v lekarni pri ..Samorogu"
Jul. pl. TRNKOCZY-ja na Mestnem trgu v Ljubljani.
Odgovorni urednik prof. Fr. Šu kij e.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Ped. Bamberg v Ljubljani.