50. številka.
V Trstu, v sredo 22. junija 1892.
Tečaj XVII/
„EDINOST"
•■haj* dvakrat na teden, vsako iredo i« soboto oh 1. uri popoludne.
„Edinost" stane:
ta ti« leto gl. «.—; iiven A vat. 9.— gl. m polu leta „ 3.—: „ „ 4.50 , ia četrt leta , 1.50; „ , 2.25 . Posamične Številke ae dobivajo v pro-4aja)nicah tobaka v Tritn po & nov..
v Gorloi in v Ajdovičlnl po • nov. Jta naročbo brez priložen* naročnine ipraTtiištvo ne ozira.
EDINOST
Oglati In oznanila ■« raAane po 8 no* vrstica v petitu ; ta naslov* s debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi g*
obneslo navadnih Trati«. Poslana, javna zahvale, osmrtnice itd *e račnne po pogodbi.
V»i iiopisi se pošiljajo urednittvn Piaisa Caaerma it. 2. Vsako pismo mora biti frankovano ker ne frankovana se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in inserate pre jema npriTBiitvD P lazza Caaerma it. S
Odprte reklamacije o proate pofitnine
Glasilo slovenskega političnega dnužtva za Primorsko.
• V .dlno.t ]•
Vabilo na naročbo.
Ob koncu drugega četrtletja vabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovč svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov. Časi bo resni, in napočila je doba, ko narod slovenski krvavo potrebuje neodvisnih glasil, zahte-vajočih prava naša, ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnosajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog.
Cena listu je:
za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.50
Uredništvo in upravnifttvo.
Hinavci.
Kako naj hi jim drugače rekli 'mo gočoim nasprotnikom našim — nemškim liberalcem P Gospdda se nazivljejo liberalce in bi tudi hoteli, da jih ves avet smatra za take, v resnici pa merijo vsi njih na pori izključljivo le na to, da ae uveljavi nadelo, dijametralno nasprotno pojmu libe ralizma: jeden sam bodi gospod, ▼ si drugi pa sluge. Kdo naj bi bit gospod in kdo sluga, ni treba naglaiati posebe.
Odkar je stopila na javno pozoriiče nesrečna ta stranka, opažamo, da nje be-aedam nikdar ne odgovarjajo nje dejanjam. Raz jezik se jim cedi zgolj med, v srci pa jim plapola strupeni srd proti vsem — na desni in na levi —, ki se nočejo ukloniti brutalni njihovi samovolji. Ustvarili so nam ustavo, katera ni bog-si-ga-vedi kaj in ki nikakor ne more veljati idejalom človeku,
PODLISTEK. Dvoje žrtev.
— Noveleta. — (Iz popotne torbice Josipa Podhtimskega).
Vzamem pismo in ko ga prečitam, mu rečem: „Prijatelj, če že hočeš pisati zaljubljena pisma, čemu se držiš, kakor oni, katerega so obsodili na smrt P*
„Stipe", odgovori mi jako nemirno Stanko, „pisal bi jej ne bil, ako bi se ne bilo pripetilo nekaj. Ona je namreč jako dobro vedela, da pojdem danes mimo hiše. Šel sem v resnici v Zagorje; ko pridem blizo vasi, bilo mi je tako čudno pri srcu, da nisem mogel blizo. Šel sem po ovinkih za vasjo v Leponjšče, malo vasico, oddaljeno jedva uro hoda od Zagorja. Tu se ▼sedem za mizo v gostilnici, a kaj izvem tu P Da je tudi Malka tukaj. Obudil se je v meni sum, da je morda pred mano zbežala. Če me ljubi, odgovori mi na pismo in prepričan bodem, da ni bežala iz lastnega nagiba, ampak da je bila prisiljena k
temu ; če me ne ljubi, tedaj —.
• *
*
Dragi čitatelj naj se nikar ne huduje, ako mu zamolčim sedaj, kako se je go-
v resnici svobodomiselnemu — ali vender* ki ima toliko dobrega zrnja V *sebi, da bi mi avstrijski Slovani Boga hvalili na kolenih, ako bi ae ta ustava ofitvntvorila do skrajnih posledic; toda ustvarili so nam to ustavo a trdnim namenom, je ne i z-vrle vat i, ali pa le v tolikej meri, kolikor se da spraviti v sklad z onim na« čelom, da jeden b6di gospod, a drugi sluga. Temu načelu se moramo upirati mi Slovani. In vpirati ae mu, nam veleva prvič notranji nagon, lasten vsakemu bitju na tej zemlji : ohraniti si življenje ; in drugič nam Slovanom prirojeno pravioo-Ijubje, to je, oni plemeniti čut, ki je zajedno vrhovno načelo krščanske ljubezni: da bodimo mej sabo ljubeči se bratje! Mej brati pa si ne moremo misliti razmerja, kakoršno je mej gospčdo in tlačani.
Nikakor ne pretiravamo, ako govorimo o tlačanih. Res, da nas ne gonijo trdosrčni nadzorniki na ceste in polja, kjer bi morali opravljati trdo delo tlačansko, res, da nam ne treba nositi desetino v palače mogočne gospode nemško-liberalne — vsaj pravijo, da je ni več tlake in desetine I In vender, vender I Koli ogromne bo žrtve, koje morajo n&rodi avstrijski pokladati na žrtvenik onih pogubnih narod no-go« spodarskih načel, katere je uveljavila laži-liberalna stranka v oni dobi, ko seje soln-oila na vrhunci svoje slave! Le ozrimo 8emalo okoli sebe in povaodi vidimo strašne sledove pogubne politike nemško-liberalnih doktrinarjev : nerazmerno o b r e -m eg je kmečkih posestev — prve te podlage blagostanja narodov — in propadanje nekdaj cvetoče male obrtni je. To je žalostna prikazen, zelo žalostna. Nikakor nismo nasprotniki kapitalizmu in veliki industriji iz zgolj zagrizenosti, a obiti nas mora žalost, videče, da postaja razmerje mej velikimi in malimi bolj in bolj nenaravno ter da ae jih mora umakniti po sto in sto, zgolj v ta namen, da more jeden samo sesti oblastno
dilo Stanku v tej ljubezni, kako jo hrepenel, kako zdihoval —, pozabi naj nekoliko nanj in name in spremlja naj naju raje v mislih po oni cesti, po kateri sva korakala proti najinemu rojstnemu kraju.
Odmevali ao ie med hribovjem zadnji glasovi zvonov, ki so budili vernike k večerni molitvi. Na cesti ni bilo videti žive duše, le kaka nočna žival se je oglasila, ugrabivša svoj plen, in naju motila v pogovoru. —
„Glej Stipe*, reče mi med drugim Stanko", uresničila se nama je želja, da moreva pomagati zdihujočemu bratu. Le še nekaj dni, pa se hočeva maščevati nad sovragom, ki dela nezaslišane krivice stoletja in stoletja vsem našim krvnim bratom. Sedaj je prilika, da pokaževa dejanski, kako ljubiva domovino. Ona zemlja, koja nama je bila od mladih let sem sveta, je sedaj v nevarnosti. Res je, da ona ni naša ožja domovina, a tamkaj prebivajo naši bratje. Tem bratom hoče opustošiti krvoločni sovrag sveto zemljo, zažgati jim hoče b krvavimi kapljami sezidane hišice in po tujčiti nadepolno mladino. In mi-dva naj zreva mirno, ko se vse to godi P Ne! tega ne smeva, pomagati morava bratu, saj veš,
in komodno. Iz takih odnošajev mora se dosledno in neizprosno porajati ne-krščansko razmerje : jeden gospodar, drugi sluga. Tako razmerje je v najostrejšem nosprotju s plemenitim pojmom resničnega liberalizma. In vender zahteva ona stranka, ki z vsemi svojimi silami teii po takem razmerji, da jo smatramo za liberalno. Ni-li to skrajna hi-navščina P t Fizično res nismo več tlačani, osebno smo rea svobodni. Ali nam je pred očmi duševno tlačanstvo, ki nič manj <ne žuli. In ni-li to duševno tlačanstvo, ako ae naa sili, da se vzgajamo v duhu, nam ptujem, ter da vrejamo vse življenje n&roda v amčri, ki je nasprotna njega srečni bodočnosti P! Kako drugače naj označimo krčevite napore nemiko-liberalne gospode, da nenemlki n&rodi ne dobe v roke sredstev za vspešni razvoj lastnih jim duševnih sil na vsej črti; da nam odrekajo pravioe tam, kjer jedino je mogoče postaviti temeljni kamen napredku in narodni kulturi — v š o 1 i P ! Ni-li to duševno tlačanstvo? In vender je stranka, ki teži po tem, toli drsna, da zahteva za-se monopol na liberalno in človekoljubno čutstvovanje. To je vender grdo hinavstvo : svečanim načinom zagotovljati jednako-pravnost, a potem brutalno odrekati sredstva, ki so potrebna v izvršenje jednako-pravnosti — ki so potrebna za izvršenje postavnih določeb. Tako delajo nemŠko-liheralna gospdda in zato jih smemo po vsej pravici imenovati — hinavce.
Žalostno, preialostno, da je taka uprav ona Btranka, ki ie vedno odločuje pri nas z mogočnim vplivom svojim.
Je-li mogoče, da bi zastopniki p o-šteneg a, iskrenega, odkritosrčnega naroda slovenskega mogli kednj paktirati s to Btranko P Ne, ne, to ne smejo ni na ljubo kaki stranki, še manje pa kateremu si bodi zistemu ! Kakor se je bati neiskrenega človeka, tako se moramo čuvati pred politiškimi — hinavci.
da najslajšo za naju bode, ako bova imela zavest, da sva storila, kar sva storiti bila dolžna kot brata bratu. Saj vei da: „Ne le kar veleva mu stan, Kar more, to moi je storiti dolžan. * Da! srečen Človek, ki vidi teči po svojem telesu curek svoje gorke krvi in ve, da teče ta krv v pro-speh domovine !"
Oko je blesketalo Stanku pri teh besedah. Dasi je bil vedno krotek, kakor ovčica, vender se je spremenil v divjega leva, ko se je spomnil na sovraga, na onega sovraga, ki nam krade, kar nam je najdražje — zemljo, na koji smo bili rojeni, jezik, ki smo govorili v srečni mladosti z materjo.
„Vb« je lepo in prav, kar praviš", odgovorim mu jaz, „a kaj poreče k temu Kalka, kaj poreko roditelji P Roditelji ti niso dali nikakega odgovora na ono pismo. Kako hudo jim mora biti pri srcu, ko vejo, da neseva živenje v največjo nevarnost".
„Malko ali nobeno, rekel sem ti, dragi mi Stipe že tolikokrat," odgovori mi Stanko, zapalivši si zavitko in kakor bi «i hotel izgnati z dimom spomin na njo, pihati začne gosti dim od sebe.
Konfiskacija. Prvo izdanje denašnje številke zaplenilo j e c. kr. državno prav-dništvo radi članka: Nemška „kolonijalna politika* v Avstriji.
Kako je ravnati s trtami po toči poškodovanimi P Rodnost po toči poikodovanih vinogradov je res za več let lahko uničena, zlasti če se a potolčenimi trtami ne ravna prav in primerno, če se na pr. mladje, ki vzraste pozneje, preveč odščipuje. Sploiuo veljavnih pravil ni moči navesti, pač pa veljajo v obče naatopna pravila: Ako je lubad vsled hude toče odkrušena, zamažejo naj se rane s zmesjo, narejeno od dveh delov ilovice in enega dela kra-vjaka. Da zmes bolj drži, dobro jo je ugnesti s krvjo ali vodo, kateri se dodene nekaj lima. Zlasti se je ozirati na rano stsrega mesta. Kar se tiče mladja, odščipniti je vse odlomIjene poganjke, a pustiti je vse, ki so zdravi in rastoči. Kadar trte zopet nekoliko odženo, odstranijo se nepotrebni poganjki na starem lesu, kojih se naredi veliko po vsakej toči, in sicer zato, da se rodni les aa prihodnje leto okrepi. Seveda se rodni lei v takem slučaji ne nahaja vedno na mestu, na katerem ai ga želimo, zato ga je večkrat iskati tam, koder se sploh dobi, da se le za prihodnje leto kaj pridelka zagotovi. Na poganjke iz tal je posebno paziti, ker ae ž njimi trta pozneje pomladi. Vse drugo se ravna po razmerah. Paziti pa je posebno, da ran preveč ne obseva solnce, ampak da ao obsenčene s listjem, kar cepljenje pospeiuje. — Posebno poškodovane trte priporočajo skrajšati na eno ali dve očesi, da se vzgoji za prihodnje leto krepak roden les. — Pobite trte kljubujejo zimi veliko manj nego zdrave, zato se je tudi na to ozirati. Škropljenja pa celo ni opusti ti, ker jih peronospora lahko do cela uniči. — Rezatev prihodnjo spomlad ravna se tudi po razmerah, vselej je pa imeti aa umu vzgojo trte iz reservnih poganjkov iz tal. Rodni les za tekoče leto je izbrati tam, kjer je na trti sploh najboljši.
„Malko ali nobeno, rečem ti sedaj zopet in ker me Malka noče, vidiš, da je izgubljena za me za vselej*. —
„Saj ona te navzlic materine prepovedi vender*le ljubi", pretriem mu besedo.
„O, ne! ona je tako ubogljiva, da —
„V resnici ne razumom, da so protivi mati vajini zvezi, ko bi ti jo vender lehko dala brez najmanjših skrbij, saj te vender pozna kot človeka, koji potrka prav lehko na marnikatera vrata."
„To je že res, odvrne mi Stanko, a kakor mi je znano, želi njena mati, da bi poročil Malko kak bogatin, kak bogat trgovec, in kakor vidiš, ne ti in tudi jaz nisva za njeno mater, ker zraven najine plaće nimava na razpolaganje nikakih milijonov".
„Kaj poreče pa tvoja dobra mati, ko bo živela v največjem strahu, da bi ne zaslišala grozne novice, da si padel P Ne pomisliš li tega, kako bo ona tugovala za teboj, ne pomisliš li tega, koliko skrbij jej po nepotrebnem napraviš in jo spravii v prezgodnji grob P Kako uro napraviš očetu in kake bratu P Stanko, premisli dobro vse to! Vem, kaj je temu sklepu povod, a pomisli le to, da je na svetu to-
KMETIJSKO BERILO
za nadaljevalne tečaje ljudskih sol in gospodarjem ▼ pouk, dobiva se v tiskarni
Piazza della Caserma it. 2.
po 40 kr , trdo vezan 60 kr.
Assicurazioni generali.
v Trstu
(društvo je ustanovljeno leta 1831.)
To društvo je raztegnolo svoje delovanje na v«e veje zavarovanja posebno pa: ha zava rovanje proti požaru — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje
na življenje.
Drnfitvena glavnica in reserva
dne 31. decembra 1891. f 4fi.528.56R 62 Premije za poterjati v naslednjih letih	f. 25,207 847 99 Glavnica za zavarovanje t'\-venja do !?t. decembra 1891 f. 132,177.28902 Plačana povračila:
a)	v letu 1891	f. 8.530.153-46
b)	od začetka društva do 31.
decembra 1891	f. 244.2.7.920-89
Letni računi, izkaz donedaj plačanih od-Skodvanj, tarife in pogoje za zavorovanja in sploh vsa natanjčneja pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Via della Stazione št. 888'1 v lastnej hiši.	fi—12
Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine 24-12	franko !
Prilastiti duhovščini
se vljudno podpisani priporočam za napravo crkvenih posod in orodij iz čistega srebrn. »Ipuka in medenine, kot: Mon-itranc, kelihov, ciborije, svetilnic. svečnikov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim.
Na željo pošljem ilustrovane cenike franko.
Teodor Slabanja
srebar V GORICI (Gfirz).
Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko !
Čaat nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta I okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-lidnostl i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojsvi providejnu
JEDINU SLAVENSKU
TISKARO
U TRSTU
Ista prima i obavlja svaku naručim bilo koje vrsti knjigotiskarskoga posla te preporuča se osobito za ove vrsti tiskan io kao n. pr. :
za župne urede, okružnice, račune, list. artiju l zavitke s napisom, preporučile karte, posjetnice, zaručne I vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila. Izvješće, zaključne račune, ročištnike, punomoći, cienike, jestvenike, svako-vrstne »križaljke, Izpovjedne cedulje, knjige Itd.
Uvjerava se p. n. občinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom I točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom.
Onda ima na prodaj sliodeće knjige : Kmetijsko berilo za nadaljevalno tečaje ljudskih šol in gospodarjev v pouk ciena prije SO nvč.
sada IO tvrdo vezana......n. SO
Sodnijski obrazoi sastavi! B. Trnovec . . n. *©
Vilim Tel, prevod Cugnera......n. <SO
Ljudmila prevod J Lebana.....n. ISO
Filip prevod Križmana.......n. SO
Antigona prevod Kriimana......n. SO
Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin . n. SO Istra pjesma	„ A. K. „ . . n. SO
Ove su knjige jako prikladne za darove o praznicih zato ih si. občinstvu preporučamo.
Drži u zalihi (ekladiSću) sve potrebne tiskanice i knjige za crlcvene urede.
Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno narućbu i dotični naslov (adresu) naručitelja.
Za obilnu naručbu preporuča se
Tiskara Dolenc
Piazza Caserma ftt. 2. (uhod z vin Pesa.)
Avgust Brunner
TRST
Via Conti številka 6 a.
Tovarna strojev in želozolivnica
Avgusta Brunner-ja
prevzame vsa sem spadajoča dela kakor: STROJE, PREŠE, SE-
SALKE, ŽELEZNA •MREŽJA, STOLPE, CEVI, večja in mama POPRAVLJANJA.
Telefon
Die Maschiueu-Fabrik und Eiscngiesserei von
August Brunner
iibernimmt atle oinschlii-gigen Arbeiten als: MASCHINEN, PRESSEN, POMPKN,
GITTER, SaULEN, Rv HREN, grftssere und kleinere REPARATUREN.
štv. 291.	12-24
liko in toliko število deklet, ki bi bile lehko srečne b teboj, srečen tudi ti. Preide ti ta ljubezen, zaljubiš ae v drugo, ki ti bode znala povraćati tvojo ljubezen in Malka bode pozabljena. Ostane ti jedini •pomiu, da si nekdaj poznal gospico, ki pa ni marala za te in ker ni marala ona ■a te, pozabilo jo je tudi tvoje ljubeče srce.* —
„Stipe moj*, reče mi Stanko, stopivši pred me, „morda res unisliš o meni, da bi mogel ljubiti drugo deklico P Ne ! Nikdar!
Vem, da bodo tugovali dobra mamka, saj veš, kake so dobre vae mamke. Oče mi ne brani, hudo mu Še bode, da ne more iti z nama. če pa pade jeden izmed naju —
Govoriti ni mogel dalje. Prišla sva na griček, od koder sva videla v vas; pri Stankovih so imeli še luč. Bledi mesec se prikaže na nebu in nama razaveti oni kraj, na kojega spomin je vedno le aladak, sladak spoinin na ona srečna leta, ko človek ni poznal še strastij sveta, ampak ai je vao bodočnost v živi domišljiji slikal tako krasno, uc vedoč, da mu izginejo oni uzori, ko dorase, ko se prepriča, da je vse žive-nje le dolga vrsta bridkih skušenj in prev&r.	(Dalje prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Valovje, nastalo vsled imenovanja Abramovega, se še vedno ni poleglo. „Neue Fr. Presse* žuga grofu Taaffe-u nastopnimi tiradami in — lažmi: „Grof Taaffe ni gojil nikdar posebnih simpatij do Nemcev in približal se jim je le tedaj, kadar jih je potreboval. Grof Taaffe je v poslednjih trinajstih letih rabil marsikatero stranko in — obrabil. Ako sedaj rabi nemdko-liberaluo stranko, vender se bode zuala ta Čuvati, da je ne obrabi gospod ministerski predsednik." Vsa naša notranja konstelacija pa priča, da so te grožnje zgolj laž, narekovana po brezpri-merni hinavščini. Ves ta ropot je hinav-atvo in uverjeni smo, da ne pride do ni-kakfine akcije proti sedanjemu kabinetu, kajti naši neuiSki mogotci vedo dobro, d a ai boljšega niti morejo želeti, kakor imajo sedaj. To ve dobro tudi njihov vodja Plener, in zato je lepo svaril rohnečo goepddo, da naj bodo lepo pametni.
Dne 26. odpelje ae Njegovo Veličanstvo, naš presvetli cesar, v Brno.
Odsek za uravnavo valute nadaljuje svoje delo. Novi kovani zlati denar dobi naatopni napis ob robu: Franciscus Imperator Austriae Il«-x Bohemiae Gali-ciae et Illyriae et Apostolicus rex Hun-gariae. Odklonili pa so predlog, da bi se tudi pridodala beseda Croatiae.
Knez Bismarck došel je dne 19. t. m. ob 10 uri predpoludne na Dunaj. Občinstvo mu je priredilo burno ovacijo : izročili so mu Šopke, peli nemške narodne peami ter tako obsuli voz Bizmarckov, da se je komaj naprej pomikal. Knezu se pa tudi mejpotoma priredili slovesne vspre-jome, tako v Tešinu, Iglavu in Znojmu. Na Dunaji se je nastanil knez v palači grofa Palffyja. Redarji so zaprti ulioe, vodeće te palače, a navdušeno občinstvo se
je spoprijelo z redarji in je bil ob tej priliki ranjen neki policijski nadzornik. Furor teutonicus !
V Tešinu je rekel knez Bismark, „da mu je bila vedno skrb gojiti dobro odno-šaje s to (avstrijsko) državo in da je njegov &in v svojih privatnih zadevah (sin Bismarckov ae je oženil uprav te dni a kom-teso Hoyo8) ubrsl isto pot. Prijateljstvo krvno sorodnih in zgodovinski zvezanih držav uplivalo bode tudi v bodoče ugodno na mejsebojne odnošaje."
—	Tako knez Bizmarck. Nas pa je osupnila — kako bi hitro rekli P — „srčnost" železnega tega moža, da si upa tako demonstrativni na dan z izjavami, kar naravnost zanikujočitni velike dogodke poslednjih desetletij. Meni-li presvetli knez, da se svet ne spominja več velikih dogodkov
—	da ne omenjamo dobe Marije Terezije
—	iz leta 1864 in 1866 ter neizprosne in dosledne borbe njegove proti gospodarskim koristim naše države P In mi da bi bili z Nemčijo „blutsverwandt," ko so dobro tri četrtine prebivalstva Avstro-Ogerake — Nenemci?! »Srčnost* nekaterih ljudij je rea občudovanja vredna, ker si upajo postavljati na glavo — n o-toriške istine.
Mestni zastop Zagrebški jo raz-puščen. V razpustnem dekretu naglaša vlada, da je mestni zastop povodom proslave 251etnice kronanja Njeg. Veličanstva razpravljal o državnopravnih odnošajih, urejenih temeljnimi zakoni, ter, da je mestni zastop s tem prekoračil svoj delokrog. Zajedno je imenovan vladnim poverjenikom svčtnik dež. vlade Adolf M o-š i n s k y , koji je prevzel vso upravo, dokler ne proizvede novih volitev. Vlada navaja kot vzrok prekoračenje delokroga, v resnici pa jej ni za drugo, nego, da tudi v mestnem zastopu Zagrebškem dobi sebi slepo udano večino. In bržkone ae jej tudi posreči ta nakana, vsaj ima na izber primernih Bredstev. Pomenljivo je za sedanjo smer politike odločujočih krogov v Hrvatski, da je v naslovu omenjenemu dopisu vladinomu izpuščena beaeda „glavno" mesto. „Hrvatska" pouprašuje začudjena: Je-li Zagreb prenehal biti glavnim mestom, odkar je Budimpešta postala prestolnica P
Vnanje države.
Kraljevska dvojica Italijanska došla je 20, t. m. v Potsdam. Njih veličanatva so se pozdravila zelo prisrčno.
Poslanska zbornica G r 6 k a izvolila je Boudaurija predsednikom. Ministerstvo je baje že podalo svojo ostavo.
Italijanski senat je vsprejel z ogromno večino proračunski provizorij. Giolitti je zagotovi), da se skoro doseže ravnovesje v državni upravi.
Po smrti srbskega regenta P r o t i ć a voliti bode skupščini novega regenta. Kandidatje so trije: ministerski predsednik P a š i č , poslanik v Carigradu Sava Gruič in državni svčtnik dr. D o-k i o. Trojica srbskih regentov dobivajo po 60.000 frankov letne plače.
Različne vesti.
Vieok flOSt. v nedeljo predpoludne došel je v Trat nadvojvoda Fran Fer» dinand d' E s t e. Udeležil se je pred-poludanske slovesne službe božje v cerkvi sv. Antona novegs. O poludne vkrcal se je na vojno ladijo „Pelikan", ki je od-plula proti jugu.
Žalostna obletnica. Minolo nedeljo, dne 19. t. m. je preteklo 25 let po smrti priljubljenega cesarja Ferdinanda Maksi-miljana v Mehiki.
Občina Trži&ka na Gorenjskem je imenovala višjega poštnega ravnatelja Pokornega častnim občanom. V nedeljo mu je izročila posebna deputacija častno diplomo. —
Iz državnega zbora. Posl. L u e g e r, Schlesinger, Hauck, D o o t z in
Bareuther predložili so v včerajšnji seji tri interpelacije radi postopanja policije ob prihodu kneza Biamarcka. Posl. Sta lit z je interpeloval trgovinskega ministra z ozirom na peticijo 550 tržaških tvrdkradi ukrepov v varstvo tržaške trgovine.
Našemu „Mattinu" posvetila je „Nova Soča" v svoji zadnji številki zares izboren članek kot odgovor na rogoviljenje tega „patrijotičnega" glasila proti zahtevi goriških Slovencev po slovenskih šolah. „Nova Soča" navaja glavne misli nekega uprav gnusnega članka v „Mattinu*, naperjenega proti goriškim Slovencem, potem pa pravi mej drugim :
„Ta članek so drugi italijanski listi hitro ponatisnili, med njimi, seveda, v prvi vrati naš „Corriere". Ako bi ga bili priobčil znani irredentovuki listi, ne bilo bi toliko zamere, toda da ga priobči takozvano „patrijotično" glasilo, to je škandal, kokoršnega nismo še doživeli v dolgoletnem pravičnem boju za svoje naravne in ustavne pravice. Dži, škandal je to — edino prava beseda, ki vsaj približno v pravi luči osvitljuje počenjanje „patrijo-tičnega" glasila. — —--—--
Ker imamo v Avstriji vendar še vedno uatavo, ki je v načelih pravična vsem državljanom, upajo, da njih pravična prošnja bo uslišans. A kaj odgovori na t&ko prošnjo tržaško „patrijotično" glasilo P Videli smo zgoraj ! V najnesramaejši obliki, katere nismo mogli podati doslovno v slovenskem prevodu, ker nimamo prostora za takč ostudno blago, deva v nič slovenske zahteve ter načelnike temu pravičnemu gibanju obmetava s kričači, hujskači, pan-slavisti in drugimi podobnimi cvetkami — irredentovske zlobnosti. — — — — —
Tako govori „patrijotično" glasilo, ki bi moralo zagovarjati, ako že ne pravico, pa vsaj to, kar je zakonito. Taka ledena sapa brije iz Trata ?
Upamo pn, da nad goriškimi mestnimi očeti in njih pokrovitelji pri „Matt." je še kdo drugi, kateremu ne bo moglo biti ravnodušno, ali se zakoni vršijo ali se proti njim očitno in hotč greši. Zato smo prepričani, da goriški Slovenci dosežemo vse svoje narodne pravice vkljub sovražnim nakanom v Gorici in v Trstu, kajti mi ue odjenjamo in homo uporabljali vsa možna sredstva, dokler ne dosežemo svojih pravičnih namenov. To si znpomnite enkrat za vselej !" — — — — — — — Da, to je res škandal !
Za družbo sv. Cirila in Metoda darovali so zbrani pevci v gostilni pri „Tonetu" 72 kr.
Podružnici družbe sv. Cirila in Metoda na Greti je doposljalo predstojništvo „Rojanskcga posojilnega in konBumnega društva" svoto 10 gld., katere je g. A. Zuideršič vplačal pri kazenskoaodui obravnavi dne 17 t. m. To je pač posnemanja vredno, in želeti je, da bi se vae naše stranke pred sodiščem enako sporazumele ter si bratsko odpustile, jemavši pri tem v obzir prevažno našo šolsko društvo. — Za isto podružnico je daroval g. I. M. v krčmi „obrtnijskega društva" v Darkovljah dne 21. t. m. 20 kr.
Prvo SV. obhajilo prejeli so danes zjutraj učenci šole družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu. Sv. maSa je bila ob 7. uri zjutraj in se jo je udeležil ves zavod. Danes ni šole ; v nadomestilo se vrši poučevanje jutri v četrtek.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal župnik v Žminji, vč. g. Karlo Miki a v č i č, za svojega osemletnega pasti-rovanja v Istri prištedenih 100 gld. Nv čast sv. Cirilu in Metodu, ki naj prosita Boga, da se v veri združijo slovanski rodovi". Vč. g. Ivan Gerdol, župnik v Škorlji pri Trstu, je podaril 100 gld. z željo, da s tem zneskom postane naša podružnica na Greti člau pri „Rojanskem posojilnem društvu". Vč. g. Ivan C o t e I j, župnik v Kanfanari v Istri, je daroval kil težak zaboj raznovrstnih, prav zanimivih knjig, med njimi tudi molitvenih knjig
svoje rajnce matere z željo, da bi se vročile na Koroško. — To vam je, rojaki, požrtvovalno domorodstvo naSe vrle primorske duhovščine. Vspehi družbini v Trstu, kjer vzgajamo veri, cesarju in domovini zvest naraščaj, naudušujejo in ohrabrujejo jo v toliki darežljivosti. Bog jej povrni stotero !
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
(Opomnja uredništva. G. Ivan G e r-d o 1, ki je podaril podružnici na Greti, 100 gld., ni župnik, nego posestnik).
Izlet v Divačo in Senožeče. Slovanska čitalnica Tržaška priredi dne 29. t. m. izlet v Senožeče, oziroma v Divačo. Izletniki v Senožeče odpeljejo se z državno železnico ob 7. uri 50 m. zjutraj do Divače, od koder se odpeljejo na vozeh v Senožeče. V Senožečah je kosilo v gostilni g. Mušiča. Drugi del izletnikov se odpeljejo ob 2. uri 30 minut s državno železnic v Divačo, kjer se sni« dejo z izletniki v Senožeče v vrtu gostilne g. Maganje, nasproti Divaške cerkve. Čujemo, da se izleta udeleže tudi nekateri izborni pevci; odbor pa nameruje še drugače preskrbeti za izborno zabavo, zbok Česar se nadejamo, da se zabave pri Ma-ganji udeleže tudi rodoljubje iz okolice Di vaške.
Tržaški mestni sv6t ima jutri zvečer svojo sejo.
Mestno gospodarstvo. V zadnjej seji mestnega zbora bilo je na dnevnem redu tudi poročilo uprave javnih skladišč za drugi semester m. I., kakor smo že omenjali v poslednji številki. Bilanca izkazuje v tem semestru ogromno zgubo ali deficit 113.226 gld. 34 kr. Poročilo to se je v seji prečitalo, poleg tega tudi sledeči predlog finančnega odseka: 1. Potrditi bilanco ter dati absolutorij vodstvu javnih skladišč ter ukreniti potrebno, da se izposluje potrdilo tudi od ministcrstva. 2. Naložiti mestni blagajni, da plača vodstvu javnih skladišč svoto f. 51.159-77 kot del zgube, kateri doleti tržaški munioipij, vzemši to svoto od preostanka gotovine prejšnjega leta. 3. Naložiti municipalni delegaciji, da sačne nemudoma skupno z borzno depu-taoijo potrebne studije, da se vlada naprosi, naj potrebno preskrbi, da bo temu podjetju zopet pomaga do boljšega stanja. Ta predlog je podpiral posebno svčtnik Combi rekoč, da je praveden ter da bi ga drugače on sam sprožil. — Kakor je razvidno torej iz predložeuih računov, nahaja se gmotno stanje javnih skladiSč v Trstu na jako Šepavih nogah. Samo za jedno poluletje morala bode tržaška občina dodati okolo 52.000.000 for. Temu je pa prvi uzrok nesmiselna uprava pri teh sklr.diščih, ki se, kakor znano, nahaja zgolj v rokah, Lahov. Pri javnih skladiščih bo nastavili obilo uradnikov z jako mastnimi plačami. Višji uraduiki pri tem podjetju uživajo bogate plače, dočim so ubogi delavci le ■labo plačani. Tako bo ni nadejati boljše ekonomifike prihodnjosti pri javnih skla diščah, dokler se ne uredi njih uprava. Sedaj se gospoda pač spominjajo vlade, ko jim je voda pritekla do grla. Toda vlada naj bi dobro premislila, kaj dela. Ker pa smo doživeli že večkrat, da je slavna vlada prihitela na pomoč z večjimi podporami Bličnim podjetjam, n. pr. Lloydu in podunajskemu parobrodnemu'društvu, ne bode nikakor se čuditi, ako priteče gospodi tudi takrat na pomoč. Da, celd nekateri naših poslancev bode izvestno glasovali za to, kakor ob omenjenih prilikah !
Mestne iole v Trstu morajo menda služiti v izgled samo kakej šoli na — Kitajskem. Sploina njih uravnava je nekda taka, da se učenoi v njih druaega ne morejo priučiti razun nekoliko blažene laščine. kojo pa v več slučajih prinesejo žo od doma. Učna inotoda na teh šolah je tako slaba, da daje oelo zagrizenemu „Mattinu" povod, tožiti radi slabega učenja in neugodnih vspehov. Te dni je ta list, ki sicer hvalisa vse, kar diši po laščini, prinesel daljšo pritožbo proti učni metodi in slabih uspehih učenja sploh, na ženskem
liceju, ki je ustrojen popolnoma po laškim kopitu ter velja vsled tega kot uzorno učilišče. Po tej pritožbi se na tem zavodu niti laičina pravilno ne poučuje ter učenke, ki ta zavod obiskujejo, ne napredujejo niti v laškem jeziku. Pač žalostno za ta zavod
—	„cosi importante," kakor trdi „Mattino*. Najbrže je pa ta list odkril le stoteri del resnice, s katero se je menda bal na dan. Kdor poznava tržaške gospice in gospe, ki so dolga leta krila drsale po klopeh te tako „važne" šole, mora pritrditi, da se na tem zavodu, kakor v vseh druzib mestnih laških šolah učenci in učenke le malo ali nič uče, kajti po dovršenih študijah niso godni za nikako delo ali službo. iBtina je, da učenke, dovršivše 12 letno šolo na tem liceju, le za silo prestanejo preskušnjo za žensko učiteljišče, kojo skušnjo večkrat boljše napravijo učenke, ki so dovršile samo četrti ali peti razred ljudskih šol. Opomniti nam je tudi, da občina izdaje za ta zavod ogromne svote ter je pred leti celo zahtevala, da vlada pripozua licej kot žensko učiteljiščef Gospoda se še vedno bolj brigajo za prazno politično slamo, nego za vestno in natančno notranjo upravo. Da je le Šola polašče-valna, pa je v njih očeh najboljša. A po ulicah jim tavajo otroci, mali in veliki, ki so glede olike in omike na nižjej stopinji nego najoddaljenejši rovtarji. O, uboga „avita coltura," kako te valjajo po blatu t
Iz Škednja se nam piše : Kakor vsako leto o priliki praznika sv. Rešnjega Telesa nabrala so tudi letos naša domača dekleta znatno svoto za okrašenje glsvncga križa in cerkvene zastave. Naročile so krasen, 7 bračev dolg trak z napisom : „Sv. Lav-rencij, za nas Boga prosi!" A kako smo začudili vzrši na zastavi omenjeni trak veliko krajši nego je bil popred in brez slovenskega napisa. Kako je to prišlo, kdo je to prouzrooil P — vprašamo po vsej pravici. Osobito pa: iz katerega n a m e n a P Pobožna naša dekleta so zelo užaljena radi tega postopanja in utegnejo taki dogodki uplivati jako neugodno na nade domače ljudstvo. Zlasti bi pa morali obžalovati, ako ae vse to dogaja 4 ali 5 tukajšnjim lahonom na ljubo. Sicer pa opažamo v novejšem času na mnogih straneh
—	kojih ne treba tu izrečuo naglaiati —
nekako animosuo postopanje.......
Pridodati nam je še, da se je s kompetentne strani zabičavalo našim dekletom, da naj nikar ne kupujejo cvetic za okrasbo velikega križa v barvah, „ki bodejo v oči".
Iz Nabrežlne se nam piše: Ker se Goriški „Corriere" in poluuradni Tržaški „Mattino" često trudita dokazati, da je naša Nabrežina pravo za pravo itali jansko selo, evo Vam nekoliko statistiških podatkov, da se uverite, kako lažeta in natezata ubogo „resnico" na Prokrustovo postelj znano glasilo znane Goriške Židinje in pa po svojem — resnicoljubji na široko poznani, poluuradni „Mattino". Evo Vami
Po zadnjem ljudskem štetji imelo je našo selo 1381 prebivalcev: 803 možkih, 578 žensk. Trajno jih biva pri nas 1119, začasno 262. Inozemcevje 95 možkih in 46 žensk. Po ndrodnosti je bilo 41 Nemcev (večinoma železniških uradnikov) 14 7 Lahov in 1030 Slovencev, a mej tem Lahi je komaj jedna tretjina avstrijskih podanikov. Vsi drugi so inozemci — italijanski podaniki — ki nimajo pravice, česa zahtevati od občine. Ostalo bi torej kakih 50 L ah o v - a v s tr i j s k i h podanikov mej 1 0 3 0 Slovenoi. Po teh številkah pač ni več dvojbe glede na narodnostni značaj naše občine. A ljubeznjivima in resnicoljubnima „Corriere" in „Mattino" veljajo več 50 Lahov, nego 1030 Slovencev in zato jo Nabrežina — italijanska. Niso-li to slepiloi, ti naši nasprotuiki P Sram jih bilo, lažnjivce ! — Zelo zanimivi bo podatki ljudskega štetja glede na izobraženost in kulturni napredek našega prebivalstva. Čitati in pisati zna jih pri nas 844, samo čitati 66 in 387 je takih, ki ne znajo
ni čitati ni pisati. A mej temi poslednjimi je blizo polovica — Italijanov, kojih skupno Število znaša komaj 147. Mirno vestjo torej rečemo, da 90 odstotkov našega slovenskega prebivalstva umejo pisati in čitati, ali vsaj čitati, vzlic istini, da imamo tu samo jednorazrednico. Potem pa |nam še očitajo, da smo inferijorno pleme — ter podrejeni duševno onemu in istemu narodu italijanskemu, ki se odlikuje po ogromni množini — analfabetov.
Gori imenovana italijanska liBta sta se drgnila tudi ob našo pripravi javno risarsko šolo. In zopet je bil Ijubez-njivi in poluuradni „Mattino", ki je v svojih glasovitih dopisih iz Gorice trdil, da je v tej Šoli nad 30 Italijanov, koje mučimo s poučevanjem v slovenskem jeziku. Evo vam malo pojasnila, tudi kar se dostaje te šole. To šolo je obiskovalo v pretočenem šolskem letu 63 učencev. Mej temi je 43 pristnih domačinov-Slo-vencev, 8 Italijanov-avstrijakih podanikov in 12 inozemcev-italijan-skih podanikov, ki nimajo tu svojega domovinstva in katerih vsprejeti ni bil primoran krajni šolski svet in so se vsprejeli le iz zgolj usmiljenja. Šola ta ima tudi oddelek za odrašene, v kojega so zahajali: 11 Slovencev, 10 Itali-janov-Avstrijcev in dva inozemca. Tudi tu je bil poučni jezik slovenski, to je res, ali tolmačilo se je vedno tudi italijanski. Sicer pa menda trivogelnik ostane trivogelnik, naj ga že nariše Slovenec ali pa Lah. „Mattino" je govoril o „torturi." Kdor je poštenjak, pa sodi sedaj: kako „mučeništvo" je to za naše Italijane« inozemce, ako dobivajo pri nas vsakdanjega telesnega kruha, in jim mimo tega občina skrbi še za potrebno duševno hrano, ne da bi bila v to primorana. Vse to bi moralo biti znano
„Mattinu" kot--— — — — — in
nikakor ni lepo, da na tak neosnovani način žali in napada vzgledno občino našo. Vzgledno, pravimo — kajti naša občina je bela vrana mej svojimi vrstnicami: občinarji Nabrežinski ne plačujejo nikacih občinskih doki a d. Vzlic temu ima občina še par tisočakov na strani za eventuvalne izvenredne potrebe v bodočnosti, da>si je v poslednjih letih izdala nad 10.000 gld. za napravo vodnjaka, lepšanje cerkve, javni vrt, obrtno šolo, itd. itd. In v taki občini imamo samo jednorasredno osnovno šolo, v kojo je v štirih oddelkih stlačenih 150 za šolo ugodnih otrok. Zato se moramo še bolj čuditi kompetentnim krogom, da nikakor nočejo uslišati prošnje občine, da bi se namreč naša jednoraz-rednica razširila v dvo ali trorazrednico. Otrok je dosti, prostori so pripravljeni, občina je pri volji in zmožna dopri-našati vsakoršno žrtve — in vender ne ! Mi si ne vemo tega tolmačiti. In pomisliti je, da bi naša risarska šola še le po tem mogla vapevati primerno, ako dobi v osnovni šoli primerno podlago. Ako dobimo dvo ali trorazrednico, dali bi se obe šoli skombinovati tako, da bi ene in iste stalno nameščene učiteljske meči poučevale v obeh šolah, kar bi znatno zmanjšalo stroške.
Iz Ricmanj se nam piše : Dne 13. junija, praznik sv. Antona, imeli smo pri nas veliko cerkveno slavnost: milostivi gospod prost so blagoslovili novo pokopališče. Prisotni so bili tudi veleč. g. kanonik Jan iz Doline in več druzih duhovnikov. Na pokopališči je govoril veleč, župnik Kosec iz Katiuare tako ganljivo, da so bo nam vsem solzile oči, Gospoda župnika zahvaljujemo iz dna svojo duše na tem govoru, ki nam ostano v trajnem spominu. A pohvaliti moramo tudi nušega prečastitega župnika Koželja, ker nas tako lepo navaja do napredka in si prizadeva za dušne in telesne koristi svojih faranov. Po njegovem prizadevanji smo prejeli mnogo novih reči v našo cerkev. Vsa čast mu torej 1 — Ilvalo zaslužijo tudi vsi srenjski možje, ki so bo mnogo
trudili za novo pokopališče ; osobito pa g.
1.	B., ki je mnogo zanemarjal svoje Isstne posle v ta plemeniti namen.
Sedaj pa smo pozabili na ves trud in hvalimo Boga, da je delo dvrŠeno. Bodimo nložni, podpirajmo se vzajemno — in vse pojde vspešno izpod rok !
Vabilo na občni zbor I. vipavske sadjarske zadruge, ki bode dne 3. julija I. 1. točno ob 5. uri popoludne v šolskem poslopji v Poddragi. Dnevni red: 1. Odbo-rovi predlogi. 2. Eventualno prenarejanje že leta 1891 popravljenih pravil. 3. Razno. Z ozirom na točko II. dnevnega reda opo-tore se vsi p. n. gg. člani, da se tega zbora polnoštevilno udeleže.
C. in kr. Intendancija 3. voja v Gradci
nam je doposlala nastopni Aviso. Zaradi zagotovitve zakupile dobave ovsa, sena, slame, drva, premaga, koaksa in sveč za čas od dne 1. septembra 1892 do ^31. avgusta 1893 vršile se bodo pismene ponudbene obravnavo v uradnih prostorih c. in kr. vojaških preskrbovalnih magacinov in sicer v nastopnih postajah: v Celovei dne
2.	julija 1892., v Mariboru dne 6. julija 1892., v Gradci dne 12. julija 1892., v Ljubljani dno 16. julija 1892., v Trstu dne 18. julija 1892., v Gorici dne 20. julija 1892. in v Pulji dne 22. julija 1892. — Natančneji pogoji in ponudbeni obrazci razvidijo se iz obširnega razglasa v it. 132. „Slovenskega Naroda" z dne 11. junija 1892.
Jubilej. Državni gimnazij Tržaški bode letos praznoval 50letnico svojega obstanka. Nekdanji učenci tega zavoda so zasnovali poseben odbor v proslavo petdesetletnice. Ta odbor vabi k obilni udeležbi slavnosti dne 5. novembra. Priredi se komers in nabiralo se bode doneske za kako ustanovo, ali pa zalogo, iz kojo se bodo podpirali revni učenci tega zavoda.
Pretepi. V nedeljo po noči naBtal je hud pretep v ulici Crosada. Tesarju Andreju Qiuntavalle prizadeli so pet ran s nožem. Ranjen pa je bil z nožem še nekdo drugi. Redarji so zaprli pet oseb zbok tega pretepa. — Redarji so našli po po-lunoči, na ulici ležečega, nekega Viktorja Echnerja, ki je bil z nožem ranjen na roki. Poskus samomora zblaznele ženske.
Predučerajšnjim predpoludne skočila je v morje neka 251etna ženska, ki je bila v drugem stanu. Z velikim naporom izvlekli so jo mimoidoči iz vode. Redarji so jo sproveli v stražnico v via Tigor. Sprevideli so takoj, da je ženska blazna. Od tod so jo prepeljali v bolnioo, kjer je razsajala tako, da so jej morali nadeti silovni jopič.
Mlada samomorilka, Ida Ernst, umrla je v tržaški bolnici. Ljudje so kar drli v mrtvašnico, da vidijo nesrečnico. Pokopali so jo predvčerajšnjim.
»Učiteljski Tovariš". Št. 12. prinaša sledečo vsebino : I. K. — Trb. : Na katerih berilih II. in III. čitanke bi se dalo ii zdravjoslovja (higijene) poučevati in v katerem obsegu P — Iz deželnega zbora kranjskega. — J. M a r n : Knjiga Slovenska. — Listek. — Vprašanja in odgovori. — Naši dopisi: Iz Kranja. — Iz Ljubljane. — Iz Mengša. — Društveni vestnik. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb.
Domači oglasi.
Društvena krčma
Rojanskega posojilnega in konsum-uega društvu, poprej Pertotova, priporoča se uajtoploje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna (lomača oko-ličauska vina.	Cl.
ftncfilna	staroMiana pod ime-
UUSUina „oLOhd , nom „Belladonna", poleg kavarno „Fabris", priporoča •»« Slovenoem v mestu in na deželi. Točijo «e ir.borna Tina, istotako je kuhinia izvrstna.	Cl.
Ilortin lfl*¥n Piasza 8. Giovanni, 4t. 1. marilll IVrZOj trgovina z ranogovratnin lenenira, železnim in lončenim kuhinjskim orodjarn, pletenino itd. itd.	Cl.
Mlekarna Frana Gržine rii
na Notranjskem (Via Campanille v hiii Jakoba Brunneria št. o (Fiazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana. Na zaht>'vanje posneto mleko po 4 kr. liter, toda le v množini najmanje 2S litrov.	Cl.
B. Modic in Grebene, sVl^i!
in Via Nuova opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blapa, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl.
AnHppi Volan čevljar v ulici .Caserma. F^IIUI UJ rvaiail, priporoča se najtopleje slovenskomu občinstvu. Najelegantnejše ter solidno delo in točna postrežba.	Cl.
Gostilna „Alla Croce di Malta"
Vla Valdirivo št. 19 (polog Piazza della Zonta) priporoča se najtopleje tržaškim Slovencem in na deželi. Toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Za obilni obisk prosi gostilničar Covacich.
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Muscheka. v ulici Sorgente (blizo tehtnice Rosada) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl.
Anton Krajcer, chia, pekarija in trgovina z različnimi jestvinami: moko, rižem, oljem, kavo itd. Priporoča se najudaneje slavnemu občinstvu.	Cl.
Antnn Pn^lrai na v°£lu ulice
SMIIUII rubnaj, in Cedila, toči izvrstno domaČe žganje; v tabak.irni svoji — ista hiša — pa prodaja vse narodno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice.	Cl
Ernest Pegan
(naslednik A. Pipana) na oglu Via Torronte In Pont« della Fabra, priporoča svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pa svojo bogato zalogo kolonijalnoga blaga. Cene so neverjetno nizke, postrežba vestna in nagla.	Cl.
luon llmolf črerljarski mojster, Via Ro-IVall UIIIDIV, magna št. 6. priporoma •lavnemu občiastvu v vsh v njega stroko sf ada-joia dela. — Solidno delo, — hitra postrežba — nizke cene.	«0--39
Hotel in restavrant Siškovič blizi
postaje ITrpelje - Rozina ima jako lep razgled v
visokosti 490 metrov nad morjem ; oskrbljen je izborno t vsem potrebnim ; na razpolago so krasno opravljene gobe za poletno bivanje; kuhinja in pijače izborne, cene nizke. Voznina po žeeleznici stane samo 20 kr.	8-26
Josip Urbančič,
Francesco priporoča vseh vrst žganja na drobno in debelo. — Pristna tukajšnja in vnanja vina v boteljah. — Suho meso, kranjske klobase, sir, sladšČice itd.	93—48
CQ<
ov-siti
Vekoslav Moder, ^
mojster „Piazza Caaerma*, se priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrat kruha, slaščic, čokolade, vseh vrst moke itd. po n a j n i ž j i h cenah.	Cl.
Antnn I O m no naslednik Jakob Hoče-MIILUII Lampe, Tarjn, Via Btrriera y e c c h i a št. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrst, inoko, riž, sočivje, fino moravško maslo ; itd._Cl. j
U. Mrev^ja, v^eli;der"
Priporoča slav, občinstvu vsake vrste moke, otrobov, turšice, ovsa in raznega krtlha po najnižjih cenah.	Cl. I
Antnn Uro hOO trgovina z steklovino • miiuil VlelUCO, lončenino in lesenino ! itd. v ulici Via Canale (prva prodajalnica poleg „Ponte rosso") se priporoča tržaškim in vnanjim ' Slovencem.	Cl.
Ifnaanl Pni 1*1 žgnnjartja in tobakama v rvdi ui UUlJd, ulici Vla Aroata, nasproti hiše Cacia. Prodaja domač kranjsk brinovec po j 1 gid. 80 kr boteljko, dalmatinsko tropijnsko1 žganje po 1 gld 10 kr. liter.	Cl. j
Plesni venček
je dne 3. julija v gostilni
Josipa Majdića r DIVAČI.
VINOGRADCI •
Varujte vaie trte pred »PERONO SPORA* o pravem času
b priznnnim sredstvom za sikanje pri visokih in nizkih trtah. Posoda je vsa iz rudečega bakra. Delo je točno izvršeno. Jako koristno o rabi tekočine. Ne utrudi delavca. Rabi so lahko več let brez da sc pokvari. Bolje so od vaeh drufilh. kar jim je pripoznano ne samo z hiljadami svedo-čeb ampak tudi 350 in več prvih nagrad pri raznih nateoanjlh. Iznajditelj gosp. Viktor Vermorel Villafranche na Francoskem je bil odlikovan z kolajno in najvišjem priznanjem. Varovati se I© ponarejenja. — Edini zastopnik za Avstro-Ogersko :
Henrik Pegan v Trstu,
VIA SANITA št. 17. Cena prosto carine gl 55Brezplačni zamot.
Franko na postajah in na brod v Trstu. 20—20 PLACA SE NAPRED.
Grloaa bal kašal), hrepvtavica, pranaklaat, aazot.
zadavica, rori. zapala Mstijuh itd. mogu se u kratko vrieme izliečiti rabljenjem NADARENIH	1-8
Prendinijevih sladkišah
(PASTIGLIE PRENDINI)
što jih gotovi PreiHlini, lučbar i Ijekarnar u Trato
Veoma pomažu nČiteljem, propovjednikom itd Prebdjenlh kašljnč nočih, navadne jutranje hreputavice i grlenlh zapalah nestaje kao za čudo nzimanjem ovih sladkišah.
Opazka. Valja se paziti od varalicah, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pren-dinijeve sladkiše (Pastiglie Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijice (škatule) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini*1.
Ciena 30 nft. kutijici zajedno sa naputkom.
Prodaju ae u Prsadlnljevoj ljekarni N Troto
(Farmarcia Prendini in Trieste) i u glavnijih ljekarnnh svieta.	37—52
najboljše je s dajem i« tavžentrož (milefiori). kri čisteče in neprekosljivo sredstvo zoper pale-nje v želodcu, hemoroidalne bolezni itd. — Zavitek z navodom, za 12 dni zdravljena, stane 50 kr., a pošto 5 kr. več. Čuvati se je ponarejenja zdravila.
Dobiva se v odlikovani lekarni 42—100
PRAXMARER „ Ai du« Mori" Trst, veliki trg.
Poštne pošiljatve izvršujejo so neutegoma.
Na prodaj je hiša z vrtom
gosp. Blaža Usaia na Opčinah
nasproti crkvi. P. 184.
V pritličju so 4 sobe, kuhinja in podze-zemeljska Ulet. V I. nastropju 5 sob, kuhinja in podstrešje, ugodno za stanovanje.
2—2 Hiia je ob cesarski cesti.
Riunione Adriatica di Sicnrta
24—12	v Trotu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem rekah in na morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in reoerva druitva dne 31. decembra 1890.
Oravnica društva	gld. 4,000.000*—
Pvemijna reserva zavarovanja
na življenje	„ 10,754.806 91
Premijna reserva zavarovanja
proti ognu	„ 1,612.910 22
Premijna reserva zavarovanja
blaga pri prevažanju	„ 93.594.10
Reserva zavarovanja proti toči „ 200 000*— Reserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (A) „ 163.786 91 Reserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (B) „ 137.573*85 Rezerva specijalnih dobičkov
zavarovanja na Življenje	„ 250.000- —
Občna reserva dobičkov	„ 1,127.605-98
Urad ravnateljstva : 'Vin Valdlrlvo, br. * (v lastnej hiši)
Intan ^PIlL'*)	Barriera veochia št. 19
AI1IUII ftLUhlft III. nadstropje, izdeluje motko obleke po najnovejšem kroji. V njega de-lalnici vsprejemajo s« tudi naročila na raznovrstno moško in žensko perilo, koj > se izdeluje lično in po najugodnejših crnah.	Cl. I
Ivan Kannhol naBproti velike vojai-IVdll IVdllUUBI, nioe, priporoča svojo zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi na debelo v množinah od S kil. naprej po najnižji c?ni.
Kavarni ,Commercio' in ,Te-!
HoCPA' T u*ici a 8 e r m BlftTni shaja-; UĐ9UU lišči tržaških Slovencev vseh stanov. \ N» razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. | Dobra postrežba. — Za obilen obisk bo priporoča Anton Šorli, kavarnar.	Cl. j
Ivan Prolnn priporoča svoji trgovin Ivan rrcluy v Via del Bohco fit. a ;
(uhod na trgu stare mitnice, Piazza Barriera' fecchia) in v ulici Molin a vento št. 3. Prodaja aazlično mešano blago, moko, kavo, riž in razne vrste domače in vnanje pridelke. C.
Josip Kocjančič, "\firsrv-
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Pl*Qnin nolol/ Piazzetta Cordarioli št. n allJU UClan 3 blizo novega trga, prodaja izvrstne jestvine : kavo, sludkor, riž, olje, čokolado, knkao — po najnižjih conah.
TiSkarna „Dolenc"
deli: rrra št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska < ? po ugodnih cenah Imamo na prodaj knjigo „Kmetijsko berilo" za nadaljevalne tečaje in gospodarjem v pouk. Mehko vezana stane 45 kr., trdo vezana 65 s poštnino vred.	Cl.
Tnno lastnik krčme k „Ruskim Dla£llla I Ulit/, Toplicam«, Yia Oiulia št. 8, uljudno prosi za mnogobrojni ohisk svoje krčme, kjer se pije izvrsten isterski teran, in se še boljše skrbi za želodec.	24—35
Katoliki!
Poinozito mi zgTaditi cerkev za tukajšnjo prav revno Pljevo občino, na mesto sedanje si* romašno in podrtljive kapele. 8 prvim oktobrom bi rad pričel zidanje, a nimam še zbrane niti t polovici za zgradbo potrobnega denarja. Dobro- > došel je tudi najn anji dar.
]0_3 Frank
župnik pri av. Piju. (St. Pina). Berlin. Pallisadenstrasse 78. i
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejomlje donarne vloge v bankovcih od 50 nofi. do vaacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12 ure opolndne. Ob neduljah pa od 10 —12 ure dop. Obresti
na knjiZice..........3°/(
Plačujb vsak dnn od 9—12 ure opolndne.
Zneske do 100 gld. precuj, zneske	j
preko 100 do 1000 eld mora se odpovedati 3 dol, znuske preko 1000 gld. pa 5 dnlj prej Eskomptuje menji-e domiclllrane na tržaškem trpu po . ... ... 3»/4»/, Poiejnjo na \1r2avne papirje avstro-ograke	i
do 10'K) gl t. po........6»l0
viSje zneske od 1000 do5000gld. v Večje svote po ........ 4«/,% '
Daje denar proti vknjlZenju na posestva
v Trstu. Obresti po dogovoru.	j
TRST, 23. Aprile 1B92	» 12—24
Otvoritev! j
V Via della Corte štv. 2. je na
novo otvoril in priporoča slavnemu občinstvu najboljšega oglja in drv po
B kr. kilogram s-4
Tone Rupena.
Dobra vaga.
mehanik v Trstu
Via Fontanone br. 18 popravlja in prodaja stroje za ilvanje vsakoršnega zistema, nove in že rabljene, % garancijo. Instalujejo ae električni zvonci. Popravljajo se velocipedi z pneuinatifiko gumo.	8—104
Kina-železna esenca
proti boleznim v želodcu in na živcih, kakor tudi za krepČanje krvi. Steklenica 70 kr. — v Marijine k riči stil nu krogljice, tudi čistiven lek. Skatljica 20 kr., 6 škatljic 1 gld. Lekarna Fransonl, Via 8. Antonio nuovo 5, poleg cerkve. Zaloga vsa-5—8	koršnih zdravil.
FILIJALKA
c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda
za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila.
V vredn. papirjih aa	V napoleoolh aa
4-dnevni odkaz 2«/,0/« I 30-dnevni odkaz 2n/0 8- .	8®/*% • 3-mesečni , 2 •/,•/.
3°-	*	a°/o ! »* ,	S 8'/,%
Vplačevanja avstr. vrednostnim papirjem, kateri se nahajajo v okrogu pripozna se nova obrestna tarifa na temelju odpovedi od 17. in 21. odnosno 12. jnnija.
Okrožni oddel.
V	vredn. papirjih 2'/,% na vsako svoto.
V	Napoleonih brez obresti
Nakaznice
trn Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kakor za Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz, Oradeo, Ilurmanstadt, Tnomost, Celovoc, Ljubljana, Lino, Olomuo, Reichenberg, Saaz in Solnograd, —
brez troškovi .
Kupnja in prodaja
vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov 24- 11 pri odbitku l°/eo provizije."
P r e d li j m i.
Sprejemajo se vsakovrstna u p 1 a č i 1 a pod
ugodnimi pogoji. Na Jam&evno lletlne pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti opusti po pogodbi.
Uložki v pohrano.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Naša blagajna izplačuje nakaznico narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem curau.
Trot. 13. maja 1*»2	12 24
>
J m^j narodni agent in špediter
J	Trst, Via Arsenal št. 2.
CARLO FIRELLI

11 - 82
I
Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem in delalcem po nizkih cenah in na vse krajo
T
i
i

„Tržaška posojilnica in hranilnica"
imela bode od 27. junija t. 1. naprej svoje uradne dni :
ob ponedeljkih od 10. do 11. ure zjutraj ob četrtkih od 3. do 4. ure popoludne.
Informacije dobivajo se vsak dan od 3'/9 do 4 ure po-3—2	polndne v naši pisarni
Via Molin Piccolo št. 1 I. nastropje.
Lastnik pol. društvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tiskarna Dolenc ?tu.