LETO IM. - ŠTEV. 14.	GOHCA	17.	FEBRUAMJA	1045.	CENA	1	LIR	*
AS-
.Goriški list* izide vsako sredo in soboto zjutraj. - Uprava in uredništvo v Spedizione in abbonamento postale 2° gruppo Celoletna naročnina: 104.— lire, polletna 54.— lir. Plačati v naprej. Ceno Gorici, Corso Verdi 47. Tel. štev. 292 - Oglasi se zaračunavajo po ceniku	Poštnina	plačana	v	gotovini	izvodu	v	Ljubljani:	1.50	lire.	—	Račun	pri Cassa di Risparmio Goric«
Bivši slovenski pisatelj Fran« ce Bevk je v «Partizanskem dnevniku» dne 23. januarja 1945. objavil uvodnik z gornjim naslovom. Pod članek se je podpisal. Ker pa se « Partizanski dnevnik» malo bere in pride le malo ljudem v roke, je bil gospod Bevk prisiljen, da svoj « Fašistični strup » razmnoži na letakih in letake potrese po ulici pred slovensko gimnazijo v Gorici. Pod drugo izdajo « Strupa» se Bevk ni več pod* pisal s polnim imenom, marveč se je sramežljivo skril pod značko O F.
Stvar je za OF in prestiž komunizma na Goriškem nujna Slovenska gimnazija v Go-rici je s svojim resnim del. m, rednim dnevnim pukom in vnetim sodelovanjem učiteljev, staršev in dijakov dosegla takoj prvi mesec svojega obstoja tolik uspeh, da že po sami resnosti prekaša podobne zavode v okolici. Materinščina in zdrav življenjski nazor, v skladu z narodovim izročilom, pa sla odliki, ki našemu zavodu dajeta pomebnost za kulturno bodočnost goriškega slovenstva.
Bevka in druge komunistične pajdaše to nepobitno dejstvo boli. Boli ga, da ne more biti ravnatelj gotiške slovenske gimnazije on, ki je iz »nesebičnega idealizma» postal komunist, se za zmago komunistične internacionale pobratil z ljubljenimi mu savojci in jih navadil vpiti po slovensko »svoboda je žlata», da bi s tem preslepil slovensko ljudstvo, ki mu je včasih pisal knjige, in tako postal v pristnem pomenu besede izdajalec. Boli ga da je ravnatelj gimnazije «re akcionar« (pomeni poštenjak, ki mu je materina beseda ljuba in očetova vera sveta) -Natlačen • Ehrlichovega kova» dr. Lovrenčič. (Poveličevati dr. Lovrenčiča bi nam bilo nositi vodo v morje, saj ga Goričani dobro poznajo od prt j in sedaj. Bevk hoče nekdanjega svojega prijatelja umazati, s tem da ga postavlja v družbo prvih slovenskih žrtev komunizma Na« tlačena in Ehrlicha. S tem pa je nasprotno našemu spoštovanemu ravnatelju izkazal samo čast; zakaj mučenca Natlačen in Ehrlich sta nam svetla, čista vzornika, kako do kraja požrtvovalno je treba voditi boj za narod in vero zoper breznarodni in brezverski komunizem). Bevka boli, da je iniciativo v prenovi slovenstva na Goriškem prevzel tisti zdravi del naroda, iz katerega se je on - odpadnik * iztrgal.
Bevk je bil zato pcisiljen obliti slovensko gimnazijo z gnojnico gnusnih in podlih priimkov: slovenska šola mu je nič manj kot zastrupljeval-nica, profesorji in starši dijakov pa so izdajalci, oportunisti, računarji, fašisti, blapčiči, ki za varnim plotom svoj lastni trebuh molijo, prodanci, suhe veje, ki bodo vržene v ogenj. Profesorji, ki so prišli kot narodni borci zdravit 25 letne rane in se dado iz slovenskih davkov plačevati z minimalnimi plačami, da si komaj pla» čajo brano in stanovanje, prejemajo «za svoje izdajalsko
Obrambni uspeh na zahodu
Vdor med Bodenskim jezerom in Sarviškim prekopom zavrnjen - Sovjeti pri Vratislavi potisnjeni nazaj - Izpad branilcev Budimpešte - Teroristični napadi na nemška mesta
Vrhovno poveljstvo nemške vojske objavlja :
Po popolni obkolitvi Budimpešte so branilci mesta skoraj petdeset dni vzdržali kar najsil-nejše sovražne napade in vezali daleč nadmočne sovjetske sile. Hrabra nemško-madžarska posadka pa je zdaj, ko je pohajalo strelivo in živež, po povelju izpadla skozi obkoljevalni obroč. Prvi deli so že dosegli našo bojno črto zahodno od Budimpešte.
Med Bodenskim jezerom in Sarviškim prekopom so nemški oklepniki v večdnevnih bojih zatrli vdor, ki se je bil posrečil sovražniku 9. februarja z devetimi strelskimi divizijami in eno hitro brigado. Poleg visokih krvavih izgub zaznamujejo boljševiki izgubo 92 oklepnikov, 166 topov, nešteto drugega orožja, 134 vozil in več sto ujetnikov.
Severno od zahodnih Beskidov so Sovjeti zaman napadali med Saybuschom in Črno vodo. Tudi na novozgrajeni zaporni bojni črti na spodnjem Šleskem kakor tudi pri Vratislavi in Glogauu so nemške čete v hudih bojih odbile močne napade boljševikov. Pri Strigauu, severno - zahodno od Sagana so nemške čete s protinapadi vrgle sovražnika nazaj. Na kolenu Odre se je Sovjetom posrečilo predreti do Griinberga.
Pri Fiirstenbergu se je posrečilo, krajevna sovražna izkrceva-lišča pri Wiesernau in Giilden-dorfu še boj zožiti, severno od tod pa na več odsekih zavrniti sovjetske napade.
V južnem delu Pomorjanske sta oporišči Annswalde in Mar-kisch - Friedland vzdržala proti močnim boljševiškim napadom na prednjem delu bojne črte. V mestnem področju Poznanja divjajo hudi boji po hišah.
V zahodni Prusiji boljševiki nadaljujejo s predornimi poizkusi med Konjico in Graudenzom. Prestreženi so bili v ogorčeni bojih in pri tem izgubili 40 oklepnikov.
V Vzhodni Prusiji so sovražni napadi južno od Braunsberga in na obeh straneh Zintena ostali brez uspeha. Če vračunamo vče-
delo na ukaz Nemcev judeževe groše od fašističnih oblasti » !
Čujte: «Le nekaj kilometrov proč umirajo naši borci.... odrekli so se učenju in s tem rešili svojo dušo«. Kristjan! Če ti je mar za svojo dušo, vrzi knjige proč in pojdi nekaj kilometrov iz Gorice! Hodil boš morebiti veliko dljč, mogoče boš moral še celo pohiteti, da dohitiš te narodne borce...
Komur je preveč od rok, da bi šel na visoko šolo na Vojsko, 1 kjer bi za svoje zasluge lahko v šestih mesecih iz analfabeta postal inženir, naj se vsaj to* liko skesa in se vpiše nazaj na tujo šolo. S tem ne bo popolnoma opravičen, vsekakor pa bo njegov greh manjši;
rajšnjo sestrelitev 60 oklepnikov, je bilo od 12. januarja na Vzhodnem Pruskem uničenih nad 2.600 oklepnikov.
Nemške bojne in lovske letalske skupine so s svojimi napadi na sovjetske čete in dovoz razbremenjevale vojsko in zaeno S protiletalskim topništvom uničile 59 oklepnikov, 24 topov in 400 vozil.
Na bojni črti med spodnjim Renom in Maaso so nemške če« te tudi včeraj razbile vse angleške napade, pri katerih je bi-
lo	vrženega v boj ogromno ma-terjala. Južno od Reichswalda je bilo zajezenih nekaj krajevnih vdorov.
Hitra nemška bojna letala so z zanesljivo dobrim učinkom dan in noč napadala sovražna dovozna oporišča in pripravne položaje na tem bojnem področju.
Po ulicah mesta Priim so hu-di boji. Ponovni amerikanski poizkusi, da bi iz svojega mostišča ob spodnji Sauri predrli proti severu, so se izjalovili. Boji še trajajo. Med Saarlauternom in Renom je spodletelo več sovražnih sunkov.
Na zahodnem alpskem področju so gorski lovci pri nekem uspešnem podjetju na francosko-
Prva podgana
V	novi jugoslovanski begunski „v!adi“, katere sestavo je Peter II. po zapovedi bivšega cerkvenega tatu Tita moral spet zaupati dr. Šuba-šiču, je od Slovencev ostal samo še dr. Drago Marušič, bivši steber centralistične čar-šijske diktature v nekdanji Dravški banovini - zdaj demokratični federalist14. V njej ni več drugega zastopnika pre-skakovalske skupine slovenskih emigrantov dr. Izidorja Cankarja.
Prva podgana je že zapu-
zakaj po Bevkovih besedah bo tam sicer « prav tako srkal fašistični strup*, a v toliki meri kot v slovenski šoli gotovo ne.
Ne zanima nas, ali «bodo OFarske oblasti priznale izpite, ki so jih slovenski otroci naredili na belogardističnih šolah » - mi diplom vojskega vseučilišča prav zagotovo ne bomo priznali. Veseli pa smo, odkrito veseli, priznanja, ki ga gospod Bevk s svojo ganljivo pozornostjo nehote daje slovenski gimnaziji. Ko bi komunisti k našim naporom za slovensko šolstvo molčali ali jih celo hvalili, bi nas to potrlo; kajti : povej mi, kdo te hvali, in jaz ti povem, kaj si. Tako pa vemo, da smo na edino pravi poti!	K.	R.
italijanski meji zajeli veliko u-jetnikov. Neka lastna udarna skupina je v gorah južno od Bologne uničila posadko nekega sovražnega oporišča in prav tako zajela veliko število ujetnikov. Večkratni britski napadi severnovzhodno od Faenze so se v našem obrambnem ognju krvavo končali.
V	Hercegovini se je nadmočnim sovražnim silam posrečilo, da so po ogorčenih bojih vdrle v Mostar. Na zahodnem bregu spodnje Drine so nemške čete, ki so se tam že več dni hudo bojevale, zlomile sovražni upor in prodirajo proti severu.
Srednja Nemčija s saškim področjem vred, Ministrska in juž-novzhodna Nemčija je bila dan in noč cilj napadov angloameri-kanskih strahovalnih bombnikov. Mesto Chemnitz je bilo v več napadih zlasti hudo prizadeto. Velikanska škoda v stanovanjskih okrajih je nastala zlasti v Magdeburgu in znova v Drezdenu, kjer so uničeni nenadomestljivi stavbarski in umetniški spomeniki.
Zračne obrambne sile letalstva in vojne mornarice so sestrelile 59 sovražnih letal, skoro izključno štirimotorne bombnike.
Povračilni ogenj na London se nadaljuje.
stila Titovo londonsko barko, aristokratskemu uživalcu lepote in drugih dobrot starega reda, Cankarju, ne diši, da bi moral s Šubašičem v Beograd. Tam je stiska in ruševine, so razočarani maščevalci in pištole GPU, skratka komunizem in njegovi blagoslovi v dosegljivi in otipljivi bližini. Toda Cankarju, Kuharju in drugim je komunizem všeč samo, če ga lahko uživajo iz daljave nekaj tisoč kilometrov in v strarem buržujskem razkošju.
(Slov. dom).
Vesti z vsega svela
Dokončno izdajstvo Churchilla in Roosewelta nad Poljsko je dalo pobudo poljski begunski vladi v Londonu k odločnemu protestu proti sklepu „treh“ v Jalti na Krimu. Poljska vlada izjavlja, da ne prizna sklepov te konference, v kolikor se tičejo Poljakov in da niso obvezni za poljski narod.
Kakor poroča list „Aftonbla-det“ v Stockolmu, je izdal tudi Vatikan poseben manifest h krimskemu proglasu. V tem manifestu izraža Vatikan svoje razočaranje nad kompromisno rešitvijo poljskega vprašanja ter svojo bojazen za usodo milijonov katoličanov, ki prebivajo vzhodno Curzonove črte. Globoko sta razočarani tudi obe poljski armadi, ki se borita na strani zaveznikov
na italijanski in na zahodni fronti. „Aftonbladet“ poroča, da so zaradi razočaranja trije poljski častniki v Rimu izvršili samomor.
Razdelitev Italije. Kakor poročajo iz dobro informiranih virov iz Lizbone, je postal znan neki ameriški načrt, ki predvideva v primeru zmage zaveznikov popolno razbitje Italije. Italija tlaj bi se spremenila v zvezo državic, ki bi imele med seboj le rahle vezi, tako, kakor nekoč italijanske državice v preteklosti, preden so dosegle zedinjenje pod Cavourjem. Predvsem hočejo ti angleški krogi doseči popolno avtonomijo za Sicilijo in najbrže tudi za Sardinijo. Amerikanci trdijo, da gibanje za „nedovis-nost“ predstavlja na otokih važen činitelj, ki ga ne gre podcenjevati. Rešitev sedanjih težav na Siciliji je možna le s popolno avtonomijo.
kmede pod vlado Tita.
Kakor poroča Reuterjeva agencija iz Belgrada, je na ozemlju, kjer vlada Tito, v prometu devet različnih denarnih enot. V raznih okrajih ima denar povsem različno veljavo. Cene v Belgradu strašno rastejo.
Arabska konferenca v Kairu. Ta teden se je pričela v Kairu konferenca zunanjih ministrov Bližnjega vzhoda, na kateri bodo obravnavali tudi vprašanje vse arabske zveze. Govorili bodo tudi o palestinskem vprašanju ter o sirijsko-libano.iskem problemu, torej o dveh glavnih spornih točkah Bližnjega vzhoda.
Prijet judovski terorist.
Kakor poroča Reuter iz Jeruzalema, so oblasti tam prijele nekega Juda z imenom Jakob Winnienski, oziroma Meri Ridor. Tega sumijo, da je vodil judovske teroristične organizacije na Bližnjem vzhodu.
* * *
Iz Ritna poročalo, da je sv. oče zbolel za gripo. Vse avdi-jence so odpovedane. Bolezen je lažjega značaja.
*
* *
Včeraj se je odpeljal iz Londona v Belgrad predsednik nove jugoslovanske vlade dr. Subašič, da dokončno uredi spor s Titom.
*
* *
Po zadnjih poročilih iz Grčije, je postal angleški ministerski predsednik Wiston Churchill častni meščan mesta Aten. Tudi ena glavnih ulic se bo imenovala po njem. Ob te; priliki je izjavil Churchill, da bo Anglija nudila vso pomoč Grčiji.
* * *
Kanadski škofje so objavili skupno pastirsko pismo proti verskemu in duhovnemu nasilju Sovjetov nad Poljaki in proti razdelitvi Poljske. Škofje zahtevajo od Anglije in Amerike, naj zajezita razmah brezverskega komunizma.
*
* *
Dr. Ivan Bogdan piše v „Hrvat-skem narodu1*, da misli hrvaška vlada, zaradi dogodkov v Beogradu ter zaradi ravnanja kralja Petra, spremeniti sedanjo ustavo ter oklicati Hrvaško kmečko republiko po zamisli Štefana Radiča, da bi se Hrvatje ubranili komunističnega pritiska.
Stran 2.
»GORIŠKI LIST«
štev. H.
2G. XII. 1930.
LOIZE BRATUŽ
Ki. II. 11137.
Daleč naokoli je odmevalo zvo-nenje podgorskih zvonov ozna-njevaje praznik sv. Štefana in pričetek slavnostne velike maše. Svečano okrašena cerkev je bila polna vernikov in na koru zbrani vsi pevci pod vodstvom mladega, agilnega in požrtvovalnega pe vovodje in organista Lojzeta.
Naše slovensko podgorsko ljudstvo je bilo do srca ginjeno, poslušajoč krasno petje ter verno molilo in prosilo boljših dni našemu narodu. Kajti zunaj cerkve žarki sonca niso sijali našemu i rodu, luna ni spremljala tihega in mirnega spanja, temne ure ob belem dnevu, strašne noči je naš človek preživljal tista leta, ko je drugje narodom gospodarila svoboda in pravica, nam pa suženjstvo in krivica.
Ranjki Lojze je teh dnevov žalosti mnogo preživel, zato toliko bolj vdan božji pomoči upal, da niso daleč dnevi boljšega življenja in je skušal olajšati narodu bol s tem, da je vodil razne podeželske zbore in navduševal mladino za lepo slovensko petje. Malo katera slavnost se je vršila brez njegove prisotnosti, zato je bil vsem zelo priljubljen, a od . tujerodcev zasovražen.
Dan sv. Štefana je bil zanj uso-depolen. Prežali so nanj, izvabili ga in dali mu piti čašo strupenega olja. Po groznem činu so ponovno zadoneli podgorski zvonovi, oznanjajoč poldan in slavo novemu mučeniku, ki je hitel proti domu k otrokom in ženi, da bi dobil prvo tolažbo in pomoč.
Toda zastrupitev ni prizanašala in hiral je najprej doma in potem v bolnici. Petdeset dnevno umiranje mučenika je kronalo njegovo slavo v večnosti pri Bogu, kjer gotovo gleda na nas z veseljem, da se ga mi vsi spominjamo in nadaljujemo ono delo na glasbenem polju, da osrečimo potrta srca našega še revnega in trpečega naroda,’ katerega je on tako sveto ljubil, žrtvoval zanj mlado življenje, polno upov in nad; toda sedaj vidi nas že veselejše in gotovo on objema tisto zarjo, ki nam ima v najbližji bodočnosti sijati.
Zato tvoje mučeniške smrti, Lojze, tvoj narod ne bo nikdar pozabil in uverjen je, da ni daleč dan, ko bodo tebi postavili vreden spomenik v tvojem rojst nem kraju, katerega si ti tako težko zapustil.	R.	B.
Neutrudnemu delavcu za slovensko glasbo skfadatetju in glasbeniku
prof. EMILU KOMELU
vsi njegivi učenci, peuci in zlasti travniški pevski cerkveni zbor, pa tudi naš Ust, 06 njegovi sedemde-setfetnici iz srca čestitamo in mu kličemo:
'jt(o mnoga teta !
Poroka
Poročila sta se v nedeljo dne 11.2. 1945. na Vrhniki poročnik SNVZ g. Prtgeljc Franc in gdč. Suhadolnik Elči Mlademu paru ženinovi kolegi prisrčno čestitamo in mu želimo vso srečo v zakonu.
Ljudska univerza
Zadnjo sredo je imel na slovenski Ljudski univerzi predavanje urednik dr. Milan Komar in sicer o dr. Antonu Mahniču, velikem kladivarju našega mišljenja ob koncu prejšnjega in začetku sedanjega stoletja.
Po pozdravnih besedah dr. Lovrenčiča je predavatelj razvil sliko dela, mišljenja in življenja dr. Mahniča, tako, da je bila ta podoba za skoraj slehernega povsem nova in za velikega moža, na* šega rojaka, tudi bolj pravična.
Pradavanje je želo pri številnem občinstvu priznan uspeh.
Prihodnjo sredo predava sodnik g. Jože Šorli o zgodovini šahovske igre. Vsi zavedni Slovenci vljudno vabljeni!
DOPISI
Ajdovščina
Skoraj vsako nedeljo nam pripravijo naši stražarji kako zabavo. Preteklo nedeljo smo imeli priliko ogledati si lepo pjavljično igro „Jurček“. Za nekaj uric smo pozabili na težave vsakdanjega življenja in na grozote, ki se dogajajo okrog nas in se prav prijetno razvedrili. Imeli smo dve predstavi in obakrat je bila dvorana polna. S tem so Ajdovščani pokazili da z zanimanjem sledijo delu naših stražarjev in si želijo samo to, da bi nam stražarji še večkrat kaj takega priredili. Vsak je dobil svoje, tisti ki so resni in tisti, ki se radi smejejo.
Lokavec pri Ajdovščini
( V soboto 3. t. m. zvečer so razcapani in ušivi tolovaji pridrveli z vso silo v našo vas. Vdrti so v razne hiše in hleve, kjer so oropali kar so našli. Vse jim je prišlo prav.
Prizanesli niso niti samemu tolovajskemu poveljniku pri nas Cvetotu Batagalju Odgna-
li	so ponoči proti Štomažu štirinajst goved. Na tak način so več gospodarjev popolnoma osvobodili. Kdo je kriv, da moramo še sedaj po 25. letih rediti te — roparje — naše zemlje. Koliko solznih oči smo videli naslednji dan, ko je cela truma lastnikov romala za stopinjami svoje živine. Le nekaj jih je imelo srečo, da so prignali svoje živinče nazaj na dom. »Saj so vam vedno pravili, da bomo po vojni vsi enaki in da nam ne bo treba delati!« — Kec bogati res vsi ne moremo biti, bomo postali vsi ubogi in se klatili kot cigani po svetu. Koliko mladih življenj že trohni samo pri nas radi njih. Mi smo jih podpirali in žrtvovali na vseh krajih zanje, sedaj pa prejemamo tako plačilo od njih. Nismo verjeli ne časopisom in ne svarilni besedi, zato moramo okušati na lastni koži.
Velike Žablje
Dne 31. januarja so nas o-biskali oziroma na zelo surov način oropali gošarji. V vas so prišli ti banditi ponoči, ter s silo udarili po stanovanjskih hišah in hlevih. Kako ti ljudje vedo za hiše in hleve v naši vasi ? Kako ne bi vedeli, saj jim povedo domači terenci. Kaj pa so to, terenci ? Ža stokrat povedano; to so sodelavci kc-munizma pod krinko OF Paraziti, uničevalci, izdajalci, pomagači, za OF vneti na delu v naši^ prijažni vasici so sledeči : Že dvakrat zaprta v Ajdovščini, tovarišica komisarska Živec Milica. Ko je bila spuščena na svobodo, se je malo na videz zbala. Toda kmalu se je spozabila ter vnovič delovala za OF. Nakar so jo zopel prijeli, kjer je bila v preiskovalnem zaporu v flj-dovščini. Na posredovanje nekoga je bila izpuščena, od takrat pa deluje s polno paro Ker ne zmore vsega dela sama, ji pomaga njena mama,
ZAHVALA
Nejtoplejša zahvala vsem onim, ki so pripomogli ublažili trpljenje pri prezgodnji, kruli smrli našega ljubljenega 16 letnega
IZIDORJA.
in težko ranjene
HIL ARIJE.
Posebna zahvala naj gre družinam Slanic in Ipavec, vsfni fantom in dekletom, ki so pripomogli in spletli vence. Hvala tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v obilni udeUžbi spremljali Izidorja k večnemu počilku.
Neutolažljiva družina GABRIJELČIČ Salona ob Soči, 14. februarja .1915.
katera jo je v delu za OF še nadkrilila. Sedaj so jima gošarji naprtili še to, da vsakogar zapišeta, k! gre iz Žabelj. Koliko časa bosta še popisovali ljudi, ne vemo, upamo pa, da ne več dolgo, ker tud[ trgovcu zmanjkuje pisarniških potrebščin. Oseba, ki je posredovala pri reševanju imenovane, je slabo informirana. Zagovornike, ki več škodujejo, kot koristijo, se naproša, naj se jih v bodoče odklonja.
Zadlog
Že teden dni se klati 16. partizanska brigada okoli Zadloga in Male gore. Zelo redovedne zadloške ženske so tolovaje povpraševale, če bodo šli napadat Črni vrh ? Neka žena je celo vprašala brigadnega komandanta, on jo je pa zavrnil, ah, kaj napadat, saj so Nemci tam. Ženi le ni dala vest miru in ga je nekam začudeno pogledala in rekla, da sedaj šele razume, proti komu se borijo; da se za OF čisto nekaj drugega skriva. Vidi se da se komunisti borijo proti lastnim bratom, ki so res zavedni Siovenci.
Utrinki iz večnosti
,,‘Jiko si Sin Božji, reci, naj bodo ti kamni ftrufi". On je odgovorit: ..SPisano je: „!Tie živi človek samo od krufia, ampak od vsake 6esede, ki izhaja iz božjih ust“.
Čim bolj smo materialisti, čim 6olj cenimo in iščemo le /varnih do6rin in duhovne preziramo, tem Gol j se zdimo samim se6i napredni in kulturni. Z nekega viška gledamo na tiste, ki se poganjajo za duhovne dobrine, češ, da so zastareti predstavniki davnih časov, ki se ne vrnejo več.
$n vendar je jasno, da se te mafo razlikujemo od živali, ako se omejujemo te na telesne dobrine in potrebe, s katerimi se more zadovoljili te bitje brez uma. SRazliku-jemo se od n/ega v toliko, da uporabljamo vso svojo razumnost za to, kar more zadovoljiti živaf, nikdar ne čtoveka.
Človek pač ne more živeti od samega kruha, Ob sami tej hrani človek kot človek umrje. .. in ostane te še živat.
—v -VA
ipujte. - ftioMbe. - Š'ALt& „Qo.husld hst
V	ponedeljek, dne 12. februarja ob 8. uri zvečer, sta bila zahrbtno umorjena dva mlada poročnika, poveljnik posadke v Saloni, poročnik Kos Bogdan in njegov pomočnik, poročnik Zu pan Franc.
Kot ponavadi sta šla večerjat v bližnjo gostilno v Anhovem, Vaški banditi so vedeli kje večerjata in so ta večer zastražili hišo. Eden izmed banditov je udrl v hišo in z brzostrelko smrtno ranil oba poročnika, da nista imela časa misliti na samoobrambo. Zločinec je umoril tudi gostilničarjevega sina, hčerko pa hudo ranil.	.	.
Mrtvima je vzel denarnici z dokumenti in pištoli in nato iz-ginil.
Tako se bore banditi. Borba iz zasede je njih taktika. Odkritega boja se b je. Če bi se s poročnikoma sprijeli kje na pohodu, bi banditi morali teči kot so tekli že neštetokrat.
Seveda vaški banditi in terenci so se bali energičnega nastopa poročnika Kosa. Oviral jim je obiske pri domačih. Terencem je zlasti zadnje čase stopal na noge, da niso mogli več nemoteno delati za OF. S svojim go-vorom je marsikateremu odprl oči, da je začel drugače gledati
na osvobodilno fronto. To je komuniste bodlo v oči. Zato je moral pasti. Komunistični moloh je zahteval tudi njegovo kri, po komunističnem geslu: Naš bog so rop, požig — umor —.
T,’e čudimo se, da so ju umorili. Danes je od OF obsojen na smrt vsak, ki ni za OF, brez razlike spola, starosti in stanu.
Poročnika pa sta bila vojaka, protikomunistična borca in sta bila že s samim vstopom v protikomunistične vrste obsojena na
Oba sta dobro vedela, da sta v vedni življenski nevarnosti. Nista se strašila. Zavedala sta se, da je ideja, za katero se borita, vrednn, da dasta zanjo tudi življenje.
Vera jima je bila kažipot in opora v borbi proti komunizmu. Cenila sta jo in živela lepo kot katoliška fanta. Še zadnjo nedeljo sta bila oba pri spovedi in obhajilu. Bog je sprejel njuno vdanost in pripravljenost in ju izbral za novi žrtvi.
Mi smo ponosni nanju. Izguba nas ni potrla, ampak nas podžgala v borbi proti komunizmu, najhujšemu sovražniku slovenskega naroda.
Odgovorni uradnik ; Or. Milan Komar - Gorica
BOGOMILA
Petnajstim v spomin
Tiste dni potem je kap>an Simon pisal domov mami in sestricam:
—	Ta teden je bil zame kakor čudovit objem božje ljubezni. Univerza duhovnih vaj kakor jih nisem še nikoli opravil. Vrnil sem se domov ves prenovljen in neizmerno bogat v svoji notranjosti. Sem kakor apostoli, ko jih je Duh ljubezni preosnoval... —
Tudi oče in sestra Mila, sta se vrnila domov duhovno pokrepčana, a telesno precej uničena, še posebno se-
stra, ki so jo napori tistih dni tako izčrpali, da od takrat večina leži.
Njena zvesta, prijateljica Te-re^ika ji streže noč in dan, lastna sestra, bi ji ne mogla tako.
Komaj pred dobrim letom dni, sta se spoznali, pa že je zrastla med njima tako močna duhovna vez, da sta bili kakor dva cveta na istem steblu.
Terezika je odkrila Mili vso prelestno lepoto svoje čiste duše, stremeče samo po enem: po večnem Ženinu.
Mila se je zavzela zanjo z vso požrtvovalnostjo lastno njenemu srcu, in kar se preje Tereziki sami ni posrečilo, je sedaj skupnim močem u-spelo.
Potrkali so še enkrat na
vrata samostana v bližnjem mestu, a tudi po ponovni odklonitvi niso odnehale. Kaplan Simon jim je tedaj priskočil na pomoč in sam prosil za sprejem v drugi samostan, takrat v slovenski prestolnici.
Prvo upanje jim je zažarelo, ko so dobili odgovor naj se Terezika osebno predstavi v dotičnem samostanu.
Še isti teden se je odpravila na dolgo pot.
Mila jo je doma s trepetajočim srcem čakala. Vrnila se je čez teden dni; z očmi, ki so ji žarele nepopisne notranje sreče, se je vrgla Mili v objem: — Sprejeta. — Jokale sta obe, a njihove solze so bile le solze veselja nad izvojevano zmago, solze ki bi jih svet ne razumel.
S prvim oktobrom bi ime la Terezika odpotovali za vedno...
Mila je vedela, da ji bo za njo zelo, zelo težko, a niti za en dan bi je ne hotela pridržati radi tega.
Tudi Terezika je trpela, večkrat ji je rekla:
—	Veš Mila, najino slovo bo najlepše, zato ker bo naj težje. — A prišlo je drugače.
Septembrski polom je tudi njej zaprl vrata, in njen cilj se je zopet odmaknil. Vdano je sprejela tudi to preizkušnjo, njena svetla zavetnica ji je dajala pogum.
Preizkušnja je sledila preizkušnji. Kaj vse je pretrpela v tistem usodnem tednu ko so ji odpeljali ljubljeno prijateljico, oba kaplana in toliko nedolžnih ljudi.
Vse dneve in noči je prejokala in premolila s svojo sestro Ljubico in Slavico, kaplanovo sestro.
Hodile so na komando, trkale na vsa vrata, a vse zaman. Njihovih solz se ni nihče usmilil.
Ure in ure dolgo so premolile pred oltarjem Matere Božje, darovale mnoge žrtve in odpovedi v ta namen.
In presveta Devica, ki nikogar še zapustila, nik«; mur prošnje odbila, jim tu^' njihove ni.
Na prvo soboto, k° so ravno na vse zgodaj pred Marijinem oltarjem prisrčno molile je v njihovo žalost zasvetilo kot sonce v temno noč: - Kaplani se vračajo. -
(Dalje prihodnjič.)