V«“> V.irEF-lAiA TO SAM. KNJIŽNICA DOMŽALE ^ Ljubijans^a ^ )»vv4 is p* 61230 DOMŽALE U3 «*JO , OMiliAVfJA' ■I GLASILO DELAVCEV TOSAME KNJIŽNICA ŠT. ■ 8 ■ AVGUST 1990 • LETO XXV ■ IilajaodoLtobra 1965 P o- KLJUB TEŽA VAM TOSAMA USPEŠNO POSLUJE # Tosama med uspešnejšimi v občini 9 Dobre in slabe strani vladnih ukrepov 9 Prilagajanje trga 9 Brez razvoja ne gre Z mešanimi občutki in malo optimizma se človek spravi k pisanju poslovnega poročila za obdobje, ki ga ocenjujemo kot začetek delovanja vladnih ukrepov za stabilizacijo in kot začetek novih razmerij, odnosov in navad v ožjem slovenskem in občinskem prostoru. Dejstvo je, da se v tem trenutku ukvaijamo z mnogimi »življenjsko pomembnimi« zadevami, z gospodarstvom, od katerega pa dejansko zavisi, kako bomo živeli in previharili »stabilizacijske vihaije« pa se ukvaija malokdo, pa še to bolj hitro in površno. Če ne bi bilo tako, potem bi vsaj nekoga morala boleti glava zaradi splošnega finančnega bankrota, zaradi propadanja do nedavnega paradnih izvoznih podjetij, zaradi hitrega naraščanja brezposelnih, predvsem mladih, zaradi revščine, v katero leze delavski razred, zaradi 30 %-nega padanja fizičnega obsega proizvodnje, ipd. Bili bi krivični, če ne bi upoštevali in priznali tudi pozitivnih učinkov ukrepov sedanje vlade, to je predvsem zaustavitev inflacije in nenormalno dobra devizna situacija. Polletni obračun je izdelan po znanih predpisih. Kot veliko napako lahko štejemo, da rezultati slone na fakturirani realizaciji, saj moramo upoštevati, da znašajo teijatve TOSAME do kupcev 100 mio din, kar pomeni več kot 2 mesečno realizacijo. In ta prihodek, ki bo realiziran predvidoma v mesecu septembru naj bo realna osnova za ugotavljanje dohodka in plačevanje prispevkov iz tega. ZAOSTAJAMO ZA LETNIM PLANOM Letni plan proizvodnje je dosežen z 92 %, medtem ko so mesečni operativni plani doseženi s 103 %. Obseg proizvodnje, ki je vsak mesec določen z mesečnim operativnim planom, je določen s potrebnimi oziroma možnostmi plasmaja komercialnega sektorja. Ker komercialni sektor ni mogel realizirati planirane prodaje (po let- nem gospodarskem načrtu za leto 1990) je kumulativa mesečnih operativnih planov 90% letnega plana. Poleg razlogov, ki so navedeni v poglavju o delu komercialnega sektorja, so vzroki za zaostajanje za letnim planom naslednji: - močno povečana bolniška odsotnost, - povečana odsotnost zaradi porodniške ter nege in spremstva - povečana odsotnost zaradi izredno plačanih dopustov * - nedoseganje plana zaposlitve ozi- roma povečano število upokojitev zaradi beneficirane delovne dobe - občasne težave pri oskrbi z repro-materialom in rezervnimi deli Ob nadurnem delu v tem sektorju je vedno pogostejši pojav premeščanja delavcev kot posledice stalno se spreminjajočih potreb prodajne službe. Maksimalno težimo za tem, da proizvajamo tisto, kar trg rabi - torej ne na zalogo. To je tudi vzrok, da se poslužujemo pri nekaterih izdelkih tudi dela v tretji izmeni. Sicer pa je v tem sektorju poleg nalog prisotna precejšna aktivnost pri uvajanju predpisov dobre proizvajalne prakse (GMP norme) in pri izboljšanju kvalitete izdelkov. PROBLEM PRI PRODAJI Nabavna služba se srečuje s klasičnimi težavami: kvaliteta (uspešno je bilo rešenih 140 reklamacij), pomanjkanje nekaterih pomembnih materialov (papirji, kemikalije) in finančni problemi. Zaloge smo maksimalno znižali in s tem pripomogli k zboljšanju likvidnostne situacije. Prodajna služba in izvoz sta plan prodaje dosegla 87,9 %. Glavni problemi, s katerimi se je ukvarjala prodajna služba in ki so tudi razlogi za nedoseganje plana prodaje, so: - izredno slaba - kritična finančna situacija pri kupcih. Naročila so manjša in pogostejša, kar povečuje transportne stroške. Zaradi neplačevanja smo prisiljeni delati selekcijo in slabim plačnikom izdelkov ne pošiljamo. £ Naše terjatve znašajo cca 100 mio din, kar je več kot dvomesečna realizacija; - pri prodaji izdelkov široke potrošnje je še vedno prisoten bojkot Srbije; - izredne - kritične so razmere na področju zdravstva (znižuje se obseg storitev), maksimalno se varčuje, v Sloveniji napovedujejo povečanje participacije; - življenjski standard, posebno na jugu, močno pada in pojavljajo se socialni problemi ter revščina; - povečuje se konkurenca domačih proizvajalcev; - vedno večji je uvoz posebno s strani privatnega sektorja. Izvozno uvozna služba ni uspela realizirati planiranih rezultatov. Pri izvozu je letni plan dosežen 37,18 %, namesto 50 %. Vzrok je v izredni konkurenci pri prodaji sanitetnih izdelkov zaradi močnega pritiska držav proizvajalk bombaža, ki hitro povečujejo predelovalne zmogljivosti (Indija, Kitajska, Pakistan) in silijo na evropski trg z izredno nizkimi dum-ping cenami. Izvoz izdelkov široke potrošnje je na planiranem nivoju. Uvoz je realiziran z 92 %, devizna bilanca pa je približno uravnovešena. RAZVIJAMO SE NAPREJ Iz obširnega, priloženega poročila tega sektorja izdvajam le nekatere najpomembnejše aktivnosti v preteklem polletju: - realizirana je bila izgradnja baze- na za toplo vodo za potrebe belilnice velikosti 134 m3; - končan je projekt izkoriščanja odpadnih vod v belilnici; - v poizkusnem obratovanju je sistem koriščenja toplote dimnih plinov; - montiran in dan je v obratovanju nov kotel za beljenje tkanin; - montiran je nov povijalni stroj za tkanine; - v poskusnem obratovanju je nov stroj za rezanje trakov; - nadaljujejo se akcije za usposobitve linije za proizvodnjo fiksiranih mavčevih ovojev; - intenzivno se delajo načrti preureditve izpraznjenih proizvodnih prostorov; - v realizaciji je povečanje parkirnega prostora; - v izgradnji je objekt za trgovino; - veliko je aktivnosti v zvezi z uvajanjem predpisov dobre proizvajalne prakse. ZAGOTAVLJANJE TEKOČE LIKVIDNOSTI Preskrba potrebnih finančnih sredstev je ob popolni nelikvidnosti na celotnem dejavnem področju, po ukinitvi jugomenic in ob omejitvah pri plasmaju bančnih sredstev, zelo zahtevna naloga. Zaradi visokih terjatev (100 mio din) tudi naših obveznosti ne moremo dosledno realizirati. Kljub temu smo se do sedaj uspeli izogniti blokadi žiro računa. Pri tem je poleg določenih, vendar zaenkrat neproblematičnih zadolžitvah, pomemben element finančne pomoči tudi interna hranilna služba. Poseben poudarek je dan programu ukrepov za zmanjševanje stroškov, kar bo treba vključiti v redno zadolžitev na vseh področjih poslovanja in v oba predhodna navedena planska dokumenta. ZAPOSLENOST SE ZNIŽUJE 30. junija nas je bilo zaposlenih 5,7 % manj zaposlenih kot smo načrtovali z gospodarskim načrtom. Zaradi navedenih težav na prodajnem področju moramo biti pri zaposlovanju zelo previdni, seveda pa predvsem pri zaposlitvah na režijskih mestih. - planirano število zaposlenih 1105 - stanje zaposlenih 30. 06. 1990 1042 - v obdobju januar - junij 99 prišlo 7 odšlo 50 delavcev Edvard Petrnel, ing. ZAVITEK ZA NOVOROJENČKE -DA ALI NE? # Skupnost otroškega varstva razdira Samoupravni sporazum o polnitvi in pošiljanju standardnih zavitkov za opremo novorojenca 0Vsebina zavitka naj bi ostala nespremenjena. Dne 20.7.1990 smo imeli predstavniki Tosame (Gornik, Jeretina, Mlakar) razgovore s predstavniki Skupnosti otroškega varstva RS (Vojnovič, Černak-Meglič, Potokar, Krajnik) na temo enostranske prekinitve »Samoupravnega sporazuma o polnitvi in pošiljanju standardnih zavitkov za opremo novorojenca« s strani Skupnosti. Iz razgovora je potrebno poudariti naslednje zaključke: 1. Zunanji strokovni sodelavec Skupnosti g. Krajnik si je očitno zastavil za nalogo, da bo znižal ceno, po kateri Tosama kompletira zavitek ali pa bo predlagal zamenjavo distributerja - torej Tosamo z nekim drugim distributerjem. Ker v natančno utemeljeni kalkulaciji Tosame ni našel nepravilnosti, je že na podobnem sestanku dne 1. marca 1990 zahteval neko pavšalno znižanje »kar tako«, v katero pa z ozirom na sicer dosledno izdelano kalkulacijo (brez razerv!) s strani Tosame nismo mogli pristati. 2. Kot odgovor na to je ob koncu junija v Tosamo prišlo obvestilo od Skupnosti, da s 1. oktobrom 1990 odstopajo od sklenjenega Sporazuma in z navedenim datumom Tosama ne bo več polnilec in distributer standardnega zavitka. 3. Seveda smo v Tosami želeli dobiti natančnejše pojasnilo za razloge za prekinitev Sporazuma. Zaradi od-stotnosti odgovornih na Skupnosti je do sestanka lahko prišlo šele 20.7.1990. Kot osnovne razloge za odstop od Sporazuma so na Skupnosti navedli naslednje: - Tosamini posredni stroški so previsoki (čeprav konkretnih pripomb, kateri naj bi to bili, niso imeli!?), - Tosama ne išče novih distribucijskih poti (večina zavitkov se pošilja po pošti), - nekateri subdobavitelji določenih elementov zavitka so imeli pripombe na dobavne in plačilne pogoje, po katerih dobavljajo svoje izdelke Tosami. 4. Kljub našim upravičenim ugovorom na vsakega od neštetih razlogov so predstavniki Skupnosti vztrajali na prekinitve Sporazuma, ker so se pač že definitivno odločili in tudi dogovorili z novim distributerjem oz. polnilcem standardnega zavitka. 5. Zanimiveje, da niso hoteli povedati kdo bo novi distributer, niti tega, za kakšno ceno je novi distributer pripravljen polniti in distribuirati zavitek. Seveda je takšno obnašanje močno sumljivo, saj pri povsem čistih računih skrivanje tovrstnih informacij res ne bi bilo potrebno. 6. Predstavniki Skupnosti pa so nam zagotovili, da vsebina zavitka ostaja nespremenjena, kar pomeni, Zaključki in predlogi Vsi trije predstavniki Tosame smo na obravnavanem razgovoru dobili vtis, da nova garnitura odgovornih na Skupnosti otroškega varstva predvsem išče razloge in povod za prekinitev odnosov s Tosamo, ker ima že pripravljenega drugega interesenta za polnjenje in distribucijo zavitka. Skratka, prišli smo do prepričanja, da pri odgovornih na Skupnosti prevladujejo subjektivni razlogi nad objektivnimi oz. osebni interesi nad družbenimi. Ocenjujemo, da so zato trenutno vsi nadaljni razgovori in prepričanja nesmiselni. Zato predlagamo, da v Tosami resno obravnavamo predvsem dejstvo, kam usmeriti sproščena obratna sredstva, ki jih trenutno angažira standardni zavitek (cca 8 mio din!), da bodo ta sredstva čimbolj donosna. Menimo, da v iska- da vsi naši izdelki še naprej ostajajo v zavitku in jih bomo zato morali dobavljati novemu distributerju. 7. Poleg tega na Skupnosti tudi zagotavljajo, da je njihova odločitev o menjavi distributerja sprejeta zaenkrat le za obdobje treh mesecev (zadnje četrtletje 1990), kar pomeni, da bomo za I. tromesečje leta 1991 spet lahko konkurirali kot potencialni kandidat za distributerja, če bomo za to pač še zainteresirani. Odločili naj bi se za najugodnejšega ponudnika. 8. Sprejeta je bila tudi naša zahteva, da trenutka prekinitva Sporazuma ne določimo datumsko (kot je zahtevala Skupnost - 1. oktober 1990), pač pa s številom zavitkov, ki naj bi^adošča-lo vsaj do 1. oktobra. To bomo uredili s posebno pogodbo. nju donosnejše naložbe sproščenih sredstev ne sme biti težav, saj je bila donosnost vloženih sredstev v program standardnega zavitka globoko pod povprečjem Tosame. Vendar pa to ne pomeni, da nam ni treba biti žal izgube tega poslovnega aranžma-na, saj je imel ta posel za nas vsaj 3 pozitivne efekte: uveljavljanje Tosame in njenih izdelkov na tržišču, zagotovljeno prodajo in zagotovljen gotovinski priliv v relativno kratkem roku. Zato si bomo kljub zelo slabi donosnosti sredstev vloženih v ta program še naprej prizadevali, da bi na Skupnosti otroškega varstva vendarle spoznali, da je Tosamina ponudba za polnjenje in distribucijo standardnega zavitka še vedno najugodnejša. Marjan Mlakar, dipl. oec. 5,8-..«»,« 5 POČITNICE PO MOJE.:. # Počitniško delo kot zaslužek 0 Koristno izrabljene počitnice Kaj je lepšega kot počitnice? Kar spomnimo se, kako smo jih težko pričakovali? Že mesece prej smo kovali načrte, kaj vse bomo počeli. Tudi zdaj ni nič drugače, kot je bilo včasih. Mladi se počitnic veselijo, če pa si jih hočejo privoščiti, je treba prej zaslužiti še kakšen dinar. Tako se jih vsako leto nekaj znajde tudi v Tosami. Prijetni glasek, ki se oglaša prek razglasne postaje in upravlja telefonsko centralo pripada MOJCI STUPICA. Končala je srednjo-upravno-ad-ministrativno šolo, vendar pa je žal med tistimi mladimi, ki po končanem šolanju ne dobijo zaposlitve v svojem poklicu. Zato se je Mojca odločila, da sprejme katerekoli delo. Do sedaj je nadomeščala telefonistko, vendar pa se bo v kratkem »špr »preselila« v sanitetno konfekcijo, kjer upa, da bo lahko ostala za stalno. »Veliko mojih sošolk se je znašlo v podobnem položaju, kot jaz«, pravi Mojca. »Služb ni, tudi tisti, ki so imeli štipendije, nimajo zagarantiranega dela, ampak jim je omogočeno le pripravništvo. Nekateri so se odločili za študij na fakulteti, precej pa jih je tako kot jaz pripravljeno prijeti za kakršnokoli delo, daje le zaslužek«. Mojca je delo v proizvodnji že spoznala, saj je doslej že dvakrat delala v Tosami. Zato ji verjetno ne bo težko, želimo pa ji, da bi čimprej dobila svoji izobrazbi ustrezno zaposlitev. nicami še ni delala. V kuhinji ji je zelo všeč. Dela vse, kot ostali delavci v kuhinji, le kuha ne. Tanja je dela v kuhinji vajena že od doma in ji nobeno opravilo ni tuje. Za mladega človeka je osemurna »prisila« kar težko breme, vendar ga Tanja smeje prenaša. Jutranje vstajanje ji ne dela težav, osem ur pa dopoldne kar hitro mine. Težje pa je popoldne, ko noče in noče biti konca. Tanja bo pri nas delala mesec in pol, jeseni pa gre v 1. letnik srednje zdravstvene šole. Med počitnicami pa bo še rada prišla v Tosamo. Nekoliko manj navdušenje nad počitniškim delom JANEZ ANŽIN, dijak naravoslovne šole v Kamniku, končal je 1. letnik. Janezu je najtežje jutranje vstajanje. Tudi zanj je to prva »delovna« izkušnja. Nestrpno že šteje dneve, ki so mu še preostali do počitnic na morju. Janez se je za delo v kuhinji odločil zato, ker meni, da tempa v proizvodnji ne bi zdržal. Prijeti mora za vsako delo, in videti je, da je kar spreten. Zato njegova tarnanja ni jemati preveč resno, čeprav Janez zatrjuje, da bo v bodoče krepko pre- Precej počitniških moči se pri nas zaposli za stalno mislil, preden bo del počitnic žrtvoval za delo. Za marsikaterega mladega fanta je pravi šok, ko se znajde v tovarni polni žensk. BOŠTJAN LUTAR pravi, da je to super. V PIOH-u je obdan s kopico prijetnih sodelavk. Pakirajo hlačne plenice, kar za Boštjana fizično sploh ni težko, napor je predvsem psihičen zaradi enoličnosti. Vendar Boštjan misli, da bi se privadil tudi temu, če bi bilo treba. Doslej v Tosami še ni bil na počitniškem delu, ampak je delal pri Oblogi Ljubljana, kjer ima kot dijak gradbene šole štipendijo- MOJCA VRHOVNIK, ANI JE-RETINA IN LIDIJA VERBIČ sedi jo okoli velike škatle z mimosept vložki, ki jih trgajo na manjše kose za v mlin. Delo je videti vse prej kot prijetno, a so dekleta vsa nasmejana in zatrjujejo, da jim je kar všeč. V prostoru močno ropota, zato jih vprašam, če zdržijo, ne da bi se pogovarjale. »O saj se pogovarjamo«, povedo. »Malo bolj zavpijemo, pa gre«. Za Mojco, ki je dijakinja kemijske šole, Ani ki je dijakinja tekstilne šole in Lidijo, ki je dijakinja administrativne šole, se počitniško delo izteka. Želimo jim, da bi drugi del počitnic - prijetnejši - preživele čim lepše. Vsem našim počitniškim močem pa želimo čim uspešnejše novo šolsko leto. Marjana Lubinič TANJA ZABRET je končala osnovno šolo, zato doslej med počit- Pred pričetkom dela je potreben tudi pouk iz varstva pri delu KAJ VEMO O NAŠEM NAJBOLJ ZNAČILNEM IZDELKU # Kratka zgodovina izdelave higienskih vložkov od začetka podjetja do danes Leta 1923, ko je bila protokolirana domača tvrdka Kocjančič + d.z.o.z., je večinski lastnik g. Franc Kocjančič pomembnost tega poudaril s pestrim izborom vložkov iz vate in gaze ter pletenine in frotirja. Leta 1926 se je Škarjam ter šivalnim strojem, ki so bili edino izdelovalno orodje pridružil prvi pravi izdelovalni stroj - pletilni stroj - namenjen izdelavi pletenine predvsem za vložke. Ročno izdelani prvi vložki Leta 1927 seje tem vložkom pridružil vložek iz vate opletene z bombažno mrežico. Izdelani so bili na ročno gnanem vložkarskem stroju. Proizvodnja vložkov danes je močno modernizirana - frotirani zelo težki s kapico iz blaga z vdelano gumbnico - frotirani s pentljama Vložki, ki jih zavržemo: Pi-Bo iz higroskopske vate različno pakirani Tosca iz higroskopske vate različno pakirani Liliput iz stisnjene vate za potovanje (stisnjeni na »ročni stiskalnici« Lola iz stanične vate. V programu izdelave ter prodaje so bili tudi elastični pasovi za pripenjanje vložkov ter pasovi iz platna in gume. Z vstopom v prvo petletko L januarja 1948 je podjetje dobilo nov naziv VATA - TVORNICA VATE IN SANITETNEGA MATERIALA DOMŽALE, še v istem letu se pojavi tudi žig TOVARNA SANITETNEGA MATERIALA VIR PRI DOMŽALAH. V tovarni ni bilo več proizvodnje pralnih vložkov, obratovali pa so trije »ročni« vložkarski stroji modernizirani tako, da se je mrežica pletla z elektromehanskim pogonom. Leta 1957-58 se je razvoj vložkov nadaljeval z izgradnjo kardirnice. Kupljen je bil stroj za izdelavo VIR EKSTRA vložkov iz vate, ovite z bombažno mrežico. Leta 1965, ko je tovarna sprejela naziv TOSAMA - Vir je bil kupljen stroj za izdelavo VESNA vložkov iz staničevinskega papirja ter vate, oviti pa so bili z bombažno mrežico. Leta 1968 je bil kupljen drugi stroj Drehseen Dresbach za vatne vložke, ovite z mrežico. Položaj še vedno vodilnega izdelovalca teh izdelkov v Jugoslaviji pa smo potrdili z izdelavo JUS predpisa za tip VIR Ekstra ter VIR VESNA vložke, ter z njima za daljše obdobje predpisali kakovost, ki je bila merilo tudi tekmecem. Leta 1971 smo z vodilnim podjetjem na področju osebne higiene firmo Mblnlycke iz Švedske sklenili pogodbo in z njihovim znanjem ter tehnologijo osvajali nov način izdelave Se še kdo spominja teh pasov? Zaradi močne zunanje konkurence so bili izdelki opremljeni tudi z nemškimi napisi, tako se je dokazovala konkurenčna enakovrednost DAMSKIH VLOŽKOV-DAMENBIN-DEN z uvoženimi. V katalogu družbe K&D, izdelanim tik pred drugo svetovno vojno so bili kupcem na izbiro naslednji damski higienski izdelki: Pralni vložki - pleteni Las kapico iz blaga ter gumbnico - pleteni Las kapico lažji - v celoti pleteni Las pentljo Mikalnica je naš najštevilčnejši oddelek, za kar gre zasluga predvsem široki proizvodnji vložkov »III .•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•.•••.•.•.•.•.•.v. izdelkov za osebno higieno iz razdru-žene celulozne pulpe v povezavi z drugimi surovinami. Vložek nove generacije - evropsko znana blagovna znamka »mimosept« je mehak zaradi vatnega ovoja, vpojen zaradi zdrobljene celulozne pulpe v jedru, ter ne-prekapljiv zaradi zapore iz tankega papirja, prekritega s polietilenskim premazom. Mrežica ta vložek mehko ovija in je tako dolga, da se lahko oblikuje v pentljo za pritrditev. Sedaj ta vložek imenujemo Vir 80. Leta 1974 je bil mimosept vložek z dokupom stroja Flora II izboljšan tako, daje bil prek repkov mrežice vložka položen in prilepljen poliestrski trak, ki naj bi učvrstil lego vložka mimosept komfort v osebnem perilu. Leta 1977-78 smo z nakupom švedskega stroja Flora B dobili nov tip prilepljivega vložka in ustavili izdelavo konfort vložkov. Prilepljivi vložek z vpojnim jedrom iz zdrobljene celulozne pulpe, podložene s tekočinsko zaporo ter z ovojem viskozne vlakno-vine, na kateri je proga na pritisk občutljive lepilne taline, prekrite s sili-koniziranim papirnim trakom ima sedaj naziv VIR 90. Kakovost vložkov, izdelanih po švedski tehnologiji, merimo s tovarniškimi predpisi, ki temelje na SC AN normah. Leta 1983 je bil izbor prilepljivih vložkov povečan z VIR 70 vložki iz vate, podložene z zapornim polieti- lenskih! trakom, ovojem viskozne tiskano vezane vlaknovine ter lepilne proge, prekrite s silikoniziranim papirnim trakom. Stroj za izdelavo imenovan Novi Vir je konstruiral dipl. ing. F. Rožič, izdelala pa domača mehanična delavnica. Leta 1985 smo na preurejenem švedskem stroju Lenina za vložne plenice pričeli izdelovati maksi vložek VIR 60. Ovojni list tissue papirja tvori skupaj z veznim listom ter zdrobljeno celulozo trislojno vpojno jedro. Ovitek je iz vlaknovine, ki je bila najprej tiskano vezana viskozna vlakno vina, sedaj pa je toplotno vezana polipropi- lenska vlaknovina. Je zlepljen z lepilno talino občutljivo na pritisk ter s silikoniziranim papirnim trakom. V letu 1985 smo zaokrožili ponudbo vložkov s TAMPONI iz vate, izdelanimi na rabljenem švicarskem stroju RUGGLI. Istega leta smo kupili v Nemčiji stroj BIKOMA, s katerim smo uspeli doma in v tujini z dnevnim vložkom VIR 30. Razvoj v prihodnje ne bo usmerjen v Siljenje ampak zamenjavo sedanjih higienskih vložkov z boljšimi, mehkejšimi, varnejšimi, bolj vpojnimi manjšimi izdelki. Viljem Dolenc, ing. Poročilo o gibanju OD v mesecu juniju 1990 Poročilo o gibanju osebnega dohodka v podjetju TOSAMA, vsebuje podatke po oddelkih, sektoijih in za celotno podjetje. Podatki vsebujejo osebne dohodke za polni delovni čas, in osebne dohodke pripravnikov. Povprečni, najnižji in najvišji osebni dohodek je povzet po metodologiji obrazca RAD-1. Najnižji osebni dohodek je bil dosežen v oddelku sanitetne konfekcije na delih in nalogah ocenjenih s 3 kategorijo in z dosegom razultatov 100 % in faktoijem delovne dobe 5 %. Albina Kosmač RAZREDI P R 0 I Z V 0 D N I 3 E K T 0 R VOD. VOD. D 0 v 00 din FR rŠT BE vo PIO H TO KI SK 0K PKS PS TRS SKS SRS S0N KS DO TOSAMA 55 1 4 1 6 55- 56 5 8 n 1 58 56- 90 5 1 i ? 1 7 35 57 5 8 4 123 '»C- 94 6 i ’ 1 1 9 15 55 17 ?1 25 6 1 74 173 44- 48 5 ?0 1 p 6 5 6 6 11 10 4 3 3 1 14 95 4.4- 6? 4 1 ‘l 1 4 3 1 7 1 5 1 ? ? 6 47 6 7- 46 1 1 4 ? l 4 1 7 4 4 ZlO 46- •50 1 5 1 5 2 1 13 4 3 1 6 50 60- 64 5 5 1 5 2 1 15 4 6 6 1 53 •- • > 4 o 1 1 1 1 5 1 5 1 4 24 68- 77 1 5 1 1 1 2 8 4 1 4 26 7?.- 76 1 1 1 1 1 1 1 5 1 2 7 22 76- 80 1 1 1 2 2 3 1 3 14 RO- 88 1 1 1 2 4 1 4 14 84- 88 1 1 2 3 1 1 1 10 88- l' 1 1 1 1 1 5 8 P- '96 1 2 3 96-100 1 1 1 5 L00-104 / L04-103 .08-11? ? 1 ’ m 1 i i CL .UPAJ 45 27 1? ‘pP 44 100 36 45 58 11 32 53 51 9 84 757 ?JV. R£di>I b3 NAJ.-:i:,JI OD NAJVIŠJI OD '-‘.951,00 5.099.6° ,“o St.s-Wl<»o 1:1; IZ SKUPŠČINSKIH KLOPI V vročem in soparnem ozračju se je 12. julija v sejni sobi Skupščine občine Domžale odvijala seja vseh treh zborov občine Domžale. Osrednji točki dnevnega reda sta bili: Predlog odloka o spremembah odloka za financiranje skupnih družbenih potreb od 1.1.1990 do 31.12.1990 in Predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Domžale. V okviru ukrepov republiške vlade za preprečevanje zloma gospodarstva, je tudi ukrep za zmanjšanje obremenjenosti gospodarstva. Za uresničevanje teh ciljev je vlada ponudila Zakon o določitvi meje v katerih smejo občine določati prispevne stopnje za posamezne dejavnosti. Po dogovarjanju s predsedniki IS pa je IS republike Slovenije predlagal amandma k navedenemu predlogu. Namesto predpisovanja limitov po posameznih dejavnostih je bila predlagana primernejša rešitev, da se uveljavi globalna omejitev stopenj. Predlog, ki ga je predlagal IS Skupščine občine Domžale v obravnavo vsem zborom vsebuje 14,2% zmanjšanje stopenj, glede na sedaj veljavne. Čeprav je bilo v razpravah velikokrat poudarjeno, da je zmanjšanje premajhno, vendar je predlagatelj izhajal iz predpostavke, da so bile dosedanje prispevne stopnje v občini Domžale nižje, kot so bile povprečne stopnje v ostalih občinah Slovenije. Kljub temu, da ni manjkalo pripomb, s strani takoimenovanega negospodarstva, kako z manjšimi sredstvi gospodariti, pa je bil Predlog odloka o spremembah o financiranju skupnih družbenih potreb soglasno sprejet. Prispevne stopnje iz BOD, naj bi po spremembi bile 7,51% namesto 8,51%. Burnejša razprava se je razvila ob obravnavi Predloga odloka o spremembi odloka o proračunu občine Domžale. Predmet razprav ni bila tolika sama višina proračuna, kot razporeditev posameznih postavk v njem. Posebno pozornost in ostrino so delegati namenili postavkam za financiranje ZB NOV in Zvezi rezervnih vojaških starešin. Po mnenju večine delegatov so omenjene postavke previsoke in se s takim načinom financiranja niso strinjali, saj so planirana sredstva višja, kot sredstva namenjena delovanju strank. Delovanje neodvisnih delegatov tu ni bilo omenjeno. Kljub dokaj dolgim, včasih malo žolčnim razpravam smo Predlog odloka o spremembi odloka proračuna izglasovali in poleg sprejeli še dodatne sklepe, katere je dolžan izvrševati IS. IS je dolžan zmanjšati proračun za 7,5%, o svojem delu mora poročati Skupščini, morebitne presežke sredstev nameniti za intervencije v gospodarstvu, to so najvažnejši sklepi, katere smo v vseh zborih soglasno podprli. Predlog odloka o sprejemu ureditvenega načrta Kamnolom Lukovica, je bil po uvodnih obrazložitvah soglasno sprejet. O Predlogu odloka o sprejetju zazidalnega načrta komunalnih dejavnosti v Študi, je bila kar vroča razprava. Da je potrebno komunalno dejavnost v Domžalah lokacijsko združiti je bilo za vse razumljivo, toda da pa je za to potreben tako velik del zemlje pa ni bilo enotnega mnenja. Zaradi tega in še nekoliko nejasnosti in odprtih vprašanj, je bila omenjena točka preložena na naslednjo sejo. K zadnji točki smo prejeli pismeno pobudo Predsedstva občine Domžale o spremembi odloka o grbu in zastavi občine Domžale. Stališča delegatov k tej pobudi so bila dokaj različna. Utemeljenost spremembe, ki je povezana s porabo proračunskih sredstev, je bila dokaj neprepričljiva. V nekaj pa me je vendar prepričala, da nam sprememba boljšega gospodarjenja ne bo omogočila. Izid glasovanja vam ni potrebno komentirati. Ura se je nagibala kar na deveto zvečer in kar utrujeni smo postajali. Ob dejstvu, da zopet nismo uresničili predvolilne obljube, da bomo seje skrajšali, smo svoje delo zaključili. Danica M. UPOKOJITVE IVANKA PRELOVŠEK, iz mikalnice Spominjamo se njenih začetkov, ko nam je s prijaznim obrazom in vedno dobro voljo stregla malico še v naši stari okrepčevalnici. Stoječe delo je Ivanki povzročalo zdravstvene težave, zato je prosila za premestitev v konfekcijo, delo pa je sklenila v mi-kalnici. Tako odhaja s polno delovno dobo v zasluženi pokoj, da se odpočije, zaživi novo, kot pravimo, upokojeniško življenje, s počasnejšim tempom, brez vsakodnevnega hitenja. Smejoča pove, da je nadvse rada hodila na delo, na kolektiv jo vežejo samo lepi spomini. Srečna je bila, da ni nikoli zmanjkalo dela. In to, pravi, želi tudi nam, ki ostajamo, kajti še posebno danes pomeni imeti delo VELIKO SREČO! Življenja, ki je pred njo, se prav tako neizmerno veseli. Rada ima življenje, ki ga zna ceniti, kot tudi vse dobrine, ki si jih je pridobila z lastnim delom in pridnimi rokami. Želimo ji srečno in dolgo uživanje upokojenih dni, z zahvalo za vse, kar je pustila v naši TOSAMI! DANICA GREGORIN je v Tosa-mo prišla leta 1962. Skoraj ves čas je delala v sanitetni konfekciji, le prvih osem let je bila v tkalnici, kar ji je tudi prineslo nenadejano upokojitev. Za 16 mesecev se ji je skrajšala delovna doba. Upokojitev je planirala šele konec prihodnjega leta, zato je bila zelo vesela da že zdaj izpolnjuje vse pogoje. Danica si želi le zdravja, vse ostalo, pravi, bo že samo prišlo. MAJA, JOŽE, MARTIN IN JANEZ -ORAČI BRAZD VZDRŽLJIVOSTI Iz leta v leto se vedno večje število ljudi najrazličnejših starosti zavzeto ukvarja s športno rekreacijo. To so predvsem tisti, ki želijo svoj prosti čas vdano nameniti ukvarjanju s športom in z veseljem, zagnanostjo ter trdo voljo v marsičem izoblikovati sebe kot popolno, družbeno in predvsem zdravo osebnost. Za nameček pa jim ta aktivnost kot nalašč omogoča spoznavanje mnogih krajev širom Slovenije. Akcija RTV in Zavarovalnice Triglav za pridobitev lavorike KAVELJC ali KORENINA pa je med mnogimi tovrstnimi verjetno najzahtevnejša. Vsak udeleženec ali udeleženka mora za uspešno izpolnitev nalog te akcije opraviti kar pet zahtevnih oblik vzdržljivosti kot so to tek na smučeh, kolesarjenje, plavanje, planinarjenje in tek. Beseda »opraviti« je le nekoliko premalo za doseg potrebne norme, kajti velikokrat mora sleherni udeleženec s treniranjem in takrat ko gre zares krepko premagovat samega sebe. To pa se da doseči le s stalnimi vadbami skozi vse leto. Vsak od njih pa s tem doseže še nekaj več. Imeti občutek, da si zdrav, krepak in vzdržljiv je lepo - mar ne? In prav to spoznanje je najlepša nagrada vsakomur posebej, ki se z zadovoljstvom poda v boj z metri in kilometri ter časom štoparic, ki je včasih neskončno dolg. Za plug, ki orjejo te BRAZDE VZDRŽLJIVOSTI krepko prijema tudi nekaj naših sodelavcev. Res, da jih ni veliko, a vseeno vzbujajo zadovoljstvo in krepijo miselnost mnogim drugim, ki bi lahko s časom to tudi postali. Jože Kerč in Martin Kos se s temi težavnimi nalogami spopadata že tretje leto in če bo vse posreči, bosta letos poleg tretje LAVORIKE KAVELJC več kot zasluženo prejela tudi posebno PLAKETO. Na njuno veliko veselje nista več osamljena, kajti Jožetova hčerka Maja, ki je sicer naša štipendistka, bo kot kaže že letos postala KORENINA. KAVELJC pa hoče postati tudi Janez Limoni, zato ni nič čudnega, če sem ter tja tudi v podjetju v »uho prileti« katera beseda kot npr.: »počila mi je guma, sopara je opravila svoje, da le ne bi bilo dežja, če bi tekel Vindiš, bo z normo težko,« ipd. In to je to. Veš, da se pogovarjajo o nečem kar je bilo včeraj, ali bo danes oz. jutri.... Verjetno takih in podobnih pogovorov ne manjka tudi pri Jožetu in Martinu doma. Nekoliko manj jih je verjetno pri Janezu, saj se je zaenkrat odločil le na pogumen vpis in nekoliko bolj previdno prilagajanje velikim naporom. Sem ter tja pa kdaj vzame čas za »špijonažo v živo«, ki mu bo verjetno že kmalu pomagala, da bo mnoge »pometal v koš.« Torej Janez bi lahko rekli »rekreativec v senci,« ki čaka na opoldansko sonce, da eksplodira z vso svojo močjo in predanostjo. In če Janeza poznate, jaz ga dobro, zato v to sploh ne dvomim. Ti naši fantje in dekle so za stvar tako vneti, da bi z vsakim posebej lahko govoril ure in ure, kajti doživljajev, ki jih spremljajo na dolgih vad- Nabiranje moči na taboijenju benih in tekmovalnih poligonih v vodi, na cesti, v gozdovih, na snegu in v hribih je toliko, da jih je skoraj nemogoče opisati. Letošnja akcija je v teku in Jože pravi, da mu je od petih predvidenih preizkušenj uspelo opraviti že tri in sicer: 150 km dolgi kolesarski maraton, celodnevni gorniški pohod in 21 km tekaškega maratona. Maja je bila enako pridna, le da je morala kot ženska preteči 10 km in prekolesariti 70 km. Martin je bil uspešen že na dveh preizkušnjah in to v kolesarjenju ter teku. Trenutno so vsi vneto pripravljajo na 2 km dolgo plavanje na Blejskem jezeru. Kot kaže, bo za Jožeta in Majo Bled zaradi odpadlega teka na smučeh letos zadnja trdna preizkušnja pred izpolnitvijo želje, da postaneta KAVELJC in KORENINA. Enako tudi za Martina, ki pa bo moral nekaj kasneje še ves dan krepko grizli kolena v stene pripravljenega gorniškega pohoda. Zadnje dejanje letošnje akcije BRAZDE VZDRŽLJIVOSTI bo v mesecu oktobru, verjetno zopet na GR v Ljubljani. Med množico prisotnih bodo tudi naši sodelavci in sodelavke. Ponosni in veseli seveda in tako je tudi prav. Med mnogimi načrti, ki jih bodo kovali za naslednje leto, bodo verjetno prisotne tudi želje, da bi jih bilo prihodnje še več in med njimi seveda več tudi TOSAMOVCEV. KORAJŽA VELJA, PRAVIJO! Vam pa iskrene čestitke in srečno na Bledu. Kranjski gori, Radencih. Kostanjevici, Črni na Koroškem, Celju, Mariboru.... letos in še vrsto let. M. Štrukelj Martin, Maja in Jože pred štartom teka malega maratona v Kostanjevici na Krki Osnove in merila pri določanju stroškov, ki jih imajo delavci v zvezi z delom Osnove v mesecu avgustu Nagrade mentorjem in inštruktorjem 589,00 din/182 ur Delo v deljenem delovnem času s - prekinitvijo nad 2 uri 789,30 din/182 ur Dnevnice za službena potovanja v državi - cela dnevnica 262,20 din - polovična dnevnica 133,70 din -znižana dnevnica 97,00 din Kilometrina z osebnimi vozili 2,30 din/km Stroški za prevoz na delo - oddaljenost do 4 km 8,00 din/dan - oddaljenost od 4 km do 8 km 12,(X) din/dan - oddaljenost od 8 km do 12 km 16,00 din/dan - oddaljenost od 12 km do 16 km 18,00 din/dan -oddaljenost nad 16 km 20,00 din/dan Odpravnine nad 20 let delovne dobe 14.724,00 din Osnove za izračun deleža delovne učinkovitosti šoferjev in spremljevalcev - prevožen kilometer 0,33 din - tekoči kilometer 0,21 din - spremljevalec tovora 0,14 din Albina Kosmač BOLJE GENERALNI ŠTRAJK KOT ŠTRAJK GENERALOV (aktualna) - Ko se vrneš iz vojske, je kot bi se rodil (junijska Tosama). Včasih je to tudi res. - Daj Enkrat Meni Oblast Slovenec - DEMOS. - Novi oblasti se očita boljševizem... Razumljivo, v boljševizmu se drugih metod niso mogli naučiti. A kaj ko včasih tudi učenec preseže učitelja... - Vračali bomo predvojno lastnino. Bomo za Postojno spet rabili »paseš«. - Demokracija se sprevrača v Demos-kracijo. Volili smo pa za tisto prvo! - Zvezno predsedstvo bo z vsemi sredstvi zaščitilo... Najbolje, da pri tem uporabi zaščitne rokavice. - Moralno-politično neoporečen je pojem, všečen novi oblasti. Pazi Demos, zaradi takšnih metod so bili tudi »ta rdeč« ob oblast! - V Tosami se širijo brade. Je to nov veter (Peterle) ali vpliv Marxa? - V Rogu so menda pokopali domobrance - post humno. Zelja pa je pokopati partizane - post historia. Zgodovina pozna brez števila primerov, da poraženci kljub vsemu postanejo zmagovalci. Samo to mi ni jasno, kdo je preganjal Nemce in Italijane - post historia. Milan Opsssss... Še pred kratkim smo tele vozičke razkazovali kot pomembno pridobitev in uspešno pogruntacijo. Zob časa pa jih je takole zdelal. Prazna zračnica in polomljen vlečni dno nam res nista v ponos. Da o škodi niti ne govorimo____ PIHLERJEM REGINI KADROVSKE V POSLEDNJE SLOVO VESTI » Dolgost življenja našega je kratka,.... je zapisal v svoji pesmi naš veliki pesnik Prešeren ... In čeprav si, Regina, dočakala visoko starost, bi iskreno želeli, da si še med nami, zdrava - nasmejana, vedra, taka - kakršno smo te poznali in kakršna nam boš ostala v večnem spominu. Ob številni družini, ki si ji bila vzgledna mati, si hodila na delo; vsak dan, vsako popoldne ob lepem ali neprijaznem vremenu. Počasi in varno si poganjala svoje kolo, ki ti je krajšalo pot iz Štude na Vir in domov. Na delu nisi uporabljala sodobnih pripomočkov, ker jih pač takrat ni bilo, a naše pisarne, hodniki, stopnišča, so se bleščala od čistoče. Občudovali in spoštovali smo tvoje pridne roke in razumevanje, ki si ga imela do vsega in vseh. Imeli smo te radi, bila si nam kot dobra mati. Nemalokrat smo pokramljali, spili kavico, ki ti je dala novih moči, kot si vselej dejala. Kljub visoki starosti in bolezni, ki te je zadnje leta pestila, si se udeleževala srečanj upokojencev Tosame. In priznavamo ti - draga Regina - da te bomo pogrešali. In danes je naše poslednje srečanje s teboj, ki pa obenem pomeni večno slovo. Hvala ti Regina za vsa dobro opravljena dela, dobro voljo in človečnosti, ki si jo vnašala med nas. Rojstni dan v mesecu avgustu praznujejo: PROIZVODNI SEKTOR Kosec Helena, Pripravljalnica Gregorin Marija, Klarič Iva, Mohar Helena, Peterka Marija, Tkalnica širokih tkanin Gales Marija, Jaklič Gizela, Mestek Silva, Mulec Iztok, Novak Marjan, Pirnat Marija, Potočnik Avgust, Rožič Antonija, Urbanija Marta, Tkalnica ovojev Burja Anica, Pišek Nada, Svetlin Darko, Proizvodnja izdelkov osebne higiene Divjak Bojan, Pavlovič Helena, Urbanija Janja, Sanitetna konfekcija Balažič Marija, Birk Stanislava, Hribar Stanka, Knez Ani, Kočar Peter, Lavrič Marjana, Marinček Marija, Mandelj Marija, Pestonik Viljem, Pi-liček Olga, Škrabi Suzana, Mikalnica Borošak Mojca, Burja Marija, Košak Kristina, Kramar Majda, Kvas Ivana, Lekan Suzana, Mladenovič Rozi, Pirnat Ivanka, Oddelek medicinskih sredstev Baloh Zorislava, Cerar Zdenka, Ravnikar Marija, Mirno počivaj v ljubljeni slovenski zemlji. Vlaknovinski oddelek Planinc Janko, Belilnica Pervinšek Janez, Otroška konfekcija Arh Ivan, Bela Ljudmila, Cerar Vida, Koderman Marija, Mežnar Zlatka, Stanojevič Liljana, Zabret Vilma, Žavbi Marija, SLUŽBA KAKOVOSTI Brinšek Roberta, Rožič Milena, Pre-lovšek Nataša, SPLOŠNO KADROVSKI SEKTOR Bizilj Franc, Lubinič Matjana, Zalokar Janez, Štrukelj Marjan, KOMERCIALNI SEKTOR Pichler Vehovec Zinka, Štifter Anu-ška, Kokalj Zdenka, Gaberšek Rok, Jeretina Simon, Kebert Cvetka, Piž-moht Janez, SON Ocvirk Valentina, Oražem Malči, Slapar Silva, ERS Kočar Bojana, Mlakar Marjan, TRS Sever Janez, Dolinšek Ciril, Kos Miroslav, Prelesnik Janez, Habjan Stanislav, Resnik Franc, Skubi Ferdinand, Koman Marija, Rode Janez, ZAHVALE______________________ Neverjetna je lahko usoda in odstrani človeka iz svoje delovne sredine. Veseli pa me, da me kljub dolgotrajni bolezni še niste pozabili. Zato se preko Tosame zahvaljujem sindikatu za obiske in njegovo pomoč, sodelavcem iz belilnice pa za vse dobre želje. Vesel sem, da še vedno računate name in vam vsem želim čimbolj uspešno delo. Franc Brdajs Vsem iz sanitetne konfekcije se iskreno zahvaljujem za dragocena darila, podjetju Tosama pa želim še mnogo delovnih uspehov. Fani Miklavčič OB ODHODU V POKOJ SE ZAHVALJUJEM SODELAVKAM IN SODELAVCEM iz belilnice za dragoceno darilo, prav tako tudi DO TOSAMA za knjižno darilo, vsem skupaj pa želim še veliko delovnih uspehov. Jernej Sevšek Ob boleči izgubi mojega očeta, se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem Otroške konfekcije za denarno pomoč. Obenem se zahvaljujem tudi sindikalni organizaciji TOSAME. Sonja Kočar Mali oglasi Prodam kraški ovčarki stari devet tednov, int. 225 12 'm Š..S.990 f Uredniški odbor Tosame: Vladka Berlec, Majda Štempihar, Jože Podpeskar, dipl. ing., Nada Korošec, Danica Avbelj, Marjana Lnbinič, dipl. iir., glavni nrednik. Glasilo podjetja TOSAMA, Vir, Šaraaovičeva 35. _____________________________ Izhaja enkrat mesečno v 1500 izvodih. Tisk: »VIDEM«, OE Papirkonfekcija Krško.