4. istevilka. Ljubljana, četrtek 6. januarija. XIV. leto, 1881. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan, izv/.eni.si ponedeljke'in dneve po praznikih, ter volja po poŠti prejemati za h v s t r o • o go r s U o dežele za celo leto L6 gl., M p.»l leta 8 gl za četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano bre2 pošiljanja na dom za celo leto 18 gld., ia Setrl leta ■'» gld. .'!<> kr., za en mesec 1 gld. tO kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. u <"i trt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode uč itelje na ljudskih šolah in ta dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 'J gld. ;">() kr., po pošti prejemati za četrt leta li gobi. — Za oznanila so plačuje od četiristopne petit-vrste «5 kr, če* se oznanilo enkrat tiska, f> kr., če se dvakrat, in 1 kr., če se trikrat uli večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej biši ..gledališka stolna". Opravništvo, na katero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznnnila, t. j. administrativne stvari, je V „Narodnoj tiskarni" v Ko man o vej biši. Zaradi dcnnmjega praznika izide pri' hodnji list v soboto. Popis Ij ud i j se je zadnji dan pretepenega leta vršil, ali na mnogih krajih tako, da bi se lahko imenovalo gnusno, ko bi stvar v narodnem oziru vendar preresna ne bila. Sicer je narodno novinar stvo v tem oziru svoj glas povzdignilo in občinstvo opominjalo; vzlasti mi v tem listu smo Be zaporedoma oglašali, naj se pazi posebno na rubriko „umgangssprache". Vendar žalibog glas slovenskih novin ne prodira že v vse kroge tako, kakor bi pri jednncih stvareh želeti bilo. Še zmirom je mnogo občinstva takega, ki se malo briga za novinarstvo in za javnost sploh. To število nevednih je skoro v večini, kakor je bilo to od nekdaj na svetu. To se je pokazalo tudi pri štetji ljudstva na starega leta dan. Mnogoteri hišni posestnik ali družinski oče je mislil, da se v dotičnej rubriki samo vpraša, ali on zna nemški ali ne zna in je vpisal sebe in otroke mej Nemce, dasiravno poslednji ne znajo niti besedice nemškega, a on komaj malo za silo nemško tolče. Nemški obrtniki mej nami naseljeni nijso le sebe mej Nemce zapisali (zoper kar nemarno ničesa) ampak tudi svoje trdo slovenske posle. Da, celo zavestno narodni mladi možje so bili, kakor smo slišali iz dobrega vira, od svojih gospodarjev ali gospodinj, pri katerih stanujejo, kar nevprašani mej Nemce vpisani. „Če v kancelijo hodi, le nemško zapišite", instruira] je prinašalec popisne pole tako hišno gospodinjo, £i ima mladega slovenskega uradnika v stanovanji, a ona ga je vpisala v Nemce, — češ saj gotovo nemški zna, „drugače bi v kan- Po zimi. (Spisal J. Šk—č.) I. Najzadnja hišica v mestu L. imela je prelep razgled po polji. A polje bilo je uže prazno in pusto, kajti sever je pripihal in hladneji zrak visel je nad ravnino. Vendar bili so tedaj Se lepi dnevi, — lepi prvi jesenski dnevi in soince je sijalo skoro vsak dan, samo zjutraj vlekla se je ob gozdu mokra megla, katero pa je pregnalo kmalu poldansko soince. Popoludne pa se je ogrela zemlja, in Ivana, ki je v omenjenej hišici stanovala pri dobrih starših, — hitela je na bližnje polje in trgala po pu-stej zemlji pozne jesenske cvetlice, jih povila v malo, lepo kito in podarila zvečer strijcu, ki jih je skoraj vsak dan obiskal. In suhi atrije je bil silno vesel nedolžnega daru, po-j celijo ne hodil." Drugih takih, recimo — naivnosti je povsod polno! Zatorej menimo, da je silno potrebno, da dotični komisarji, ki imajo revidirati ljudsko Atenje, katero se je vršilo po hišah, imajo /.d;ij napake popravljati; da to poslednje delo vestno in natanko izvrše. Če se je popis ljudij uže enkrat vršil, treba je vendar, da bode vsaj kolikor toliko n a t ,a n <• e n , akoravno statistični učenjaki uže zdaj trdijo, da zanesljivih dat od njega glede narodnosti nij pričakovati. V zakonu, kateri določuje ravnanje pri ljudskem Stenji, žuga se tistemu, kdor bi kaj neresničnega vedoma v popisno polo vpisal, s kaznijo, kar je vendar dokaz, da se ima popis vestno vršiti in da bi bil tist komisar sam kaznovanja vreden, kateri bi iz strankarstva pripustil ali morda sam pomagal, da se po nevednosti ali nečimernosti nekaterih ljudij s krivim zapisavanjem samo število Nemcev mej nami živečih na papirji množi. Poživljamo tedaj prijatelje slovenske stvari, katerim je za to, da se vsak naš domačin k svojemu narodu prišteva, naj vse nepravilnosti in nezakonitosti, ki so se tu ali tam pri po-pisavanji godil*1, na dotično mesto naznanijo, da se popravijo. Ko bi se take nepravilnosti ne hotele popravljati, ali če so sploh jako kričeče krivice, naj se naznanjajo nam, da jih spravimo v javnost in pieitelje resnice zasluženoj kazni ovadimo. PolHični razgled. Notni it «» «1 e <». V L j u b 1 j a n i 5. januarja. Ce.*i!ir je dne 2. t. m. sprejel deputacijo dunajskega mestnega zbora. Deputaciji je dejal cesar mej drugim, da dunajska občina stavlja ljubil Ivano in se smijal. Hrom je bil na desnoj nogi in star. Pa lepi jesenski dnevi so kmalu minuli. Zjutraj vlekla se je navadno megla, samo popoludne nekoliko sobica. Navadno pa je le deževalo in deževalo, po dnevi in po noči. Ivana pa je ostajala doma, na polje nij mogla, kajti voda je nastopila po njem. Nekega popoludne, ko je pojenjalo nekoliko deževati, hitela je vse jedno na polje pogledat, če gleda še kje kaka mokra cvetica iz zemlje — a grozno! Komaj stopi na zapuščeno polje, zašumi pod njenimi svetlimi Čeveljčki, in drobne nožice se jej vdero tako, da jih je komaj izvlekla iz rujave ostudne zemlje. Takoj je hitela domov in čeveljčke skrivala, da bi ne izdali njenega skrivnega, popoludanskega izleta. A žalostna je bila bolj, ker nij mogla več podariti cvetic ljubljenemu str.jcu. — velika zabtevanja do svojega zastopa, naj svoje naloge patrijotično previdno zmirom izvršuj o. Na novega leta danje šla liberalna stranka |M'«<;iii«l44»tgii zbora čestitat ministerskemu predsedniku Tiszi. Tisza seje zahvalil, potem pa je izrazil željo, da bi v bodočem leta vnanja politika malo prihajala v razpravljanje v peštanskem zboru, zato, du bi se moglo-urediti posebno notranje finančno ogersko vprašanje. On upa, da se ljudstvo ne strinja z mnenjem, češ, da hoče on na vsak način minister ostati. Tisza priznava, da njegova politika nij priljubljena pri Magjarih. Omenja volitev, ki se bodo lotos vršile za ogerski državni zbor — ljudstvo samo bo tedaj ali zanj ali zoper njega odlomilo. V n ta ib t«* «!r>/,iV4'. Iz Peterbikrgra se javlja, da se bodo Kozaki uredili v regularno armado, zato da so bili vsi hetmani pozvani v IVterburg. Kefor-movan bode baje tudi generalni štab, ki bode potem odvisen od vojnega ministarstva. Guverner'VatiotliiJe Rumell i«* knez Vogorides nij dal svoje ostavke turškemu sultanu. Da se je pa ona vest raztrosila, uzrok je ta, ker je narodno sobranje vsliodnje-ruine-lijsko jako ščedl.jivo ter je hotelo znižati tudr plače guvernerjevim adjutantoni. Knez Vogorides je pa v prvem trenotkit mislil, da je tone z a u p n i c a njemu. Vendar se je stvar kmalu razjasnila in knez nij dal svoje ostavke. Sicer so pa Vshodnje-Humeljčani z Vogoride-som i m j >o! n em zadovoljni. Iz <'ariura«!u se javlja, da so štiri vojne Indije turške odplule v Svrijo, da od tamošnje garnizone odpeljejo v Tesalijo G00O vojakov. V vršit«*! zbornici je zahteval Trikupis od vlade, da razjasni nekoliko grško-turško vprašanje. Dejal jo, da* bi mirovno sodišče strgalo vse. kar je sklenila berlinska koafe-rt iica. Evropa more to storiti, ali ostanke onih sklepov bode (Irska namočila s svojo krvjo. K o m u n d u r o s je odgovoril, da je ---4 Nekega dne je bilo silno mračno vse do-poludne. Gosta megla je ležala po polji — siva in ostudna! O poludne ravno tako siva in ostudna! Popoludne tudi! Da, proti večeru se je še zgostila in postalo je neprijazno. Ivana je sedela pri oknu in čitala. A čitati ne more dolgo, premračno je. Dolgočasi se pri knjigi in gleda skozi okno to meglo, ki ne mine niti proti večeru. Vrata se lahno odpro, in v sobo stopi strijc. „Dober večer, ljubi strijček! — O kaka megla je nocoj — neprijazno, da uže dolgo ne tako!" „Da, da! — prav mračno je in dolgočasno !" „Niti citati ne morem. Sedite strijc in povejte mi, kedaj t te doživeli tako gosto meglo, da tudi na večer nij minula V" Strijc sede, popravi si malo pipo in reče: „Prav dobro se spominjam, kedaj je bila Evropa uvidela, da moremo izvršiti njene sklepe in junaški braniti čast Grške. V Parizu je umrl stari anarhist Blanqui, 75 let star. Bil je leta 1839 uže obsojen na smrt, ker je raznetil pariški upor in od onega časa je sedel skoraj neprestano po uječah, ker je zmirom pridigoval le upor, revolucijo ter anarhijo. ■ r«lti podkralj je prepovedal vse meetinge, ki hi imeli biti zadnjo soboto in nedeljo. Kljubu temu, da je nu Irskem nfte precej vojakov, vendar še povsod ukazuje irska deželna liga. Boji mej Irci in policaji so pogostni, v katerih navadno policaji ne zmagujejo. V Dublinu se je na nekega protestantskega župnika v nedeljo zvečer streljalo, pa ga krogle nijso zadele. „Times" poročajo, da vlada namerava na Irskem preklicati „habeas-corpus-akteu, začasno odpraviti porotna sodišča, ter omejiti prodajo in nošnjo orožja. Iz južne /Ifrlkc se poroča angleškemu listu, da se bodo boercem Transvalskim pridružili tudi boerci iz Oranja. Dopisi. Iz Področja v okraji Kamniškem 2. jan. [lzv. dop.] Zopet lep doka?, kako se uraduje na slovenskem Štajerskem, če stranka napravi vlogo ali tožbo v slovenskem jeziku. Vložil sem namreč v slovenščini pisano tožbo dne 1J. oktobra p. 1. pri c. kr. sodniji v Celji. Celih deset tednov sem pričakoval povabilnega lista, a nijsem ga pričakal. Ko po druzih opra vilih zajdem v Celje, Btopim še k sodniji vpra sat, kaj je z mojo tožbo? G. okrajni sodnik poišče vlogo, ter mi pove, da je tožni dan bil 12. novembra. Vprašam ga tedaj, zakaj mi nijso poslali povabilnega lista? Na to mi kmalu po kaže list, ki je romal nekje po Hrvatskem Bog vedi kod — se ve da me tam doli nij mogel najti, ko bivam na Kranjskem. Zda. povem gospodu, da je Podrečje v okraju Brd skem na Gorenjskem, ter pristavim še nemški Bezirk Egg bei Stein in Krain. Ves začuden me možanec pogleda ter reče: „Wenn es deutsch geschrieben vviire, wiire es leicht aber mit dieser „ b i n d i s c h e n " Sprache vveiss man nirgends hin.w Man! Vprašal bi zdaj, kdo bode meni stroške povrnil in tožniku pot platilV Kako more nem ški sodnik mej slovenskimi kmeti dobr uradovati in posredovati, če našega jezik ne ume? Vrh tega še ne ve, kje je okraj „Brdo", ki vendar nij, Bog vedi kako daleč od Celja! Nemci naj bi vendar rajši šli mej svoje, kajti mi Slovenci imamo dosti slovenskih rojakov — izprašanih juristov, ki nam bodo bolje postregli, kot tujci. Kdo more mene, slovenskega davkoplačevalca, siliti, da se bom po nemški pravdal, zato, ker sodnik pri meni na mojej slovenskej zemlji slovenskega ne zrni! Kaj je govoril ondan Herbst v državnem zboru o tem ? ! Iz Ijfubljjiuc 3. jan. [Izv. dop.] (Naši nihilisti.) Meni se zdi, da ne storimo prav, če popolnem preziramo socijalno demokratično agitacijo mej nami, kajti z njo se širi nekov nihilizem, ki je vsem poli-ičnim idejam enako škodljiv, ker dela z ne-azumljenim delavskim vprašanjem samo z m e-njavo v nekaterih glavah in na to gre, da bi naše delavstvo ne vedelo na zadnje, ali je ptič" ali „miš", da bi se mu odvzel ves dealen cilj in se golj in sam materij ali-e m postavil za namen politične borbe. Pri zadnjem „ljudskem shodu" v gostilniei „Tav-čarjevej" so se prodajali u?e taki kosmo-mlitično-nihilistični nauki. Krojaški pomagao* Šturm je baje slovenski pridigoval, da »ij treba nobene narodnosti, kakor narodnost delavske stranke". Dva iz Gradca najeta Nemca pak sta se za našega slovenskega kmeta potegnila, češ, kmet nema nič od tega, če se zmirom o narodnosti razpravlja. Ues je. Kmet nema nič od tega. Ali rešiti je treba narodnostno vprašanje, potem se bode samo od sebe na stran dejalo. Za Nemce je, to se ve da, uže rešeno, ker oni imajo vse pravice Če pa naš slovenski kmet v kancelijah U tuje narodnosti jezik o sebi in zoper sebe govoriti sliši, če vse odloke in vse spise o svojej lastnini le v tujem nerazumljivem jeziku dobiva, potem pač sam kmet vidi, da narodnostno vprašanje nij rešeno da se torej mora rešiti v duhu pravičnosti Zato je pa treba vse te priteple krive pro roke, ki s tacimi nihilističnimi nauki o ne potrebnosti narodnostnega boja ne vedo kaj blebetajo, odločno zavračati, najbolj pa iz tujega naročene. Iz IfublJaiiNltc okolico 1. januarja Koncem lanskega leta je prinesel „Slovenski Narod" dopis „izpod Nanosa", kateri dopis j bil posebno v kmetijskih zadevah res precej važen. Nij sicer moja namera vsega pretresa vati, kar je bilo tam povedano, pač pa se mi zdi potrebno, ustreči g. dopisnikovemu pozivu namreč, povedati tudi svoje misli, kako bi se v resnici ubozemu kmetu pomagalo, da zboljša svoje ne posebnega zavidanja vredn stanje. Mnogokrat in o raznih prilikah občujoč se kmetskimi sosednimi si gospodarji, prepričal sem se, kako bi vsestransko koristno bilo, napraviti v raznih krajih po deželi gospodarska društva, na podlagi umetno sestavljenih pravil. Dovoljujem si denes zatorej nekoliko o gospodarskih društvih izpre-govoriti, a vse svoje gg. somišljenike, katerim v resnici do zboljšanja kmetskih razmer, prosim, da tudi povedo svojo misel in tako v pomorejo, da se takšna gospodarska društva ustanovijo po slovenskih deželah. Moja misel je, da jedino z gospodarskimi ruštvi se da vse o pravem času poravnati, car je zdaj še narobe in tem načinom jedina bilo bi moči odkloniti mnogo nesreč in nezgod, catere so sicer neizogibne. V prvej vrsti gre tu imenovati občo pravico ženitveno, o katerej je uže mnogo govo-ilo se tudi v tem listu. Dasi je cenitev, in z njo združeno zadružno življenje človeštvu ko-istno, vendar se mora reči, da ima tudi ta stvar svoje meje in ako nemnniči ter slabiči silijo v zakonski jarem, ni to nikakor 'n ni-comur v prospeh. Je pogubonosna. Kmetijstvu škodljivo je pa tudi bolj kakor si marsikdo misli tO, da se dovoljuje vsacemu, kadar se mu zljubi, zapuščati svoj domači kraj ter iti tujino. Namesto, da bi v mladosti doma žrtvovali svoje zdrave moči v korist svojo in druzih, klatijo se taki mladi ljudje često brez-posleno po svetu in osiromašeni ter brez potrebnega zdravja mnogokrat leže po bolnicah ali jih pa na sramoten način tujci pošiljajo nazaj v domačijo po „odgonu z orlkazanim potom" — kar vso občino po nepotrebnem mnogo stane. In če prej ne, na starost so gotovo taki klateži občini na kvaro, kajti za delo so nesposobni, časih tudi za to nijso za nič, ker mej svetom izgube' pravi pojem o tem, kai je moje in kaj tvoje ter radi — izmikajo. Gospoda moja, dokler je imela občina pravico izdajati potne liste — nij bilo zgoraj navedenih kmetijskih nadlog niti tacega uboštva mej ljudstvom! Kajti delavnih, pošteno zvestih mo-čij nijsmo pogrešali nigdar — a sedaj, ko imajo to stvar v rokah taki, katerim je za kmeta dostikrat tolika skrb, kakor slonu za komarja, je vse drugače, žalostnejše. ltekel sem, da hočem o koristi gospodarskega društva govoriti — a zašel sem malo v stran, zatorej se zopet vračam k stvari. Gospodarska društva bi imela imeti primerna in dobra pravila, katera bi se vsestransko ozirala na kmetske razmere, ter bi obsezala tudi razne taka gosta megla, ko nocoj. Le poslušaj me. Minolo je uže dokaj let, prijetnih in žalostnih, ko sem hodil tudi jaz v šolo. Stanoval sem v ulici P— pri Iteparji, ki so imeli tudi tri otroke. — Kadar nij bilo šole, hodili smo neko pozno jesen v bližnji gozd, jaz in neko gala gospodinji pri kuhi. Nam se je pa bilo učiti; čitati — pisati in moliti. Najhuje je bilo zadnje — a ne slovenskega Očenaša, katerega smo vsi gladko molili. „ V a t e r-unser! Vaterunser!" Ta nam je delal težave, — kajti poizvedel sem, da le tisti dobi liko mojih sošolcev in ondi smo razne burke orehov, jabolk, knjig s podobami in sladkarij, uganjali, mesto, da bi doma sedeli pri knjigah kateri bo znal „vaterunser" gladko moliti. In in se pridno učili. Bilo je kakih štirnajst dnij pred sv. Miklavžem. Poizvedel pa sem skrivaj, da pridejo k nam na večer pred sv. Miklavžem — sam svetnik dobrotni in njegovi spremljevalci: Faust in parkelj. In da nam prinese orehov, jabolk, knjig s podobami in sladkarij, seveda, če bodo pridni Roparjevi otroci — Ana, tista suha „baba" pri Iteparji, ki je bila iz Tržiča, ga je znala in samo ona ga je znala. Niti Repar stari, jetični, niti Reparica tolsta ga nij znala. Vsak večer smo sedeli na lesenej klopi v malej kuhinji — Ana, Janezek, Juivek in jaz „student" in izgovarjali besede nemškega oče Janezek in JurČek in „Student" — parkelj naša, katerega nijsmo umeli niti besedice, pa bo nosil težke verige in koš, in gorje. Tista „baba" suha iz Tržiča pa je govorila in mu, ki ne bo gladko Čital in lepo molil. —j govorila, ponavljala in nadaljevala. —- Reparica Jaz hitim domov in povem skrivnost Janezku,; tolsta hodila je in se zibala po kuhinji z belo, ta pa Ani in Jurčku in kmalu je zvedela sama jmočnato kuhalnico v roki in z debelo glavo Reparjeva tolsta gospodinja. Pri nas smo imeli • majala in jetični Repar je kašljal zapuščen v pa tedaj tudi neko suho „babo", ki je poma- sobi pri peči, zavit v stare kožuhe. In vendar smo prišli v štirnajstih dnevih srečno do „amen". Čudili se nijsmo malo, da je „amenu v nemškem jeziku tisto ko v Blovenskem oče-našu. A znali smo „vaterunser" ! — Vsaj je lejala tista suha „baba" iz Tržiča, ki nas ga je učila in ga znala in Reparica, ki ga nij znala. Še se spominjam, ko smo prišli do „amen" — zadušil bi se bil kmalu jetični Repar pri peči, ki je bil tako zavit v stare kožuhe. Na večer pa — pred sv. Miklavžem — sedeli smo v gorkej sobi. Reparica pogrnila je črvivo mizo z debelim prtom, postavila na njo lojeno svečo in slabega kruha, katerega sem pa jaz le male kose pojedal. Na steni je visela velika lesena ura z lesenimi kazalci in glasno tolkla. Sedeli smo za mizo po vrsti, Ana, Janezek, .Jurček in jaz „student", grizli počasi trdo skorjo — in gledali lesene kazalce na lesenej uri. To so nam tolkla drobna srca! Pričakovali smo sv. Miklavža, Fausta in — parklja in molili na tihem „vaterunser"! — Ura bije osem! Vsi smo stroke, kmetijstva na pr. združevanje, gospo- vseh zadevah obračajo tako, kakor jim odka darjenje, naročevanje raznega novega orodja, rabljenje tistega potem volitve mej društveniki, njih delokrog, določitev mesta, kjer se Imajo shajati, sprejem v društvo, zkl j učenje iz društva, inventar, razid društva itd. Pa pravila naj bi se po gospodarskih časopisih razglasila, ker prepričan sem, da bi i-h gotovo mnogi brali pazno, ter prej ali sloj, če tudi z malimi raznim krajem primernimi iz premembami, do tega prišli, da si osnujejo gospodarska d.iuštva! Vsak stan v sedanjih časih jel se je gibati po svojih potrebah, napravlja si shode in društva, le od kmetskeg«. tu v bližini nij slišati. Zaradi tega končno ponavljam prošnjo do vseh vnetih za obstanek kmetijstva in Ustanovljenje gospodarskih društev, da ^sak pO svojej moči in kraju primerna v to potrebna pravila napravi, ter se potem sedaj v zimskom času en dan in kraj določi za kmetski shod. kjer bi se pri tej priliki govorilo o pravilih v obče, ter bi se jih potem kakor rečeno, za društvo po potrebah popravilo« V to ime tudi jaz zakličem sedaj v začetku novega leta z g. H. »pomagajmo si sami". Sam Bog pravi : delaj, in hočem ti jaz pomagati. Doljski. Iz Te*»t,'i 2. jan. [Izv. dop.] Agitacija zoper naše tri tržaške državne poslance tu vedno živahnejša postaje. Zlasti novi list „Triester Tagblatt" jim je vsak dan za petami in jim dokazuje, da oni so „unicum" mej zastopniki, ker ne zastopajo niti prepričanja svojih volilcev uiti ne svojega. Oni pa le podpirajo na Dunaji tisto nemško liberalno levico, ki je vzprejela ncmško-nacijonalni program in vladi odbijala davek. Oni se zavzemajo za nemško hegemonijo, a v Trstu se za njo pihre ne zmeni. Trst nij nemško mesto, nego ima prebivalstvo raznih narodnost.ij, ki hočejo mirno mej soboj živeti kakor hoče Trst v miru živeti z vsemi narodnostmi države. Sicer pa Trst tudi nema nobenega uzroka boriti se zoper zdanjo dunajsko vlado, češ, da nij „usta-voverna", ali da ne skrbi dosti za gospodarske interese. Levica državnega zbora pa se svojim bojem zoper ministerstvo Taaffejevo naravnost škoduje Trstu in tržaški državnozborski poslanci jim pomagajo. Novi tukajšnji list jim daje svet, da naj, če se ne morejo strinjati z načeli desne stranke državnega zbora, stalno •ne pristopijo k nobenej, ampak naj se vsaj v zuje interes mesta Trsta. Jeli se bodo ti leviti kaj prijoli naših poslancev? Teško, kajti kar je „ustavovernih" liberalcev, imajo vsi predebelo kožo. Dregniti bi jih mogla k večjemu kaka skupna manifestacija tržaških volilcev. Telegram „Slovenskomu Narodu". Dunaj 4. januarja. V včerajSnjem ininistcrskcin svetovalstvu, ki se je vršilo pod predsedništvom cesarjevim, bilo je posvetovanje, kateri novi udje bodo imenovani za gospodsko zbornico. Domače stvari. — („Slovenski Narod") je bil včeraj od c. kr. državnega prnvdnika konfiscira n zarad uvodnega članka nNapačna avstrijska politika v Istri" (dopis), ki se obrača ■— naj-poprej zoper „irreden tovstvo", in je po naših mislili jako avstiijsk. Mi ne moremo razumeti tacih konfiskaciji — (Na „Ljubljanski Zvon") oglasilo se je tako nepričakovano mnogo naročnikov, da je bil ves prvi natis v 1200 eksem-plarih uže 4. t. m. razpečan, čeravno nij bilo na ogled skoro nič iztisov razposlanih. Novi naročniki, ki so se naročili na list po novem letu, naj zategadelj blagovoljno nekaj dni j po trpe, da se stavi in natisne drugo izdanje, ki bode v treh ali štirih dneh dovršeno. Večina tiskarskega stavka je bila namreč precej po prvem tisku razmetana, zato se mora za pozneje oglašene naročnike 1. številka vnovič staviti. — (Ka 1 tene gger iz Ljubljane.) Dunajska „Deutsche Zeitung" ima iz Ljubljane sledeči telegram: „Doželni predsednik WJnkler je rekel g. Kalteneggerju, za finančnega pro-kuratorja nižje - avstrijskega imenovanemu deželnemu glavarju, da mu ima ukaz naznaniti, da mora najkasnejse do dne 5. januarja prevzeti vodstvo niže-avstrijske finančne prokurature. Ta vladni korak v ljubljanskih ustavovernih krogih dela veliko senzacijo, ker je nekakšen dokaz, da vlada hoče ustreči siljenju narodne stranke, katera želi dobiti kakšnega slovenskega stran-karja za deželnega glavarja". Iz tega je vidno, da je Kaltenegger hotel še dalje mirno v Ljubljani sedeti in da ga morajo skoro prav prositi proč. Kar se tiče „ slovenskega stran-karja", se narodnoj stranki ne mudi tako zelo. D.i se le enkrat Kalteneggerja znebimo! — (Občni zbor telovadnega društva r Sokola") je dne 9« januarja 1881 riopoludne oib 11. uri v društvenoj telovadnici. 1. Nagovor staroste. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev dveh pregle-dovalcev lotnena računa. .">. Volitev odbora: ai staroste, b) podstaroste, c) 7 odbornikov, d. Nasveti posameznih društvenikov. — (Dve ženski v vodo pali.) Vtorek popoludne ob polu dveh sta od mesarskegamostti na prvih k Ljubljanici vodečih stopuicah na sv. Petra nasipu prali dve ženski, kar se jednej iztnej njiju, postaruej ženici B., izpodrsne, da BO prekopicne v reko. Druga nje tovarišica i"j pomoli roko, a izu ubi ravnotežje ter pade tudi sama v vodo. Ljudij se je takoj obilo zbralo na obeh bregovih, a topivima se nesrečnika ma pomagati vendar nobeden nij upal si, tako da ji je voda priplavilu uže do Janeževe Usnjarne, kjer sta naposled dva pogumna železniška služabnika, kondukter g. Jerina ter kurfvec g. Bi t ene, našla se, ter sta obe top-ljenki, uže nezavestni, a vendar še živi, srečno potegnila na suho. Kes nij o zimskem časi mrzla, če tudi sedaj ne baš velika voda po-Bebno ugodna kopelj, ali kjer gre za človeško življenje, mislimo, da hi trebalo ipak tudi našim sicer vrlim SentpeterČanom imeti nekoliko več „korajže" in usmiljenosti, nego so jo včeraj baš v tem slučaji pokazali. — Obče pak tudi opozoril jemo o tej priliki slavni mestni magistrat, da bi našemu občinstvu, ki mora vedno hoditi k Ljubljanici, zelo ustregel, ako bi — v obrambo takšnih malo ne vsak mesec se ponavljajočih nesreč — pri mnogih res prestrmih dovodnih stopnicah dal napraviti primernih varnostnih ograd ter p 1 a v i j za perice, kakor se navadno uže nahajajo po drugih mestih. — r. — (V tuknjšnjej čitalnici) je drevi koncert ali „glasbena zabava" društva hrvatskih umetnikov. — ( P u 1 j s k a čitalnica) naredi na sv. treh kraljev dan „besedo" s petjem pod vodstvom g. It. Rusiana. Potem je deklamacija in tombola. Spored: a) D.Jenko „Naprej", poje zbor. b) Govor g. predsednika, c) „Putnik", deklamuje g. Fran Kovačič. d) Anton Stbekl, pOpomio k petju" poje zbor. e) J. Skraup, šteli in našteli — osem! Čuden ropot nastane in luč hoče ugasniti. Reparica tolsta reče: „Le tiho — uže gredo!" — Repar pa je kašljal in bljuval pri gorkej peči. Obrnemo boječe oči proti vhodu. Vrata se odpro in tista suha „baba" prinese — pogače! In nijsmo jedli več suhega kruha, — pogače smo jedli in tudi jaz, ki sem bil za pičlo plačo pri Iteparji. Pogača pa je bila dobra. — Komaj pa denemo v usta slastne kosove — pozvoni nekaj tako čudno, da nijsmo mogli več pogače jesti. V sobo pa stopi sv. Miklavž, škof se sivo brado in sivimi malimi očmi, lice pa je imel rdeče ko malo dete. Za njim Faust, — hrom je bil in v koščenej roki držal pisano palico in črno knjigo. V kuhinji pa zapazimo dva roga — ne volovska, ne kozja! Strašna rogova in — rdeča! In mi smo se tresli ko slama, ko začu jemo roži jati teške verige. Pa parkelj je ostal v kuhinji, tulil in ropotal. Sv. Miklavž pa je vprašal najpreje Ano in ona je molila „vaterunser" — gladko in lepo. Janezek je tudi molil, a ne tako gladko in lepo, vendar sv. Miklavž je kimal zadovoljno. — JurČek pa je molčal; molčal ko tema — plašno in skrbno gledal Reparico tolsto in se neumno smejal. A molčal je, niti besedice zinil. Sv. Miklavž pa se tudi nasmeje, pogleda Reparico in reče: „No, JurČek, si uže priden !" — Sedaj pa pride vrsta name, bornega „studenta" — vsi me gledajo! Faust hromi pa odpre pomenljivo črno knjigo, v kuhinji pa zarožlja veriga. — .Jaz mislim in se nič ne spomnim. Pozabil sem vse in roke stiskal v praznem žepu in gledal pogačo na mizi. — A molčati vendar n'jsem hotel, ko Jurček, ki se je samo smejal. — Začel sem in molil — slovenski očenaš — gladko in glasim, kakor me }e mati učila tam v Pogorji, V našoj vasi, kjer je skoro vse boso. Molil sem po-božno in solza mi je prilila v oko in zadrsnila po lici! In slovenski očenaš je bil! — Takrat se je pa Reparica tolsta nasmejala ponosno, Repar jetični zakašljal hudobno in suha „baba" iz Tržiča pokazala jedini zob! Faust pa pogleda v knjigo in vzdigne palico — vrata se odpro, parkelj me pograbi, dene v koš in hajd na ulice! Tisto noč pa je bila taka megla kot nocoj in svetilno so slabo gorele. Mene pa je nesel parkelj daleč, me potem neprijazno izvlekel iz koša, me malo podrgnil in potem pustil mirno. Tekel sem solznim okom domov in ko vstopim, nasmejejo se mi vsi, ko Jurček tedaj, ko je molčal. Sv. Miklavža in Fausta pa nij bilo več — a tudi one dobre pogače ne! Vse so pojedli. Potem mi še nijso dali suhega kruha in šli smo spat — jaz sem pa gledal skozi okno v noč, ko je bila taka megla, in mislil — kako je bilo, ko nijsem znal — nemškega očenaša. Ivana! Tiste megle ne pozabim nikdar, ki je ležala po ulici tisti nesrečni večer! Taka je bila ko nocoj — prav tako gosta in ostudna 1 Ti pa moli le vedno slovenski očenaš, ki je tako lep in ne pazi — da zunaj leži taka megla, ko tedaj, ko nij tvoj strijc kot „student" molil ,-vateruusra". Sedaj je morda sv. Miklavž zadovoljen se slovenskim očenasem — a one megle ne pozabim, ki je ležala dopoludne, popoludne, zvečer iti morda celo noč na ulici! (Dalje prih.) jKje dom je moj", poje zbor. f) Govori sme-fini. g) Blaž Potočnik „Vse mine", čveterospev. b) Tombola in ples. Za ude vstop prost, zače tek ob 4. uri zvečer. Vse društvenike uljudno vabi odbor. — (Z Razdrtega) se nam piše: Dne 31. decembra sem bil na našem sivem Nanosu; bila je „zadnjerca" lova in tu sem na letel na lepo cvetoče bele telke (niesewurz.. Tega se pač najstarejši ljudje našega kraja ne spominjajo, kajti v visočini nad 3000 blizu 4000 črevljev pa konec decembra cvetoče Cvetke dobiti, je pač najlepši znak tople zime. No, Bog uže ve, kaj dela; mi imamo pač premalo drv za enake zime prestajati, kanor je bila vlanska. — (Požar.) V noči od 8. na 4. daa t. m. ee je vnelo poslopje Adamičevo v Štefan jej vasi in zgorelo. — (V spanji svoje dete zadušila( je na novoletni večer v Trstu neka Terezija IV. Otrok je bil se le tri dni star. Sodnijska preiskava proti neopreznej materi se je uže pričela. Dunajska borza 5. januarija ^Izvirno telegrafićno poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 72 gld. 85 kr Enotni drž. dolg v srebru ... 73 „90 Zlata rente.........87 „90 1860 drž. posojilo ....... 130 „ 80 Akcije narodne banke .... 824 „ Kreditne akcije.......2*5 „ 4'» London..........118 „40 „ Srebro..........— „ — P Napol...........9 „ C. kr. (■..•kini........5 „ 66 , Državne marke .... . . ' S _ 1'» Tulci. 3. januarja: Seidnor, (Jrilic, Vidic iz Dunaja.— — Beiiedeti, Schunk iz Trsta. Kohn iz Dunaja. Pri i»*s«riisu«-m MMMrJi s 1 .luž i/. Senožeč. Krumaršič iz Ljubljane. Pri Nloua: Oollič i/. Benoiei Pri niiiHi s Hiša in vrt na |h#4—3> Št. 17.732. Razglas. (3-1) Pravi štajerski sok od ozkega trpotca, katerega prireja Jurij Frosch v 6 rade i, jo skušeno zdravilo copat kašelj, hripavost, katar i X ? : ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ : : ♦ ♦ : x ♦ ♦ X : ♦ ♦ x zdravilo bolezni du pliučah, v vratu in prsih, dušnikovih vejic in tudi zoper jetiko. Velika steklenica gld. 1. \ z navadilom za Majhena „ „ —.50 j rabo. Ob jednom priporočam svoj bonbon iz sladu, štajerskih planinskih zelišč, šlezi in trpotca, 1 zavitek 0 kr. (806—6) Jamčim, da so moji izdelki pravi ter jih prepuščam vsakemu kemiku, da jih preišče. Glavna zaloga, od koder se pošilja: J. Frosch v Gradci. Dobiva se pa tudi v vseh dobrih špecerijskih prodajalnicah in lekarnah tukaj in v provinciji. Prodajalci dobe opustek. Zaloge v Lj ub lj a ni: Julij pl. Trnkoczy, lekar; J. Luckmann, trgovec. Visoka c. kr. deželna vlada je z dopisom dne 1. decembra IbttO št. 9409 2!>. Jairaarlj ihhi kot tisti dan določila, ko se bodo domači /n-bci iz političnih okrajev mesta Ljubljane in okolice ljubljanske, ki se hočejo za pleme rabiti, pregledovali. To se lastnikom žrebcev iz omenjenih političnih okrajev naznani s pristavkom, da se pregled določeni dan ob 10. uri dopoludne v tukajšnjej živino-zdravilnici na poljanskej cesti prične in da se dotične tiskovine >.a zapisnik in ukaže kot dosihmal v tiskarni Klein & Kovač do bodo. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 28. decembra 1880. Župan: Laschan. Naznanilo. Naznanjam, da imam mnogo požlalineriih mm<1-nih drevesc (od 3 do 8 let starih), kakor tudi divjih koHluujttv po nizkej ceni na prodaj« A ii.i .T«n*c (4—1) v Medvodah. Prodaja parta. V nedeljo 9. januarja 1881 se bode prodajal Fortunat Cepudrov part v. Logu v Viškem kraju, poleg Kozlerjevega, obsegajoč G' do 7 oralov. Kdor bore kupiti, naj pride k dražbi omenjeni dan popoludne ob 2. uri. (»if>9—3) xxxxxxxxxxxxx&xxkxxxxxxx 8 Trgovinsko oddanje. n x x s s x x JLoterlfiie »rc-člt«'. Na Dunaji 31. decembra: 81, G4, 3, 59, 47. V Gradci 31. decembra: 23, 36, 86, 1, 88. Vsega zdravilstva Dr. Franc Zupane ordinira vsak dan v svojem stanovanji vBethovnovih ulicah štev. 4, I. nacist ropj e, (zraven Waldherrjevega instituta) od 8.—9. uro zjutraj. — Za bole/.ui nu odeh in :«ol>oli pa popoludne od 1.—3 ure. (2—1) 1 i : i 11 i . Cest. svojim dozdanjhn kupovaleein za mogobrojna naročila so zahvaljujoč, priporočam se al, občinstvu pred pustom %n mnoga naročila šopkov vsakovrstne velikosti, jf.dnol eno in z najfinejš.h cvetlic najelegantneje sestavljenih. Venci za mrličo dobe" so pri meni vsake vrste, isto tako cvetlico za kin6 pri slovesnostih ali pri mrtvaških odrih, kakor tudi mnogo vrate rs okinčanje aob. Najbolj iskana semena od cvetlic in zelišč se dobe pri meni nepokvarjena, Zalotil sem se z dobrim blagom in sem za njega porok. Vsa naročila se hitro, elegantno tn ceno oskrbe. Vnanja naročila proti poštnemu povzetju. Za mnoga naročila se priporoča (GG2-2) Korzika. V prodajalnici proda se ceno radi preselitve lep aquariuin. jBC s x x x m (Jast imam udano javljati svojim p. n. naročnikom, da sem z denašnjim dnem svojo od leta 1865 na tukajšnjem tržišči postoječo kupčijo Z inodiiiiii, kouf Vkvi JHkllll in ImIiiii l»!ng<»lll izročila svojemu sinu llug«» i ischciju. ki mi je užu dolgo let kot zvest sodelovatelj pomagal. Vsa aktiva (neplačani dolgovi; »o prešla nanj. Svojim cenjenim naročnikom zahvaljevajoč se, za zaupanje, katero so mi zmirom izkazivali, prosim tudi, naj se svojim zaupanjem počeste tudi novo firmo. Se spoštovanjem A. J. Fisclier. V Ljubljani, dnč 1. januarja 1881. Z ozirom na zgorenji oglas naznanjam udano, da bodem z današnjim dnem prevzeto kupčijo z iiki«lniin. konl'cltciJNklm iu bolim blugoiu pod firmo KUGO PISOHEK nespremenjeno nadaljeval. Čestite naročnike dozvoljujein se prositi, naj svoje p rej š njej firmi izkazano zaupanje dobrohotno izkažejo tudi meni, truditi se hočem zmirom, da je opravičim. Se spoštovanjem (668—2) Hugo Fischer. V Ljubljani, dne 1. januarja 1881, * X x x x x x x xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Cvet zoper trganje, po dr. Maliču, jo odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revnia-11/<■ m. i rguiije j.o udih, 0«»l< « m«- v križi tor liv-< Mi. oi ili im... oi rpnele ude in kito, revmatične bolečine \ koIm'Ii in gla\i: malo časa če se rabi, pa mino popolnem trganje. Zahval smo dobili uže celo množico. — 1 steklenica 50 kr. — 1'ruvega prodaje sumo (Go8—G) lekarna „pri samorogu" J. pl. Trnkoczvja na mestnem trgu v Ljubljani. Tinctuni lthei. Comp. vulgo FRANCOVA ESENCA ki jo izdeluje G-abriel Piccolli, lekar ..pri angelu", \ i - J 111> 1 j 11 11 i 11 41 < i 1111 si.. fi lt. ©J CCMti. Pomagala je uže mnogo tisoč ljudem k zdravju, kakor se lebko dokaže iz. mnogih pohvalnih pisem. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in v spodnjem životu, grižo, kre, želodčevo in prehodno mrzlico, zanašanje, hemorjide, runienico itd., vse bolezni, ki znajo smrtne postati, ako se za časa ne ozdravijo. (4t»0—13) 1 sklenica velja 10 kr. Naroči se pri Gabriel Piccoli-ju, lekarju „pri angelu" v Ljubljani, na dunajske] cesti, s poštnim povzetjem. Izdatelj in urednik Mak so Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".