VESTNIK OKRAJA KOPER LETO !. Koper, 20. januarja 1956 ŠTEV. II VSEBINA Sklic seje OLO Odloka občine Postojna — o izenačenju predpisov bivših občinskih ljudskih odborov Hruševje in Planina ter ljudskega odbora mestne občine Postojna na območju občine Postojna — o določitvi delovnega področja krajevnih uradov Poročilo s sej svetov OLO Osnutek pravil Sklada za pospeševanje kmetijstva Obvezno čiščenje in škropljenje sadnega drevja O Pravilniku o strokovni izobrazbi deiavcev trgovskih podjetij in trgovin O periodičnih obračunih O prodaji osnovnih sredstev v kmetijstvu O pristojnosti ljudskih odborov Nekaj misli pred sprejemom novih statutov Okraja in občin Odloka občine Postojna Na temelju 10. in 14. čl. Statuta občine Postojna in 70. čl. Splošnega zakona o ureditvi občin )n okrajev (Ur. 1. FLRJ št. 26-269/55), je Občinski ljudski odbor Postojna na svoji seji dne 30. decembra 1955 sprejel ODLOK O IZENAČENJU PREDPISOV BIVŠIH OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV HRUŠEVJE IN PLANINA TER LJUDSKEGA ODBORA MESTNE OBČINE POSTOJNA NA OBMOČJU OBČINE POSTOJNA 1. člen Na celotno območje občine Postojna se razširi veljavnost naslednjih odlokov, ki jih je izdal bivši odbor mestne občine Postojna: 1. Odlok o hišnem redu MLO Postojna z dne 23. novembra 1951 št. 2 z naslednjo spremembo 6. čl.: Kršitelji predpisov 2., 3. in 4. čl. se zaradi prekrška kaznujejo z denarno kaznijo do 1.000 dinarjev; Odlok o plakatiranju na območju mestne občine Postojna z dne 29. januarja 1954 št. 149/2-54 (Uradni list LRS št. 7-108/54); 3. Odlok o uvedbi mestnih taks z dne 10. apr. 1954 št. 224/3-54 (Uradni list LRS št. 18-283/54); 4. Odlok o določitvi hiš, ki pridejo v stanovanjsko skupnost, organih upravljanja in stanovanjski tarili ter delitvi najemnine v sklade za območje mestne občine Postojna z dne 15. julija 1954 št. I/T-1351/6-54 (Uradni list LRS. št. 50-784/54) s poznejšimi spremembami; 5. Odlok o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč, o oddajanju opremljenih sob potnikom in turistom ter o oddajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih z dne 25. septembra 1954, št. I/T-1579/1-54 (Uradni list LRS št. 50-785/54); SKLIC SEJE 0L0 NA OSNOVI 46. ČL. STATUTA OKRAJA KOPER SKLICUJEM 7. REDNO SEJO OBEH ZBOROV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KOPER, KI BO V ČETRTEK. 26. JANUARJA 1956 V MALI DVORANI GLEDALIŠČA V KOPRU. ZAČETEK SEJE OB 9. URI. PREDLOG DNEVNEGA REDA BO POSLAN ODBORNIKOM OLO NAKNADNO. PREDSEDNIK OLO: ALBIN DUJC, s r. 6. Odlok o obratovalnem času trgovskih, gostinskih in obrtnih podjetij v mestni občini Postojna z dne 7. junija 1955, št. 11-280-5-55 (Ur. 1. LRS št. 34-648/55). 2. člen Določbe o prekrških, ki jih vsebujejo odloki pod 2., 4. in 6. tč. prejšnjega člena, se uporabljajo tako, da se storilec, ki stori prekršek po teh predpisih, kaznuje z denarno kaznijo do 1.000 din. 3. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati: 1. Odlok o javnem redu in miru bivšega Ljudskega odbora mestne občine Postojna z dne 16. maja 1952, št. 812/52; 2. Odlok o dajanju poslovnih prostorov v najem bivšega Ljudskega odbora mestne občine Postojna z dne 30. maja 1953, št. 966/1 z dopolnitvami odloka z dne 10. aprila 1954, št. 738/1-54; 3. Odlok o vodstvu poslovnih knjig v zasebnih in manjših družbenih gostiščih bivšega Ljudskega odbora mestne občine Postojna z dne 25. septembra 1954 (Ur. list LRS, št. 43-661/54) in 4. Odlok o pokopališkem redu za občinsko pokopališče v Planini bivšega Občinskega ljudskega odbora Planina z dne 8. avgusta 1954, št. 116/3-54. 4. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem vestniku^ okraja Koper. Štev. 1198/1-55 Postojna, dne 30. decembra 1955. Predsednik Jože Baša, s. r. Na osnovi 5. točke 89. člena Statuta občine Postojna in 36. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. list FLRJ štev. 26/55) v zvezi z 19. členom Zakona o izvedbi nove ureditve občin in okrajev (Uradni list LRS štev. 25/55) je Občinski ljudski odbor Postojna na svoji seji dne 30. decembra 1955 sprejel ODLOK O DOLOČITVI DELOVNEGA PODROČJA KRAJEVNIH URADOV - ' I 1. člen Krajevna urada Občinskega ljudskega odbora Postojna v Hruševju in Planini opravljata poleg zadev. URADNI VESTNIK Št. H — 20. januarja 195% Str. ?Z ki so jima dane v pristojnost po 19. členu Zakona o izvedbi nove ureditve občin in okrajev oziroma po 89. čl. Statuta občine Postojna, še naslednje zadeve: L IZDAJANJE POTRDIL: 1. Potrdila za uveljavljanje pravic iz socialnega zavarovanja za tiste primere, ki so jih pred 1. septembrom 1955 potrjevali občinski ljudski odbori (za povračilo pogrebnih stroškov, za priznanje dodatkov na pokojnino, za otroški dodatek, za uveljavljenje pravice do opreme za otroka, za zdravljenje svojcev); 2. Potrdila o samskem stanu; 3. Potrdila o premoženjskem stanju za tiste primere, ki so jih pred 1. septembrom 1955 potrjevali občinski odbori; 4. Potrdila o stalnem bivališču (za mesečne vozovnice); 5. Potrdila o ločenem življenju (za uveljavljanje dodatkov za ločeno življenje); 6. Potrdila za oprostitve in olajšave za zdravljenje za tiste primere, ki so jih pred 1. septembrom 1955 potrjevali občinski ljudski odbori (po okrajnih odlokih o olajšavah in oprostitvah za zdravstvene storitve samoplačnikom); 7. Potrdila za brezplačne zdravstvene storitve, in nabavo zdravil osebam, ki prejemajo socialno pomoč; 8. Potrdila o družinskem, socialnem in premoženjskem stanju za ureditev pokojnin, invalidnin, socialnih podpor in štipendij dijakom in študentom; 9. Potrdila o plačanih davkih strankam, ki lahko zanesljivo dokažejo, da so poravnale tekoče in zapadle davčne obveznosti; 10. Potrdila v zvezi z oprostitvijo carinskega koeficienta za predmete, prejete v dar iz inozemstva; 11. Razna druga potrdila, ki so jih do L septembra 1955 izdajali občinski odbori in ki se lahko izdajajo na osnovi lastne vrednosti uslužbencev na krajevnem uradu. II OVERAVLJANJE PODPISOV, ROKOPISOV IN PREPISOV, KOLIKOR SO ZA TO PRISTOJNE OBČINE III RAZNE ZADEVE 1. Izdajanje bolniških listov za invalide; 2. Izdajanje objav za vozne olajšave invalidov; 3. Periodično prijavljanje začasno nezaposlenih. 2. člen Tajnik občinskega ljudskega odbora izda po potrebi navodila za izvajanje tega odloka. 3. člen Ta odlok se objavi v ^Uradnem vestniku« okraja Koper, na oglasni deski Občinskega ljudskega odbora Postojna in na oglasnih deskah krajevnih uradov v Hruševju in v Planini. Odlok stopi v veljavo z dnem objave v ^Uradnem vestniku« okraja Koper. Štev. 1319/1-55 Postojna, dne 30. decembra 1955. Predsednik Jože Baša, s. r. OLO Poročilo s sej svetov SVET ZA GOSPODARSTVO 11. seja Sveta za gospodarstvo je bila 10. januarja. Razen članov Sveta so se je udeležili predsednik in podpredsednik OLO Albin Dujc in Franc Klobučar in načelniki posameznih tajništev OLO. Med drugim so razpravljali o ukrepih v zvezi s pripravami na družbeni plan 1956 in o razdelitvi proračunskih sredstev v prvem četrtletju. Podrobno so proučili tudi vprašanje registracije zunanje-trgovinskih podjetij. Pred prehodom na dnevni red so potrdili investicijske programe, ki jih je predložila Komisija za odobravanje le-teh, in sicer: za podjetje ^Tobak« Sežana, ;>Vinosadc Koper, &Meso« Piran, ^Globus« Koper, za Gozdno upravo Postojna, za podjetje i-Jadran« Sežana, za Obmejno poverjeništvo Škofije, podjetje aMesopromet« Koper, x-Soda« Koper, za Zdravstveno postajo Divača, za gradnjo pošte v Portorožu, dodatni program Protituberku-loznega dispanzerja v Kopru, za adaptacijo upravnega poslopja aElektro« Koper in za obnovo Počitniškega doma 'Tskre« Kranj v Ankaranu. Zavrnili so investicijski program za adaptacijo delavske menze in pisarniškega poslopja opekarne ^Rudat v Izoli in za adaptacijo Zdravstvenega doma v Kopru s tem, da Komisija ponovno prouči pri prvem programu vprašanje finansiranja, pri drugem pa umestnost te investicije. O izdelavi investicijskega programa za mlin v Izoli, za Tovarno varilnih elektrod v Sečovljah in termoelektrarno v Sečovljah, bodo razpravljale posebne komisije, o njihovih predlogih pa bo odločal Svet. Pri tem je bilo načeto tudi vprašanje odgovornosti projektantov in strokovnjakov, ki izdelujejo investicijske programe. Neredko je, da program ne ustreza zahtevam in so večkrat prekoračena predvidena sredstva za dokončanje objekta. Investitorji si bodo morali v bodoče prizadevati, da že s pogodbami odpravijo take pomanjkljivosti. Direktor Zavoda za plan inž. Peter Aljančič je v nadaljevanju poročal o ukrepih za sestavo družbenega plana in dal pregled sredstev, s katerimi bo Okraj razpolagal letos v prvem četrtletju. O sredstvih sklada za stanovanjsko izgradnjo, ki po novih predpisih preidejo na občinske ljudske odbore, bo Svet razpravljal na prihodnji seji in bo svoje poročilo o tem predložil Okrajnemu ljudskemu odboru. V razpravi o nadaljevanju investicijskih del, finansiranih iz proračuna, je bila poudarjena tudi nujnost gradnje letališča v Kopru. V pregledu podjetij, ki se ukvarjajo z zunanjo trgovino, so člani Sveta v zvezi z reorganizacijo zunanjetrgovinskega poslovanja sestavili seznam podjetij, ki pridejo za to v poštev. Ob koncu seje so sprejeli še nekaj gospodarsko-upravnih ukrepov in potrdili predlog Sveta za turizem o turističnih taksah za letos. SVET ZA ŠOLSTVO Peta redna seja Sveta za šolstvo je bila 12. t. m. Prisostvoval ji je tudi predsednik OLO Albin Dujc. Sejo je vodil predsednik Sveta Stojan Smerkolj. V glavnem so razpravljali o poročilu o učnih uspehih na splošno-izobraževalnih in strokovnih šolah za prvo polletje šolskega leta 1955/1956. Na 127 šolah je bilo od 8.091 učencev pozitivno ocenjenih 74,6% učencev, 23,8% učencev je dobilo negativne rede, 1,6% učencev pa je ostalo neocenjenih. V primerjavi uspehov je bilo med posameznimi šolami ugotovljeno veliko nihanje. Šole se med sehoj močno ločijo glede na pogoje dela, kar je tudi čutiti v prizadevnosti učiteljev in v odnosu staršev d šole. Nizek odstotek slabih oce imata šoli v Hrvojih in Gažom Slabe učne uspehe pa šoli Padna i Pregara. Tam imajo komaj 61 °, pozitivnih ocen. Vsiljuje se vpraša nje, ali morda ne bi bilo potrebn spremeniti, vsaj v nižjih razredi osnovnih šol, dosedanji način oce njevanja. Št. 11 — 20 januarja 1956 URADNI VESTPMK Str. 73 Na 14 nižjih gimnazijah je 2.737 dijakov, od teh je le 50,4% bilo pozitivno ocenjenih. Uspehi so nezadovoljivi, kljub temu, da so dijaki na nižjih gimnazijah bivšega koprskega in sežanskega okraja dosegli, v primerjavi z lanskim šolskim letom, določen napredek in boljše rezultate. Najboljši uspeh ima nižja gimnazija v Ilirski Bistrici. Razmeroma slabe so nižja gimnazija v Izoli, Piranu in Kopru. Vzrok za to je iskati v tem, da se je v te šole med letom vpisalo mnogo dijakov iz drugih šol. Težavno je tudi z dijaki-vozači in tistimi, ki imajo daleč do šole. Da bi takim otrokom olajšali lizič-ne napore, so zanje uredili v Ravnu in Dekanih internat, kjer se po pouku zadržujejo in učijo. V poročilu so bili nakazani tudi ukrepi za izboljšanje delovnih pogojev na šolah. Na višjih gimnazijah (Koper, Postojna in Sežana) je 68,2% učencev s pozitivnimi ocenami. Najboljši uspeh imajo na postojnski gimnaziji, najslabši pa na gimnaziji v Sežani (54,1%). Omeniti moramo tudi pohvalno delo nekaterih šolskih odborov, zlasti postojnskega, ki se je poleg amotnih vprašanj ukvarjal tudi z vzgojnimi vprašanji šole in napredovanjem dijakov itd. Rešili so tudi vprašanje pomoči dijakom, ki zaradi razmer, v katerih živijo, v šoli ne napredujejo zadovoljivo. V vajenskih šolah je 68% vajencev uspešno končalo prvo polletje. Razmeroma zadovoljiv uspeh so dosegle gojenke Zenske obrtne šole s 73% učnim uspehom. Ribiško šolo v Piranu je izdelalo 90,7%, Srednjo pomorsko šolo v Piranu pa 101 dijak, ali 61%. Na novi Ekonomski srednji šoli v Kopru je od 68 dijakov polletje uspešno zaključilo dijakov ali 73 %. O poročilu bo Svet za šolstvo razpravljal in sklepal na prihodnji seji. V nadaljevanju je Svet razpravljal o predlogih za pohvalo učnega in vzgojnega osebja; republiškemu SPK je poslano 50 predlogov za pohvale. Ob koncu seje so razpravljali Še o šolskih odborih, ki jih bodo predlagali Okrajnemu ljudskemu odboru v potrditev, imenovali so tudi upr&yni odbor internata Ekonomske srednje šole. SVET ZA POMORSTVO IN RIBIŠTVO Na peti seji Sveta za pomorstvo in ribištvo, ki je bila 12. t. m., in ki jo je vodil Franc Potočnik, so med drugim razpravljali o razvoju potniškega pomorskega prometa med našimi pristanišči in o organizaciji preskrbe domačega trga s svežimi ribami. Pri pregledu sklepov so tudi ugotovili, da občine Koper, Izola in Piran niso še pristopile k reorganizaciji službe luških delavcev, ki do- sedaj ni bila urejena v skladu z veljavnimi predpisi. Občinski ljudski odbor tudi ni napravil nobenega ukrepa za ustanovitev komunalnega podjetja za mali priobalni ribolov, kakor je predlagala posebna komisija Sveta. Med razpravo o pomorskih počitniških zvezah med Koprom, Izolo, Piranom in Portorožem so člani Sveta ugotovili, da sedanje linije ne ustrezajo niti številčno, niti glede na vozni red in naraščanje potrebe potniškega prometa. V ta namen je bil poslan Jadranski linijski plovbi na Reki predlog za spremembo voznega reda in povečanje števila dnevnih prog. V predlogu je določeno tudi pristajanje ladij v Portorožu, skladno s potrebami tu- rističnega prometa. Člani Sveta so ta predlog potrdili. V razpravi o preskrbi domačega trga s svežimi ribami so zastopniki ribiških podjetij poročali o težavah, ki jih imajo pri nadrobni prodaji. Člani Sveta so imenovali komisijo, ki naj prouči to vprašanje v celoti, zlasti pa odnose med proizvodnjo in trgom. Obenem so priporočili ribiškima podjetjema v Piranu in Izoli, naj začneta oskrbovati domači trg z večjimi količinami rib in po ustreznih cenah. V komisiji so razen zastopnikov občinskih ljudskih odborov Koper, Izola in Piran tudi predstavniki ribiških podjetij. Na koncu seje so člani razpravljali še o nekaterih pomorsko-upravnih zadevah. SVET ZA KMETIJSTVO Na četrti seji Sveta za kmetijstvo, ki je bila 9. t. m., so med drugim razpravljali o pravilih sklada za pospeševanje kmetijstva, o zimskem čiščenju in škropljenju sadnega drevja, o delu komasacijske komisije, odkupih, kmetijsko-gospodarskih programih in o obratnih in investicijskih kreditih. Sejo je vodil predsednik Sveta Franc Kralj-Petek, razen Članov Sveta pa so ji prisostvovali predsednik in podpredsednik OLO Albin Dujc in Franc Klobučar, predsednik gospodarske komisije OLO Danilo Petrinja in drugi. Pri pregledu sklepov so ponovno načeli vprašanje združitve posestev Škocjan in Debeli Rtič in vprašanje družbene samouprave na državnih posestvih. Vprašanje družbene samouprave je nujno temeljito obdelati, zlasti pa tista posestva, ki imajo raztresene obrate. Vprašanje je tudi storilnost in je zato nujno potrebno uvesti v kmetijstvu nagrajevanje dela po učinku. S tem v zvezi morajo posestva izdelati gospodarske račune s kalkulacijami za posamezne kmetijske dejavnosti. Vprašanje dela po učinku v kmetijstvu bo morala proučiti Komisija za plače pri OLO, ki bi jo v ta namen okrepili z zastopniki iz kmetijske dejavnosti. O tem bo Svet za kmetijstvo na svoji prihodnji seji še podrobneje razpravljal. Da bi mogel Svet za kmetijstvo učinkoviteje ukrepati tudi pri gozdarskih vprašanjih, je bil sprejet sklep, naj bo Svet za kmetijstvo preimenovan v Svet za kmetijstvo in gozdarstvo. Zato bo potrebno povečati število članov Sveta, spremembo pa bodo predlagali na prihodnjem zasedanju Okrajnega ljudskega odbora. V komisijo za rajonizacijo sadjarstva in vinogradništva so bili imenovani inž. Angelina Gaberc, inž. Zvonka Brecelj, Ante Flego in inž. Herman Vovk. V nadaljevanju so razpravljali tudi o slabem poslovanju šolskega posestva Ravne. Sestavljena je bila komisija, ki naj ugotovi vzroke, zakaj je posestvo prišlo v tako stisko in da predlaga ukrepe za izboljšanje stanja. Čudno je, da je posestvo prodalo krmo, ki mu je sedaj primanjkuje. Posestvo ima namreč približno 45 glav živine, krma pa jim bo zadostovala do konca februarja. Na tem šolskem posestvu bo tudi šola ostala s 1. februarjem brez predavateljev. Na predlog Tajništva so bila potrjena pravila sklada za pospeševanje kmetijstva. Po teh pravilih bo upravni odbor, v katerega so bili imenovani: Frane Kralj za predsednika, Stanko Šircelj za tajnika in člani inž. Vlado Kind, inž. Peter Aljančič, dr. Stanko Kovačič, Jože Može, tovariš Urbančič in Zdravko Štoka, razpolagal s sredstvi sklada za pospeševanje kmetijstva, ki so bila zbrana pri bivših okrajih in s sredstvi, ki se bodo stekata v ta sklad po novem družbenem planu. Predlagali bodo tudi prenos sredstev iz tekočega računa pri Komunalni banki na tekoči račun pri Zadružni hranilnici v Kopru. O obveznem zimskem čiščenju in škropljenju sadnih dreves je poročal predsednik Sveta Franc Kralj. Do spomladi bo treba na našem področju očistiti in poškropiti kar 250 tisoč dreves. Z deli se je že začelo, za izvedbo tega pa so zadolžene posamezne zadruge, Zadružna zveza in Zavod za pospeševanje kmetijstva. Ker je oprema za izvedbo tolikšne akcije še nezadostna, bo OLO nudil podporo zadrugam pri nakupih škropilnic in druge opreme. Za tem, ko so razpravljali o delu Okrajne komasacijske komisije — le-ta dela samo na področju potoka Kornalunge in naj bo v bodoče v pristojnosti občine Koper — so razpravljali o vprašanju odkupov kmetijskih pridelkov preko zadrug. V komisijo, ki naj prouči in pripravi vse potrebno za pravilno izvedbo teh odkupov, so bili imenovani Franc Kralj za predsednika in člani Marce! Rožanc, Drago Senica, Stanko Sirce!j, Vinko Žnidaršič, dr. Stane Kovačič in Frane Klobučar. Str. 74 URADNI VESTNIK &t. H — 20. januarja 19M Za vsa državna posestva na našem področju so v delu idejni projekti in investicijski programi. Zato je imenovana posebna devet članska komisija kmetijskih strokovnjakov, ki proučuje pri posameznih posestvih stanje proizvodnje in pogoje za bodoče delo, kar bo služilo kot osnova za izdelavo programov in projektov, ki jih bosta izdelala zadružno podjetje ^Agroobnova« iz Ljubljane in "Vinosad« iz Kopra. Investicijske programe za zadruge in zadružna podjetja pa pripravlja okrajna Zadružna zveza. V delu imajo tri programe, ki naj bi služili kot osnova za izdelavo programov za zadruge v obmorskem pasu, na kraškem področju in v pivški kotlini. Pri tem Je bilo načeto tudi vprašanje obratnih in investicijskih kreditov v kmetijstvu. Po je naj boi j občutno pri zadrugah, ker s krediti ne krijejo vseh potreb. Ob koncu seje so sprejeli še nekaj kmetij sko-gospodarskih ukrepov, razpravljali o proračunu Vodne skupnosti in o načrtih drevesničarstva in trsničarstva. H! SREDSTVA SKLADA 10. člen Sredstva Sklada se določijo vsako ieto z okrajnim družbenim planom in drugimi predpisi. 11. člen Dohodke Sklada obračunava in vplačuje podružnica Narodne banke v Kopru. IV UPORABA SREDSTEV SKLADA PRAVILA SKLADA ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA Svet za kmetijstvo OLO Koper razpravlja! o osnutku pravil za Sk okraju Koper. Objavljamo osnutek znanijo z njim in da sporoče svoje špekciji OLO Koper. OSNUTEK pravil Sklada za pospeševanje kmetijstva okraja Koper L SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Sklad za pospeševanje kmetijstva okraja Koper (v nadaljnjem besedilu wSklad«) je namenski Sklad, katerega sredstva se uporabljajo za finansiranje in kreditiranje kmetijske proizvodnje in predelave ter prometa kmetijskih proizvodov. 2. člen Sklad je pravna oseba, ki odgovarja za svoje obveznosti s svojimi sredstvi. Sedež Sklada je v Kopru. 3. člen Ustanovitelj Sklada je Okrajni ljudski odbor Koper, ki ga upravlja po predpisih Uredbe o upravljanju skladov za pospeševanje kmetijske proizvodnje (Ur. list FLRJ št. 28/55), družbenih planov in teh pravil. je na svoji seji dne 9. jan. 1956 lad za pospeševanje kmetijstva v z namenom, da se vsi prizadeti se-pripombe in mišljenja Kmetijski in- 7. Sestavlja zaključni račun Sklada. 8. Obravnava in sprejema sklepe o vseh vprašanjih v zvezi s poslovanjem Sklada. 9. Določa pogoje za uporabo sredstev Sklada, če jih ni določd Okrajni ljudski odbor in v kolikor niso določeni v pravilih Sklada. 10. Opravlja druge zadeve v zvezi z upravljanjem Sklada. 6. člen Upravni odbor je za svoje delo odgovoren Svetu za kmetijstvo Okrajnega ljudskega odbora Koper. 7. člen Upravni odbor opravlja svoje posle na sejah in sklepa z večino glasov navzočih članov; Če so mnenja članov deljena, tako da ni mogoče ugotoviti večine, odloča mnenje predsednika. Upravni odbor je sklepčen, če so prisotni najmanj 3 člani. H UPRAVNI ODBOR SKLADA 4. člen Upravni odbor Sklada imenuje Okrajni ljudski odbor Koper. Upravni odbor ima predsednika, tajnika in najmanj 3 člane. 5. člen Upravni odbor Sklada opravlja zlasti tele zadeve: L Imenuje odredbodajalca za izvrševanje predračuna Sklada. 2. Izdela predlog pravil Sklada. 3. Pripravi program za izvajanje ukrepov za pospeševanje kmetijske proizvodnje, prometa in predelave kmetijskih proizvodov. 4. Sestavlja predlog predračuna dohodkov in izdatkov Sklada. 3. Sestavlja predlog pravilnika o nagradah in premijah, ki naj se izplačujejo iz tega Sklada. 3. Nadzoruje uporabo Sklada in po potrebi izvršuje virmane. S. člen Predsednik Upravnega odbora zastopa Sklad pred državnimi organi ter v razmerjih s fizičnimi in pravnimi osebami. Predsednik sklicuje in vodi seje Upravnega odbora. Tajnik Upravnega odbora organizira administrativno poslovanje Sklada, pripravlja gradivo za sejt vodi sejne zapisnike in opravlja druge administrativne posle v zvezi z zadevami v pristojnosti Upravnega odbora. Predsednik in tajnik sta za svoje deio odgovorna Upravnemu odboru. Vse listine, ki ustvarjajo obvezn - i za Sklad, podpisuje predsedn