366
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
"to"
Presvitli cesar potuje še po C e s k e m , povsod slavno sprejeman , povsod pa tudi milodaren pomočnik v potrebah. Že po odhodu iz Prage je ondašnje mesto razveselil z ukazom, da se podere staro mestno ozidje, po kterem je zlatna Praga dosihmal bila trdnjava. Neskončno je bilo veselje, ko se je 1. dne t. m. na vogalih mestnih ulic bral cesarski ukaz, jpo kterem se bode Praga razširila na več strani. — Čedalje več se sliši3 da tisti naklep na življenje cesarjevo, kterega je krojač Anton Pust sumljiv, utegne se razkaditi v hrup, ki ga je brez gotovosti učinil Anglež; vendar preiskava ni še pri kraji, ki nam bode že povedala resnico. — Tudi ogerski deželni zbor je zdaj sklican na 19. dan t. m. — Bivši saksonski minister Beust je ven-dar-le minister vnanjih oprav namestu odstopivšega grofa Mensdorfa. Baron Beust je tujec; bil je poseben, pa nesrečen voditelj veliko-nemške politike v Saksonii; ali bo srečen voditelj avstrijske politike, resno je vprašanje. — Včerajšna dunajska „Abendp." je prinesla članek, ki se jemlje za program ministerski.   Najbolj
povdarja to, da je treba zadovoliti narode ogerske krone; al prav jasno nič ne kaže, kako in kaj. To se bode tedaj še leizvedilo, kader bota govorila deželna zbora v Peštu in Zagrebu. Dualizem je na poti! — V vsaki deželi ima vlada svoj politični časnik, kteri donaša tudi vse vladne in vradne razglase itd. Državno ministerstvo bode te vladne časnike vse drugače osnovalo, kakor so dozdaj bili, in sicer tako, da bo izhajal vladni „Oglasnik" (Kundmachungsblatt) in „Dnev-nik" (Tagesblatt). Po dunajskih listih se okrožnica državnega ministra do deželnih poglavarjev, ktera razlaga vzrok te premembe, v poglavnih točkah, glasi tako-le: „ Večletna skušnja očitno kaže, da vladni časniki, kteri izhajajo v posamnih deželah cesarstva, večidel ne spol-nujejo svojega cilja in konca, da bi bili oznanovalci in razširjevalci tega, kar vlada misli in kar jo v djanji svojem vodi. Ne, da bi vredništva vladnih časnikov edino tega kriva bila, kajti tudi meje gibanja njihovega so preozke. Sploh je znano, da le malokter naročnik si drži vladni časnik za to, da bi bral vvodne Članke njegove ali pa politični del. Vladni časniki imajo večidel malo naročnikov, in tisti, ki si drže vladni časnik, si ga drže najbolj zato, da iz njega pozvedajo vradne oklice in razglase. Ta namen se pa da z enakim vspe-hom doseči s tem, da vlada vprihodnje izdaja vradne »oglasnike", v ktere morejo priti cesarski sklepi, ki jih dunajski vladni časnik „Wien. Ztg." razglaša, vladna imenovanja in druga vladna djanja; ob času deželnega zbora se temu časniku utegne tudi prikladati popis zbo-rovih razprav. Vredovanje tacega „oglasnika", kteri samo le sestavlja imenovane razglase, naznanila itd., ne potrebuje velicih pripomočkov in tedaj tudi ne prizadeva velicih stroškov, in lahko se bo dobil kak vradnik pri vsaki deželni vladi, ki za majhen denar prevzame to vredništvo. Tam, kjer je vladni časnik dosihmal vladi stroškov prizadeval, odpadejo ti stroški, — tam pa, kjer ji je ta časnik še kaj dohodkov donašal, morejo po tej novi uredbi ti dohodki se še povikšati. Vladni namen, da ljudje umevno in ob kratkem izvejo, kaj vlada o tej ali uni zadevi misli in kaj da hoče, in da svet izve* vse to, kar mu vlada dopovedati želi, se lože doseže po majhnem »dnevniku", kteri izhaja kot vradni list, in ker ni štemplan, se tudi lahko cenejše prodaja kakor drugi časniki; taki dnevniki so se z dobrim vspehom vpeljali naDunaji, v Pragi in v Gradcu, kjer se en list teh časnikov po krajcarji prodaja. Prosim Vas tedaj, visokorodni gospod, da po obstoječih okoljščinah čem preje tem bolje razderete pogodbo % podvzetnikom sedanjega vladnega časnika in prevdarite natanko, kako bi se dala „oglasnik" in „dnevnik" osnovati, pa mi to brž naznanite z dostavkom, kdaj se nova stvar more vpeljati." — Državnic (namestil prejšnjih bankovcev) se je dosihmal izdalo za 260 milijonov gold.