,,.k d.» r..« «M. .-U
in prainiko*.
* Smxl«y» ."d Holiday.
PROSVETA
' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
tlrwlnlftkl tn upravnllkl pro» tort: ' 2667 South Uwndsla Ave.
Offlc« of Publication: 2(167 South Lawndale Ava. Telephone, Rockwell 4U04
Ona bata Jo $6.00
Knterrd u Mcond-claM mailer J»un It 1*11 •> nMt^ifri««	___[*___	_
■t Chio«o. ininou. u. Act^olpnl^ j^roTv. ii!T CHICAGO, ILL., PON DEI J EK. 3. JI1LIJA (JULY 3), 19.1»_BuhacrlpUon |6.oo Yearly ftTKV—NUMBER 12H
Acceptance for mailinir at apecial rate of poaUge provided for in action 1103. Act of Oct. 8, 1917, authoriaed on Juno 14, 1018.
elike demonstracije proti cijski Nemčiji na Poljskem
Predsednik Moscicki je v govoru po radiu na-glasil, da Poljaka ne bo kapitulirala pred Hitlerjem, temveč odločno branila tvoje pravice in izhod do morja. Nacijska policija za-itražila mostove in strategične ceste v Gdan-iku
fcdin.sk. 1. jul- - "Bodite pravljenj na vse in zavarujte proti presenečenju," se glasi rilo, katerem so nacijske oritete naslovile ojačani politi jn vojaški sili v Gdansku demonstracijah proti Nem-( ki so se vršile v poljskih ¿h in katerih se je udeležile* sto tisoč ljudi. Poljaki so emonstracijah vzklikali: "Mi «no Gdansk!" in "Mi bomo zeli Gdansk!"
sacijska policija in vojaške so zastražile železniške mo-e in strategične ceste v nsku ik) izdanem svarilu. Ajšnji voditelji nacijev go-ijo o možnosti poljskega pu-zaeno pa so priznali, da ao nemške čete prišle v mesto izhodne Prusije. 'oljski časopisi v Varšavi so vili vesti o formiranju "do-voljske" armade v Gdansku. poročajo, da so nacijske mi-istične priprave v teku ne
10	v Gdansku, temveč tudi v lodni Prusiji. Nemci gradili trdnjave in vojaške ba-
ob jMtljski meji. Na Bi-fsbergu, najvišjem hribu v ini Gdansku, so postavili top-e baterije.
tršava, Poljska, 1. jul. — jaka m i velikimi demonstra-
mi dala razumeti vsemu sve-da l>o branila svoj koridor Baltiškega morja. Demon-
ije so se vršile v zvezi s pro-ami navalističnega tedna v nentu. ko se je napetost gle-wode Gdanska povečala, ¡dansk, ki spada v območje ¡»kejfa carinskega sistema, oridoj- j c morala v svetovni
11	poražena Nemčija odatopi-'n'jski, da je slednja dobila d d<» morja. Vrrnitev Gdan-
Nt-mči j j je v Hitlerjevem pamu ekspanzije.
"ij«. Poljska, 1. jul. — »MMMI Poljakov se je zbra-u*ni Pristan iščnem mestu, se udeležili demonstra-proti Nemčiji. Več tisoč Po-'n J'' P' 'šlo sem iz Gdanska. demonstracijah so položili priseg.,, "da bodo bra-(io morja, držali ne-fiaru.., ^ražo ob ustju re-m s< itili svoje brate M rani meje, ki tvorijo poljskega naroda, •'kozi Gdansk in se sko morje.
,r'cki, predsednik
' ^o\.,ril poljskemu ' r«diu v Varšavi.
I»f">*lavljamo tradici-;	icin teden, ao na-
" "''rnjei,,. proti obrežju, '<'ktor naše deže-i're^a gresta dve 'rgo\ i ne," je rekel '«• razlog, zakaj '»'iansku in Gdyniji v našem eko-'! »«tiju. Dasi nam ' r ' P'»lj«kf|fa ozemlja l,r,*>M- in koridor o-naše ekonomske ' '"'"dvisnosti. Za '"'"'•■"Ijiva, ker sta naš,-g a obstojs /ave.t () t<4J vrndno-
- 1 herm.jfa držav-' ' "vire nam bo-" ' da olidržimo,
r„,.. v ' r?l ',,M bo naša *m<» močni na su-"' ' ' letati hoče-ft* morju."
bod° morati c*,tah
Nacijske av-w tid« * K da * mo-
XI n r<-ka
\ H;,! fll.u M h' 11
Anglija zavlačuje pogajanja
Kritika Chamber-lainove politike
Moskva, 1. jul. — Andrej 2da-nov, načelnik zunanjega odseka vrhovnega sovjeta in član izvršnega odbora komunistične stranke, je obdolžil Veliko Britanijo odgovornosti za zavlačevanje pogajanj glede sklenitve militaristične in obrambne zveze.
"Velika Britanija sploh ne mara skleniti takega pakta, ki bi ga sovjetska vlada lahko o-dobrila," piše 2danov v Pravdi, glasilu komunistične stranke. "Ona le govori o sklenitvi dogovora, da premoti javnost in zakrije svoje prave namene, ker še vedno upa, da bo naredila kupčijo s takozvanimi agresivnimi državami. Predvsem želi dogovor, na čigar podlagi bi sovjetska vlada igrala vlogo hlapca in prevzela vse breme. Nobena država ne more sprejeti takega dogovora, če i^>Če postati orodje v rokah ljudi, ki hočejo, da gre drugi zanje po kostanj v žerjavico."
Zdanov dalje pravi, da bo ltu-sija vztrajala pri zahtevi glede garancije baltiškim državam — Estoniji, Finski in Latviji — o pomoči, če bo njih neodvisnost v nevarnosti. Anglija noče sprejeti tega ruskega pogoja in to je vzrok, zakaj pogajanja med njo in Rusijo ne pridejo do konca.
Francija opazuje razvoj krize
Angleški pritisk na Poljsko
Pari*, 1. jul. — Senzacionalne govorice o nacijskem puču v Gdansku krožijo v Parizu. Mnogi so uverjeni, da bo Hitler kmalu udaril, če se bodo pokazala znamenja, da Velika Britanija ne bo priskočila na pomoč Poljski. Francija iz tega razloga o-pazuje razvoj nove krize.
Francija se nahaja sedaj v sličnem položaju kakor v septembru preteklega leta, ko je nastala kriza zaradi Češkoslovaške. Dasi sta Francija In Velika Britanija obljubili, da bosta pomagali Poljski, ako *bo napadena, je vseeno možnost, da bo Chamberlain svetoval Poljski, naj odstopi Gdansk Nemčiji in s tem odvrne vojno. Ako bo Francija nasprotno svetovala Poljski, naj se upre Nemčiji, tedaj bo izbruhnila vojna ali pa bo Hitler odnehal.
Doslej še ni nobenega znamenja, da bo Francija podpirala Chamberlaina, če bo zahteval od Poljake, naj žrtvuje Gdansk. V Parizu prevladuje mnenje, da je Hitlerjev cilj uničenje Poljske kot neodvisne države, da postane vasalka Nemčije. Ako bo Poljaka izgubila Gdansk in koridor, tedaj bo borba za ohranitev neodvisnosti veliko težja.
Francoski poslanik v Varšavi, Leon Noel, je dospel v Pariz, kjer je konferiral o situaciji v Gdansku z zunanjim ministrom Bonnetom. Slednji je potem sprejel v svojem uradu poljskega poslanika.
Zadnje vesti
VARŠAVA. — Glasilo poljske armade pide o Mobilizaciji na-cij.sk i h vojaških «not v Gdansku. Poljrfka vlada je naznanila, da bo poslala protest nacij-skim avtoritetam, ker mobilizacija ograia poljske interese v (i da nsku.
GDANSK. — Albert Foerster, vodja nacijev, j« izjavil, da so Nemci v Gdansku pripravljeni žrtvovati "svojo kri in življenje v borbi, da postane mesto spet posest Nemčije."
LONDON. — Premier Chamberlain je spet opozoril Hitlerja, da se bo Velika Britanija uprla nacijski agresiji, ki bi ograiala neodvisnost Poljske in drugih držav, katerim Je obljubila pomoč.
PARIZ. — Francija naznanila obrambne ukrepe v ivezi s "krizo med Nemčijo in Poljsko zaradi Gdanska. Zunanji minister Bonnet je informiral poljskega poslanika, da bo Francija podvzela potrebne koraka, če bo Hitler odredil okupacijo Gdanska.
TOKIO.—Japonska vlada naznanila pogajanja s reprezentan-ti Velike Britanije glede likvidacije konflikta, ki ga je izzvala japonska blokada angleške koncesije v Tientsinu, Kitajska.
• Tu pre-
Bolgarski minister odpotuje v Berlin
Sofia, Bolgarija, 1. jul. -je bilo naznanjeno, da bo mier Kiosevanov Odpotoval prihodnji teden v Berlin, kjer bo konferiral s Hitlerjem in njegovimi ministri. Razgovori bodo sledili diskuzijam v Sofiji, kjer se je več dni mudil dr. Hans Frank, nemški juatični minister. Frank se je v četftek Vrnil v Berlin.
na
"koz.
Angleški poslaniki pozvani domov
Diskuzija o nemško-poljski krizi
I>ondon, 1. jul. — Angleški poslaniki se vračajo v London iz prestolnic evropskih držav, da poročajo vladi o razvoju si tuacije. Prvi se je vrnil domov Howard Kennard, poslanik v v Varšavi. Priletel je v London z letalom, da poroča Chamber-lainu o nemško-poljski krizi zaradi Gdanska.
Neville Henderson, angleški poslanik v Berlinu, bo odpotoval v London prihodnji teden. Njemu bo sledil Reginald Hoare, |)oslanik v Bukarešti, Rumuni-ja. Vsi poslaniki bodo jk> vrnitvi v l,ondon konferirali s pre-mierjem Chamberlainom in zu nanjim ministrom Halifaxum.
Govorice, da prihaja nova "monakovska" konferenca, nočejo utihniti. Chamberlain bo skušal ponovno "potolažiti" Hitlerja s pritiskom ns Poljsko, naj odstopi Gdansk Nemčiji.
Te govorice ao se pričele širiti potem, ko je baron Edward Gevr, zaupnik nemškega zunan jega ministra Ribbentropa, obiskal Ix>ndon. On je konferiral s Chamberlainom in mu «veto-v al. naj on pregovori Poljak»* v izročitev Gdanska Nemčiji.
Enajst Arabcev ubitih v Palestini
Jeruzalem, Palestina, 1. jul. ■ Enajst Arabcev je bilo ubitih in čez 50 ranjenih v izgredih in bitkah z Židi v Tel Avivu in drugih mestih. Dva sta bila ubita pri Rasel Ainu, štirje pri
Veliki viharji v južno-vzhodni Evropi
Budimpešta, Ogrska, 1. jul. — Najmanj 5.'i ljudi je bilo ubitih v viharjih, ki so divjali v južnovzhodni Evropi. Čez 30 ljudi je utonilo, ko je reka Ros-ca vsled deževnih nalivov prestopila bregove in zalila nižine pri Seveljivu, Bolgarija. Osem ljudi je izgubilo življenje, ko se je utrgal oblak in je voda zalila tri vasi v Grčiji.
Rehovotu in pet v Tikvahu. Policija je aretirala veliko število izgred ni kov.
seja nemškega vojnega in ekonomskega sveta
Veliko itevilo rezervi• stov pozvanih v armado
POGAJANJA S SOVJETSKO VLADO
Berlin, L jul. — Člani vojne» ga in ekonomskega sveta so na svoji seji v Berlinu odobrili načrte glede takojšnje raaglasR-ve kontrole živeža. Odmerki bodo znižani 40 odstotkov, da bo vojaštvo imelo dovolj živil, če izbruhne vojna.
Poveljstvo armade je že preklicalo vojaške dopuste in pozvalo veliko število rezerviatov pod zastavo, lastniki avtomobilov so bili tudi pozvani, naj izročijo avtomobile vojaškim o-blastem kakor hitro Imi odrejena splošna mobilizacija.
V	krogih Hitlerjeve garde prevladuje vojno raiV>oloienje. Vonitelji poudarjajo, da bo Poljska kmalu čutila mogočnost nemške oborožene pesti. Ta peat jo bo strla in njeno ozemlje si bosta razdelili Nemčija in Rusija.
V	Berlinu so uverjeni, da Velika Britanija ne bo priskočila na pomoč Poljski. Tri nemške delegacije so odpotovale v London, da pridobe Chamberlaina in zunanjega ministra Halifa-xa, naj pregovorita Poljsko, naj se poda in pristane na Hitlerj ve zahteve. Nemčija mora dobiti Gdansk in tudi kolonije, ka tere je izgubila v svetovni vojni.
Angleški diplomat je v Beril
nu menijo, da Ik» Hitler nadaljeval boj in zahteval nove koncesijo, čeprav bo ChsTJlberlaino-va vlada kapitulirala preti njim in mu dovolila anuksijo Gdanska.
Naciji v Berlinu namenoma širijo govorice, da pogajanja s sovjetsko Rusijo napredujejo"in da ho trgovinska pogodba kmalu sklenjena. Dalje trdijo, da bo kmalu dosežen tudi sporazum glede razdelitve Poljske med Nemčijo in Rusijo. Te govorice imajo namen prepričati Poljsko, da ne more pričakovati pomoči od nobene strani, če se bo zapletla v vojno z Nemčijo.
Domače vesti
Vesti is Pen ne
Imperial, Pa. — Pri padcu s 60 čevljev visokega ogrodja oljne sesalke se je dne 23. junija smrtno ponesrečil slovenski mladenič Ajbin Skladič, star 23 let, ki je naslednje jutro v bolnišnici umrl. Bil je član društva 10f> SNPJ in društva JftKJ. Tukaj aapušča starše, dva brata in |>et sester.—>Frank Urbas, član SNPJ, se je vrnil iz bolnišnice, kjer je srečno prestal operacijo. Člani mu želijo hitrega okrevanja.
Poroke
V Prestu, Pa., sta bila dne 22. junija poročena Charlos Kaučič, član društva 660 SNPJ, in Mary Subic, članica društva 166 SN-PJ. Dalje sta bila 28. junija |k>-ročena Clarence Vidmar, član društva 166 SNPJ, In Mary Do-Unar, članica društva 427 SNPJ.
•V Clevelandu, O., sta bila preteklo soboto poročena Maks Lene! in Rose Rogel. Obilo sreče t
Is Južne Amerike
Buenos Aires, Argentina. — Dne 18. junija so rojaki odprli centralno slovensko knjiinico, ki bo poslovala v sveži s slovensko šolo in bo kmalu imela sbirko 2000 knjig. Dne 25. junija pa so na Dock Sudu polotili temeljni kamen sa Jugoslovanski dom.— Na obisk je prišel Bogoljub Cl-kota, član uredništva belgrajxke-ga Vremena. — Družini Ivana Birse se je narodila hčerka. V Rosariju sta bila poročena Franc Cetin is Materije in Matilda Parodi, Argentinka.
rajo takoj prijaviti za delo na cestah Gradnja militaristične ceste se je pričela pred nekaj tedni.
angleška vlada ponuja koncesije nemcui
Halifax naglaia potrebo enotnosti
ITALIJANSKA POMOČ NEMČIJI
Ixmdon, 1. jul. — Lord Hall-fax, angleški zunanji minister, je v svojem govoru pred člani Instituta za mednarodne zadeve, apeliral za enotnost v Evropi in ponudil koncesije nacijaki Nemčiji v obliki dobičkanosne razdelitve trgovine, ako bo zavzela pravilno stališče. Poudarjal je, da Velika Britanija noče uničiti nemške trgovine, pač pa je pripravljena skleniti kupčijo s Nemčijo.
Zunanji minister Je dejal, da je Velika Britanija pripravljena kooperlrati s Nemčijo, toda uprla se bo agresiji, Poveliča-val je mogočnoat britake oborožene sile in isjavil, da bogastvo in industrije angleškega naroda podpirajo Chamberlalnovo vlado.
"Naša bojna mornarica je nepremagljiva", je dejal Halifax. "Letalska sila je bila ojačena v sadnjih mesecih in se lahko kosa k vsako drugo, Velika Britanija je pripravljena in ae ne boji groženj. Izpolnila bo obljube, katore je dala Poljski, Turčiji, Rumuniji In Grčiji. Mi ve-mo, da bi bila naša neodvlanoat v nevarnosti, če bi se morale to drftav« ukloniti oboroienl sili."
Halifax Je zanikal nacijske
OMoIftitve, da hoče Velika Britanija obkrožiti Nemčijo s sovražniki ill da ji zanika pravico do življenskoga prostora, ki ga potrebuje za svoj obstanek. Dalje Je rekel, da se vsi ekonomski problemi lahko rešijo s pogajanjem.
Berlin, 1. Jul. — Nacijski tisk v svojih komentarjih govora angleškega zunanjega ministra nagiaša, da ustavitev vojnih priprav zavisi (ni Velike Britanije. Govor je bil nadaljnji dokaz, da angleška diplomacija vodi staro |K>litlko v Interesu zaščite svojih Interesov in ignorira pravice drugih držav,
llern, Švica, 1, Jul. — Socialistični list Tagwacht poroča, da Italija pošilja želesniške vagone za prevažanje vojaških čst v 1-nomost, Sol nog rad In na Dunaj. Ti bodo vzdrževali promet, ako bo izbruhnila vojna.
Kongres omejil Rooseveltovo oblast
Nevtralnostni zakon amendiran
Washington, D. C., L Jul, — Kooseveltova oblast nad denar-stvom in finančnimi zadevami je bila ]H>kopana sinoči, ko se v senatu niso mogli zedinitl glede zakonodaje, ki bi |x>dalJAala to oblast. Roosevoltova administracija kljub temu ni hotela priznati |M>raza. Predsednikovi pristaši v senatu trdijo, da Ik» zadeva prišla spet na dnevni red prihodnjo sredo, ko se Imi kongres po kratkih |x>čitnicah spet sestal v svojem zasedanju.
Predlog, da se Rooseveltu odvzame oblast glede devaluacije dolarja, je bil po vroči debati tudi sprejet v senatu s 47 proti 111 glasovom.
V nižji kongresni zbornici je Kooseveltova administracija tudi doživela poraz, ko je bil sprejet amendment k nevtralnost nemo zakonu glede emlmrga na izvoz orožja v vojni zapletenim drŽavam. O tem se Je vršilo po- ( imensko glasovanje in amendment je bil sprejet z 214 proti 173 glasovom.
Argument zagovornikov a-mendmenta Je bil, "da v Ameriki izdelano orožje in bombe ne smejo biti poslane v druge države za pobijanje žensk ill otrok."
Poslovni odsek nižje zbornice, ... . ..... _ ... - .. je priporočil V sprejetje tud| napsdli ln unič i smerlško šok,
predlog, da kongres odredi	prI K.ičovu v ^J^navalu
iskavo federalnega delavskega	•« > " »
odbora, ki Izvaja Wagnerjev za	' £
kon. Kugene I) Cox, demokrat	™ "|M".< Ije. katerih cilj Je Oku-
, " ■ . , .	ime ju mesis. Bombe eo poruši-
Iz GeorgiJe. znan nasprotnik de-	£ J. <jru|fjh ^ y ^^ pQ.
Japonci napadli ameriško šolo
Moskva zanika poročila o japonskih zmagah
AanithsJ, L Jul. — Japonci so
Isvskega odbora, Je avtor resolucije. On Je napovedal, da Is» I a sprejeta, ko se kongres sestane v svojem zasedanju prihod-njo sredo, Resolucija določa I-
vzročitna škoda /.naša čez $100,-000
Monk IS, L Jul. — Pravda, gla*
silo komunistične stranke, piše,
Km rt Je asvofcoditdjtca. (Narisal Jerger.)
menovanje posebnega kongres	,|s so jnp<»n»ka |s>ročila o letalnega odbora, ki Is» vod M preiska	*kih zrnagiih v bitkah na meji
vo.	>4) Mandžuriji in Zunanji Mon-........ r	goliji plod napihnjene domišlja-
Roosevelt podpisal
farmski zakon	, "Vsak dan slišimo nove laži
ti, . i» f* i i..i u japonskih zmagah," piše Pra-VVashlngton, D. C. I. Jut-	hi|| M u, ^ f rmW#.
Predsednik Roosevelt je sinoči	nofn# dM dvigne svoj vojslkl pre-
l*»dplsal farmski zakon glede a-	1
proprtacijr vsots II,I04,40H..	_ ^
03!, obenem pa je o|»o«oHI kon- (J*|*,nci «m» js»ročali, da so u-gres, da mora dovoliti dodatno nlčlll 251 ruskih In mongolskih
vsoto za kritje stroškov, ki nI-	letsl v h|M»padlh ob meji Mand-
so omenjeni v proračunu.	'turlje In Zunanjt Mongolije.) ,
pondeukk
THE EN LH« H TEN MINT
•LAMLO IM LASTNIKA ILOTIKIO U.
POUPOKMI J El»Wl/TA m0i mm* . 1------kr <A« W«-«	I
PROBVETA
MITU a*. Lmmmdml* A**» «Mu MMIKI OP TM* rtDUUm
Svet v bodočnosti
posebno sedaj, ko ne vrši kampa-nja za nove naročnike na Cankarjev Glasnik, da se naročijo.* Poskusi te. Naročite si to revijo, jo «krbno prečitajte in jo oddajte svojemu aoaedu, prijatelju alil znancu, da jo tudi on prečita in, se z njo seznani. C i ta j te pazho, ne samo površno..
Ta revija je dobro urejevana. In ako nas bo večja armada naročnikov, se bo gotovo še bolj izboljšala. V osebi Etbina Kristana imamo urednika, ki se gotovo razume na svoj posel. Letna naročnina na Cankarjev Glasnik je fS, polletna $1.60; ako pošljete en dolar direktno na upravništvo (6411 St. Clair ave., Cleveland, O.), jo boste prejemali pet mesecev.
Anton Jankovich.
Vitamin C v mleku
Pni dvajsetimi
(Iz Proavete, 3. julijH
Poma/e renti. V Uirainu. 0., letni Josip Bombne.
Delaveke venti. Oborotena J mi stavko v Winnipegu. Kanada
Inoztmeke veeti Vso NemčU« ljajo iiolitične (apartakovske) m Ijane z izgredi In poboji.
Sovjeteka HuMija. Obnovljen» pogajanja mod «ovjeti m driav.	. _
(.r ur t al K. K. Silam* » vrnUvi.lt 1'alentiae,
povelja* aagteAklli let e angle*!
juiJJ*
ovice
starega
iorja
* vračaj«
racije na otokih in v
fti^ Tki S le
Lfcdnji o«1 on,h' kl J a K, tja *>H * Pred
.¡S se bodo tudi oni, ki Vsekakor
¿hove vrste že znatno 1 od onih 182 interni-.
-ki mo jih kma:
' rčnem sporazumu iz I. ' šcdaj menda že vsi do-Kidvomno je to pripisati sporazumu in zbližanju ¿1 na Jadranu, kolikor ojj osvobojenci niso pre-, internaciji vse kazni, ki bila prisojena.
ne jih je že večje šte-"jled najbolj znanimi so v Fran Tratnik s Črnega 'janko Leban iz Gorice, Bevk iz Cerknega in tudi lanec Josip Srebrnič, ki po raznih krajih v in-ajj preko 10 let.
tako ali morda Še bolj jive so vesti, da se vra-iTjudje tudi iz ječ. Pred ne-dni smo že kratko poročali, povrnil v Gorico prof. Jelinčič, Jii je bil v dru-delu tržaškega procesa, v ranem goriškem procesu obsojen na 20 let ječe. se je vrnil tudi Vekoslav sProsekai, za katerega ivni tožifti v tržaškem zahteval obsodbo na enako kakor za njegove ¿tiri tovariše, a mu je sodišče prisodilo 30 let Prebil je v zaporih dobrih Kolikor še niso bili pomi-sebodo vrnili te dni tudi jlfcsojenci iz procesa, do kate-\j«prišlo kmalu po goriškem ¡dogodka v Koprivišču pri i nad Kanalom. Izmed njih decembra preteklega leta oni. ki so bili tedaj obso-20 let. Sedaj jim bodo i» tisti, ki so jih obsodili li I» 30 let ječe.
«A DELA V ISTRI
a pokrajina, ki spada prej med najrevnejše v zaradi česar so morali i tudi njene katastrske f. ker bi bile drugače osnove zemljiškega in «h drugih ne|>osrednih tako visoke, da bi nasto-popolno obubožanje prebije bila v zadnjih letih velikih investicij. Predlo gradili avtomobilske ce-'iki vodovod in dovršili vrlih javnih del. Izvršila pa tudi velika sprememba v ™ zemljiške lastnine, »o se zmerom bolj kon-v rokah nekaterih ve-_ tnikov v istrskih obalrtih " "> treh ali štirih denar-ijodov, med katerimi- je P^reditni zavod v Veto Prvem mestu. Sodeč po F« dražb v uradnem li-P<®»Jine «e vrsti v jKikra-J*** Po 200 in več pri-Prr*laj posameznih parcel posestev.
,jtrnih d*»ih v zadnjih šest ¿f Hal Preteklo nedeljo fc Pnfekt odv. Cimoroni
ga posnemamo ■•■»«vih podatkov. V o-
na
PROtvat*
preko 22 milijonov lir, od katerih odpade 12 milijonov lir na državo in poldrugi milijon na pokrajinsko upravo.
Prefekt je navedel tudi nekatere podatke o gospodarskem položaju pokrajine. Tako so znašali lani depoziti in prihranki, naloženi v istrskih denarnih zavodih, vsega 36 milijonov t- lir. Gospodarstvo večjega Števila občin je bilo sanirano a kolektivnim posojilom 35 milijonov lir. Prefekt je nadalje govoril o državnih subvencijah pokrajinski in nekaterim občinskim upravam, o ustanovitvi divizijskega poveljstva in vojnega okrožja, ter o dveh vojaških šolah v Puli in Portoroču, o populacijski politiki pokrajinske uprave, o borbi proti jetiki ter še o nekaterih drugih perečih vprašanjih.
DROBNE NOVICE
Poroke. V Trstu sta se pred dnevi poročila dr. Zorko Ščuka in Anica Milkovičeva. V Bar-kovljah pri Trstu je bila poroka Marija Sosiča in Milene Marte-lančeve. V Gorici pa so se poročili Mihael Korsič s Pavlino Mavričevo, Andrej Tronkar z Žito Coljevo ter Avgust Mužina s Sofijo Coljevo.
Smrtna kosa. Pred nedavnim je podlegel mučni bolezni 37 let stari Albert Skrk, po domače Lorkov, v Saležu na Krasu. V Gorici pa sta te dni umrla Ludo-vika Gomišček v starosti 71 in France Pire v starosti 84 let.
Spremenjeni priimki. "Gaz-zettino" poroča o novih dekretih goriškega prefekta, s katerim so bili spremenjeni priimki 9 družinam v Koprivi pri Krminu. Spremenjeni so bili priimki Krasnič v Cassani, Žnidaršič v Sartori, Mavrenič v Maurenzio, Kocijančič v Coceani, Kos v Cossi, Le-nardič v Lenardi itd. Dekreti so bili objavljeni v italijanskem uradnem listu in nabiti na občinsko dtesko v Koprivi.
Vojaški dopuatniki. Po deželi je sedaj polno vojaških dopustni-kov. Pretežni del je iz vrst rezervistov, ki so bili vpoklicani v vojaško službo pred meseci. Vsi so dobili daljše dopuste, po štiri tedne in tudi po dva meseca. Kakor poročajo listi, je večina prišla domov zaradi dela na poljih.
Na Opčinah pri Trstu so preuredili tamkajšnjo tramvajsko postajo in jo nekoliko povečali, tako da bo občinstvu dostop do nje lažji. Obnovili so tudi tire pred postajo in v remizi. Stroški za ta dela so znašali okrog 100.000 lir.
Smrtna nesreča se je pripetila v Ložicah, kjer imajo centralno delavnico za gradnjo nove električne centrale pri Doblarjih. Voz industrijske železnice, ki je bil natovorjen z gradbenim materialom, se je odtrgal od stroja in zdrvel navzdol po strmini ter na ovinku skočil s tira. Pri tem je zadel v 28-letnega delavca karla Boršiča iz Borjane nad Kobaridom in ga stisnil ob drevo, da je bil pri priči mrtev.
Nesreča pri košnji. V Materiji se je smrtnonevamo ponesrečil 26-letni Ivan Filipčič. Pri
J H I __________ košnji je padel na koso tako ne-
etičnimi prvaki daljše srečno, da se mu je zarila v tre-buh. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico. Zdravniki so ugerto-vili, da mu je kosa prereza^ nekaj črevesja. Zdravniki si mnogo prizadevajo, da bi ga ohranili pri življenju.
Neareča v tržaškem pristani šču. V delavnici nekega podjetja v tržaškem pristanišču se j« ponesrečil 32 let stari Virgil Vi " doslej izda- dal. Z žerjavom so dvigali že 'HjoiHn in njegovo, lezno ploščo, ki je tehtala več b >t 7.' ' K,MVr"' kr"je ob-1 stoto v. Pk>šča se 3e nenadoma SlV f '('ri/ni«n, No-^utrgala, ko je bila že visoko v
starosti 32 let. Med domačini v Barkovljah, v mestu in bližnji okolici je bil zelo priljubljeu. Pred leti se je mnogo udejstvo-val v domačih športnih in pevskih krogih; Zapustil je mater in brata. V Trstu je umrla 75 let stara Marija Speharjeva, v Gorici pa Josipina Lebanova v starosti 47 let.
V	Solkanu je umrl posestnik Štefan Srebrnič v starosti 75 let. O pozni uri se je vračal domov. V neposredni bližini domače hiše pa se je onemogel zgrudil na tla. Zadela ga je kap. Domači so ga našli naslednje jutro že mrtvega.
V	Žagarju se je smrtno ponesrečil 60-letni. delavec JosiR Trpin iz Gradiške. Ponoči se je vračaf z dela domov. V neki tesni ulici ga je prehitel tovorni avto a priklopnim vozom. Priklopni voz, ki ga je zanašalo na mokrih tleh, pa je zadel moža z veliko silo tako, da je odletel na kraj ceste. Trpin je dobil smrtne poškodbe na glavi in je očitno nekaj minut po nesreči izdihnil. Šofer nesreče bržkone ni opazil in je nadaljeval svojo pot. Sredi noči pa se je tam zgodila še druga manjša nesreča. Na istem mestu sta se srečala neki oseb-ni avto in neki motociklist. Mo« tociklist, ki sta mu močna žarometa jemala vid, se je sicer izognil avtomobilu na skrajno desno stran, toda pri tem se je za-etel v Trpinovo truplo, ki ga ni
čez Vipavo. Na nepojasnjen na* opazil, padel z motorja, a se k öin je padel z mostu v reko, ki
L*"* Razdobju je bilo ... ■y**^ ali obnovljenih i £ njimi "»t« Trst-£'K.ka, Poreč-Pazln-^/ka, Tnt-Reka, za fe ' i' krajina ta
nov« iz-
^>nov lir. Z. miren-T*"1 Je bil,
Wli* K"I*T' I)e"
a.
in (. tij
125,(100
if fU,l.r..
Iri« I-abin, Ra-
'Jh,
ta u.
zraku, in je treščila na delavca. Zlomila mu je hrbtenico in mu vrh, ki šte-1 prizadejala še druge poškodbe, prebivalcev, Vordkt. _ V Gorici so se po-levica de- ročili mizar Lojze Pavlin z Iva-\ odo l>odo no Gorjanovo In elektrotehnik ¿a iz<uše- Angel Simčič s Franico Oblako "k» izdanih vo, v Trstu pa uradnik Danilo 1 'r. V glav- Rebula z NataJijo Božičevo, pek 'rja ob Mir- Josip Znidaršič z Marijo Baaani-'J* Kropan- Ičevo ter čevljar Ferdo fcnidar mike t|rrad- šič z Rožo Hreševičevo. •vetišča ter I Novi grobovi. — V tržaški bol 1 klanih nišnici je umrl Drago Starec v
Michiganski govefner I.uren Dickinson.
in Aleksandra Belleli, Rebeka Mugliesi, Katerina Goldberger, Ester Acco in Ludvik Zeiler so bili obsojeni na zaporne kazni po 15 dni in na globe po 1000 lir.
Poakušen beg čez mejo. V Godov iču nad Idrijo so obmejni mi« ličniki aretirali 19-letnega Italijana Rina Negrella iz Vastagne pri Vicenzi. Bil je brez osebnih dokumentov in tudi brez sredstev. Nameraval je čez mejo, da bi si onkraj nje poiskal delo in zaslužek.
Utonil je v Vipavi 13-letni Ciril Cerne iz Prvačine. V družbi tovarišev se je igral na mostu
sreči le malo poškodoval. Vest o Trpinovi smrtni nesreči je iz zvala pri vseh domačinih v Gra-diški in okolici globok vtis, ker je bil znan kot dober Človek in skrben oče svoje številne družine.
Razstava goriških češenj. — Z
dotacijami pokrajinskega kor-poracijskega sveta in drugih (orporacij so priredili letos po presledku treh let v Gorici dru go medpokrajinsko razstavo češenj. Razstava je bila v veliki goriški tržnici. Razstavljeno je silo blago iz Vipavske doline in Brd ter goriške okolice, pa tudi iz sosednih pokrajin, predvsem iz Furlanije. Razstavljalcev je okrog 300. Razstavili so tudi nekaj konzerviranega blaga, predvsem kandiranih češenj.
Na Banjšici so otvorili novo cesto, ki je bila zgrajena z Banj-šice v Kanalski Kal. Cesto je o-tvoril goriški prefekt Manno. V Kanalskem Kalu se je pričela tudi gradnja novega fašistične ga doma.
Zaradi požara pred sodiščem.
V	letošnjem februarju je nastal bližini Senadol pri Storjah
gozdni požar, ki je napravil precejšnjo škodo petim posestnikom. Pri preiskavi se je izkazalo, da je posestnik Ivan Gržeij nameraval uničiti nekaj dreves, na katerih se je pokazal lobadar. Pripravil je nekaj dračja okrog drevja in ga zažgal. Ogenj je v resnici zajel drevesa, a zaradi vetra se je naglo razširil še na ves gozd. Gasilci iz Trsta so požar le s težavo omejili. Te dni se je moral Gržeij zaradi požara zagovarjati pred tržaškim sodiščem. Njegov zagovornik je dokazoval, da je posestnik moral tako ravnati, če je hotel preprečiti, da bi lubadar ne uničil celega gozda. Sodišče pa je Grže-lja kljub temu proglasilo za krivega in ga obsodilo na 8 mesecev zapora.
Smrtna koaa, V Trstu je u-mrl Radislav Metelič v starosti 28 let.
Zaradi deževja ao reke v goriški pokrajini močno naraatJe. Soča se je v Podgori pri Gorici dvl-gnila za dva metra nad normalo.
V	Doblarjih so ukrenili tak«* vse potrebno, da voda ni napravila škode pri novih napravah za električno centralo. Vendar Je Soča ponekod prestopila brago-ve. K sreči pa nI napravila vtfje škode. Tudi Idrijca in Bača sta ae dvignili visoko nad normalo. s poplav v njunih dolinah ni bi-lo. V Trstu jt lik) kakor iz škafa. Po ulicah ae je razlila voda. vendar nikjer nI bilo potrebno prekiniti prometa, ker ae je ako-raj aproti odtakala v kanale. Toliko na slabšem so bili pašci. ki zaradi močnega vetra niao mogli rabiti dežnikov.	/
Pred tržaškim	J*
vršil proces proti skupini Zidov, ki so bili obtoženi, da letos v zgodnji i*>mladi o priliki aeata ve židovskega registra oblastem pred hiši I i zahtevanih oseb
ga je naglo odnesla. Otroci so priklicali na pomoč nekaj poljskih delavcev, ki so fanta nekoliko nižje dejansko spravili iz vode, toda bil je že mrtev.
V Pliakovici se je zgodila huda nesreča. Franja Širčeva je med potjo s polja domov srečala čre do goveje živine, ki jo je neko 12 letno dekletce gnalo na pašo. fina izmed krav je tedaj nfepriča kovano zbezljala in se zaletela v Sirčevo. Z rogovi Jo je nabodla v trebuh. Ženo so Vmalu po ne sreči pripeljali domov, toda v ne kaj urah je podlegla poškodbi.
jčlanjena v organizaciji in se ji povečata, obenem pa družini pripovedujeta, kaj vse amore in premore organizacija.! >
Naj ideal nejše bi bilo. da bi jimeli delavci lastne športne organizacije in da bi v teh organizacijah posvečali pažnjo ne atumo brcanju žoge. rokoborbi id., ampak tudi duhovni vzgo-i. Člani bi morali čitati delay-ski list in ga naročati, morali t)i biti člani strokovne in kulturne organizucije ter |>o*ečati prireditve teh organizacij. ' O tem bi moral voditi nadzor.
Toda športne organizacije morajo imeti denarna sredstva na razpolago, zato, če ne iz dru gih razlogov, je njih ustanav-janje težko. Navadno so de-avske športne organizacije samo dobavljalnica "zvezdnikov" meščanskim športnim klubom.
♦lajbolj priporočljivo je, da vplivajo na delavsko mladino starejši delavci v tovarni in delavnicah. Seveda ne smeš priti do navdušenega športnika in mu enostavno odgovarjati, da se naj ne udejstvuje v športu. Treba mu je vzbujati ruzum, da bo spoznal, da je poleg «por ta potrebno drugo delo in da se delovne prilike v tovarni ne zboljšujejo na športnem igri šču, ki ga je mogoče dal podjetnik sam na razpolago. Za organizacijo podjetnik najbrfte ne da lokalov in nu take stvari je treba pokazati, da jih vajenec dojmi.
Vzgojno delo ne rodi uspehov od danes na jutri. Težitvno je, zato pa ga največkrat vršimo z nejevoljo, ako se takoj ne pokažejo uspehi in nuzadnje rečemo: Saj nič ne pomagu! Pomaga, samo vztrajen je treba biti, vztrajen kot so žogobrcači, ki se do onemoglosti tepejo za žogo, mi pa se tepemo — za bodočnost, za svobodo in sociulno enakopravnost ter odpravo izkoriščanja delavskega ruzreda. Af. Pocajt v Del. Pol.
Delavec in šport
Delavčev odnos do športa je postal važno vprašanje. Šport je tako zelo zajel delavsko mladino, da se je že skoro docela odtujila svojim dolžnostim, t. j boju za lepšo bodočnost. Dokler je človek mlad, je mogoče zadovoljen tudi s tem, ako sme brcati žogo. To zadovoljstvo traja seveda le toliko časa, dokler nogobrcača vzdržujejo starši ali pa ga kot "zvednika" plačuje klub bogatih patricijev, ki se hodijo nu tribune naslajat ob pogledu na upehane igralce, ki se bore za točke in pri tem brcajo ne samo žogo, ampuk, če treba tudi drug drugega v trebuh in noge. Kar se Jakec nauči, to Jaka zna. Na športnem prostoru ae Jakec ni učil, kako si človek pribori večji kos kruha, zato tega potem tudi ne zna, ko pride v tovarno na delo in si mora sam služiti za vsakdanje potrebe. Ta boj za večji kos kruha ni nič mikaven, nič sličen boju za točke, ampak je delavec že v naprej zgubljen, ako «e brez organizucije znajde podjetniku nasproti. Starejša delavska generacija je zavzemala proti športu odklonilno stališ« in ga zavzema še danes. Ne brez razloga. Saj je šport odtujil njenim vrstam številno mladino in ogrozil uapahe dolgotrajnih bojev, katar« Je častno izvojevala stara generacija. Gotovo j« šport potreben. Toda zdi s«, da ga delavstvu sovražna sile namenoma forslrajo In s tem odvračajo delavstvo od razmišljanja, posvetovanja, razpravljanja in od čltanja. Ze rimski diktatorji iti cesarji so znali tolažiti nezadovoljni narod z igrami.
Zanikati šport in s« boriti proti njemu bi bHo nekaj, kar ne vede k uspehu.
Tu pomaga samo vzgoja mladine, ki mora začeti ž« doma v rodbinah. Mlademu človeku je treba znati prikazati resnične potreb« življanja in tudi pot po kateri se trudi delavski razred, da bi priš«! iz nižin navzgor Ur mu prudočiti, da mora biti zabavi in goj«nju telesa, športu, odmerj«ni čaa v sorazmerju s porabo prostegs čaaa za delo v organizaciji in za odpočiUfc. Najbolj« navajata mladino na pravilno pojmovanje, njenih na-
Druiba ovirala organiziranje delavcev
Chicago. —• Ray Miller, predsednik unije Farm Equipmen Workers, je pri zaslišanju prod federalnim delavakim odborom
izjavil, da je International Har vester Co. ovirala organiziranjo delavcev. Kompanija je obtože na nepoštene delavske taktike in da je ustanovila več "neodvis nih" unij, katere je tudi kontro Urala, da prepreči organiziranje delavcev v pravi uniji.
Legaliziranje loterije v Illinaišu
Springfield, III., 1. Jul. — O snutek glede legallziranja lote rije Je bil sprejet v senatu s 27 proti 12 glasovom. Ta je bil že prej sprejet v nižji zbornici in zdaj je bil predložen governer-ju Homerju, da ga podpiše ali vetira. Enkrat na mesec bodo dvignjene številke In naznanjena imena dobi tel je v. Število do-blteljev je omejeno na deset in ti bodo dobili le deset odstotkov od skupne vsote prodanih listkov. Ves dobiček bo porabljen za podiranje "slumskih" predelov v Chicagu in gradnjo novih hiš. V tem zasedanju, ki Je bilo zaključeno danes, Je bilo v državni zbornici sprejetih okrog 500 zakonskih načrtov. •
Zakaj so se izpovedali?
Porast amerUkega narodnega dolga
Washlngton, D. C., 1. Jul. — Federalna vlada Je potrošila v pravkar zaključenem fiskalnem letu $»,580,000,000 več nego je imela dohodkov. To je razvidno iz poročila federalnega zaklad-n«ga d«partm«nta, kl tudi naznanja, da s« j« narodni dolg po-večal na $40,378,000^)00. V zadnjem fiakainem letu j« deficit znašal $ 1,449,«25,000, v pravkar zaključenem letu pa s« j« jmmIvo-
jil f
■■ 1 ■ ■
Od slo vi t ve relifnih delavcev v Chicagu
Chicago, 1. jul. — Harold K. Haltzer, direktor uprav« WPA v čikaškem distriktu, j« vč«raj obvestil O. K. !i«witta, komisarja javnih d«, da bo 22,000 relifnih dclavcev, ki ao uposl«ni pri gradnji različnih projektov v Chicagu, odpuščenih. To pomeni, da bo ena čatrtina relifnih delavcev izgubil« delo. Cm 7000
(Nadaljevanj« a 8. airanl.)
Nikdo ne more inteligentno čitati poročila o teh cirkuških o-bravnavah, ako ne zapopade, da so jih vsi smatrali — žrtve, sodniki in tožiteljstvo — ne kot prizadevanje, da se dožene krivdo ali nedolžnost tega nli onega. marveč za orodje v politični borbi. Vsi boljševikt žive ob principu, da cilj posvečuje sredstva. Takšen cilj, kakršnega že majo v vidiku, opravičuje rabo vsakegu sredstva, ki se izkaže potrebno za njegovo dosego. 0-ni ne smatrujo falsificiranih izjav, storjenih v političnem boju, *a laši, marveč le za taktične manevre. Tega nazora — te u-smerjenosti možganov — so bili vsi, ki so nastopili na sodišču. Tega nazora smo bili tudi vsi izven sodišča, ki smo količkaj spa dali v notranje strankine krožke.
Kakor hitro kdo razume to mentalno usmerjenost, |>otem lahko tudi tisti, ki nimu nobene simpatije do take usmerjenosti ali do take moralne filozofije, reši osnovno vprašanje teh cirkuških obravnav: Zakaj so se žrtve izpovedale?
Poleg razumevanja, da so vsi smatrali te cirkuške obravnave z izpovedmi vred kot etablirun instrument politične borbe, je treba razumeti tudi to, da so bile vse te žrtve poražene že v svojih prejšnjih bojih proti Stalinu. Poslužiil so se bili vsake legitimne metode in so nekuterl Šli celo tako daleč, da so agitirali izven stranke z nu menom, du zgradi« efektivno o-pozicljo- proti Stalinovi totali turni politiki. Todu on jih je prisilil, da so se vrnili s klobu kom v roki in s solzami v očeh solze so veljale njih prista Šem, katere Je on uničil. Bili so prepričani, da ta smer ni pru-vilna, toda bili so brez moči, du bi mogli (»obijuti Stalinovo totalitarno mašino. On jih je zu lotil in poruzil pri vsakem ko raku. "Proti Stalinu ne moremo ničesar opraviti." "Socializem bo moral biti pri nas barbarski." "Stalin je (¿«nghis Khun, toda ni nobenega izhoda." Take in enake Iwsede so prihajale iz njih ust. Bili so zbegani kakor tudi poraženi Svoje življenje so |N)avetill stva ri, toda zdaj so njih težnjam zaprta vsa pota. In to je bi vzrok njih obupanosti — ne pa nevoščljivost ali izpodietenje ambicij. Po mojem mnenju Je bila neka svočanost celo v nji hovih falsificiranih izpovedih in v njihovi smrti.
Mnogi izmed "izpovedoval-cev" so bili stari boljševiški voditelji, ki so bili tako skrušeni da niso bili niti senca tegu, kar so bili prej. Nič več niso imel moči, da bi bili vzdržali pritisk v mlinu tajne |Hilicije, kjer so jih fizično in mentalno mučili Tretja stopnja je postala znana kot "noseči trak (conveyer sys tem)" za izpraševanje jetnikov Po t«m sistemu so bili Jetnik podvrženi verigi zasllševaU»IJev ki so sostojali od surovih no vincav do izurjenih strokovnjakov pri dobavljanju Izpovedi,
DrugI element, ki Je pripomogel k dobavi izpovedi, j« bila Stalinova tajna kartoteka, tej kartoteki so bila |»oročila njegove tajne Špionažn« službe in so pokrivala vsa politična in osebna dejanja vseh vodilnih osebnosti skozi več let. Ta kar toteka j« postala arz«n«l izsi ljevalne evidenc« proti vsem nasprotnikom Stalinov« vlad«. Tretji element pri lnsc«nira
delavcev je bilo odpuščenih ž« nilTpodatkov, ¿st 2idov, Peter kig oče in mati, ki sta sama za-'*adnjl Uder».
iiil navadne omreževalne vrste. V vsaki skuVini so ae |H>javili agent je provokatorji s fabrici-rtiuimi izpovedmi z namenom, da pritegnejo v mrežo bolj pro-minentne igralce. Ti so igrali vloge obteževalnih "prič" in akomplicov" (sodelovateljev-*-prev.). Z namenom, da se obtožence prepriča, da bi bila vsaka obramba brez pomena.
Četrti element, toda nikakor ne najmanj važen pri produci-ranju izpovedi, so bile kupčije (deals), sklenjene ' med Stalinom in nekaterimi njegovimi glavnimi jetniki. Zupadnemu svetu se bo .mogoče čudno zdelo, kako more priti do baruntunju za življenje meti visokim rtib-jem in njegovimi ujetimi žr-tvumi. Todu mi, ki smo bili del notrunjega krožka, smo taka barantanja smatrali za nekaj enostavnega: prizaneslo se bo nekaterim članom družine ali prijutuljtim, ako bodo (trtv«) implicirale nekatere vodilne može in pripomogle k splošnemu očiščenju.
liunki l&mael (tiobčcmte)
Stalin je že skozi več let let reduciral svoje tekmece nu stopnjo obupa s svojo supra-špionašo, ki su ju zajetllu v glavnih stanih tajne policije in rdeče urmade. Stalinovi špioni so pazili,na slehernegu. Tako se j« na primer več kot )m>1 let pred aretacijo in eksekucijo najvišjih generalov rdečo nrr-mude, in pred no je Hitler prišel nu krmilo, nenudno pojavil v glavnem uradu vojnuga depurt-menta eden od Stalinovih "funtov" in prevzel vodstvo biroju Deuxieme. Njegova misiju jo bila v prvi vrsti, da puzi na vojnegu 4tomisurju Vorošllova. Skozi več mesecev je dnevno odpiral pošto Vorošilovu, članu vrhovnugu političnega biroju, nupravll iz izbranegu fotostu-tične kopije zu Stalinov pregled in njegovo kartoteko.
Stalinovi vohuni so pazili nu vse bivše vodilna opozicionalce, kjerkoli so že bili, bodisi v ječi ali v visokih urudih in zbiruli "evidenco". Vsa boljševišku stara garda je bilu stalno nud-zorovana po culi armadi špio-nov. Zadostovala je samo kakšna nepremišljena opazka In žo je prišel v klešč«."
Posledice te gonje so mi pri-šl« pred oči v vsej nagoti v zadavi Aleksiju Rikova, enega it-m«d vodilnih figur na tretji cirkuški obravnavi marca 1938. Videl sem ga v okolščlnah, kl niso dopuščale nobenega dvoma, du ju dodelal. Nahajal aum se nu Kavkazu v morskem letovišču Kisktvodsku in se ustavil v sa-natoriju Desetega oktobra, ki js rezerviran samo za visoke strankine, in vladne funkcionarje. V Kislovodsku Ju bil s svojo ženo tudi Rikov, kl |>a Je živel sum zase v bungalovu. *
Rikov, kl j« nasledil I<eninti kot premini* sveta komisarjev, je bil eden od ustanoviteljev boljševiške stranke In eden od očetov sovjetske revolucije. Pod Lmlnatn in Trockijem ju bil prvi predsednik vrhovnega eko-nomakegM svetu Sovjetske unije. Kot nasprotnik Stalinov« kampanje za kolektivizacijo zemlje, je bil reduciran v svoji poziciji. Ko s«m ga srečal, J« kljub temu bil še član kabineta in imal pozicijo komisarja za |>ošto in brzojave. In kar je značilno, on j« bil še vedno na liatl kot član našega naj višjega telesa, namreč centralnega odboru liolj-še viške stranke,
(Dalj« prihodnji!.)
Neozdravljiv
Zdravnik: "La h k o povaem ozdravit«, če (Mjpolnoma opustit»» alkohol."
Pacient: "Torej sem ueoadrnv* iiju teh cirkuških obravnav je |j|Vo bolan!" . .
4% DIVIDEND
(OMC1TI)
Jr bi In d»liU*mih at l'aal Kadaral Kavin« l*aa AaMriaÜM. sa 4mb» do kMira »*•"« |aal|a. IM», varta nad IM.teaM m trn la-pla/ala v fvtmtal sil prlpinak» sa ra/an
Ta miWm IumIIntIIs k ItplaJala 4Iv*«imU *«» •*•«! aa«n)lfc M Ui la alMar -••) k«t pm 4%.
VaM)#«l S« »I »ttotal* uU im»«*, Up«, pi•»(«**« Is ara!«« »r«|«M ara««.
Vaš* »U»a» • v~«IJ#ai	lw4UI m+lm» ali ak« sasi p«ai|a<
t« potnm p«*t« m m» MVirwiM «S r*4#ralft« »laS* do IVSSS
Mkupns Imovina nad 9MM),000.00, rezerva nad f 100.000.00.
FRANK P. KOSMACH
pomožni tajnik
2116 W. ( «rmak Kd.	, Chicago, lU.
PROSVETA
Roman Treh Src f
JACK LONDON
V
se je za-
A n-
. sstSSSSSS*»**W/fffff^^^^******************************

—	Povejte Harry ju, <Ja nameravam za nekaj tednov odpotovati. Nu, da, ribe grem lovit, i Him lad, aaj veste: potoki, zelenje, prebujajoča ae narava, zahodi, vzhodi in tako dalje ... Da, na svidenje in . . . držite ae Tampico-Naft«. Ce delnice slučajno pade/o
—	prikupite jih Ae! Tudi jaz storim tako. To pomeni pobrati denar na ceati. Delnice ao preveč zanesljive, da bi jih prodajali vsakemu tepcu, ker lahko pozneje samo poskočijo . . . Nu, seveda, saj vem, kaj govorim. Prav kar sem namreč vatal in k« nimam še nič pod kapo." Da, da ... na svidenje.
Mladi Morgan je potegnil k aebi trak domačega brzojava ter se seznanil z njegovo vsebino.
Vstopil je Parker in prinesel trnke. Francis je planil iz svojega naslanjača, brzojavni aparat je padel na tla, kjer se ni nihče več zmenil zanj. Mladi finančnik se je lotil novih igrač, kakor nebogljeno dete je začel metati trnke p<j knjižnici mialeč, da ima pred seboj jezero, čigar zaklade je treba potegniti na suho. Stari aluga je stal in se spoštljivo smehljal.
In zopet je zapel telefon. Francia je ner-' vozno skomignil z rameni,
—	Odgovarjajte vi, Parker! — je zapovedal alugi. — Ce me kliče kak borzni idijot, mu recite, da sem umrl, da sem pijan, da imam tifus ali da ae ženim, — nu skratka, nekaj katastrofalnega.
Parker je nekaj časa mirno govoril po telefonu, nakar ae Je obrnil k Morganu, rekoč: — Samo za trenutek, sire! Mr. Baacon želi govoriti z vami. Pravi, da je zelo nujna zadeva.
—	Reci Mr. Bascomu, naj gre k vragu, — je dejal Francia in vrgel trnek tako daleč, kakor da hoče ujeti rožo pod oknom.
—	Mr. Baacom pravi, da gre za borzo in da vas zadrži samo za trenutek, — mu je prigovarjal Parker zelo dellkatno.
—	Nu, pa naj bo! — in Francia je postavil ribiško palico previdno k mizi ter stopil k telefonu.
—	Halo! — je dejal. — Da, jaz sem — Morgan. Kaj bi radi? Le hitro na dan z besedo!
Govoril je nekaj časa in naenkrat srdito prekinil pogovor.
_-<--. Ne, pod nobenim pogojem! Prodati — niti na misel mi ne pride! Seveda me zelo veseli, da ao poskočile, toda moj nasvet je in ostane; ne prodajte delnic, pa čeprav bi poskočile vsako uro za 10 točk. Pasti ne morejo
—	podjetje zanesljivo. Tampico-Nafta je vredna več kot notirajo njene delnice. To vem najl>olje jaz. Cez eno leto bodo notirale 200, če bo seveda v Meksiki konec neprestanih revolucij. Ce pa kdaj padejo, vam pa resno svetujem, da kupite vae, kar jih bo na razpolago. A? Kaj? ... Kdo bi jih rad spravil v avoj žep? Neumnost! A? Kaj? Oprostite, nimam čaaa! To je samo prehodni pojav. Dva tedna me ne bo v New Yorku, ker grem ribe lovit in če bi začele delnice padati, kupite vse, kar jih bo na raz|iolago. Ne smete pozabiti, da ao ljudje kakor volkovi. Cim zavohajo človeka, ki se mu obeta dobiček, ga začno obletavati kakor muhe med. Na svidenje! Da, da, (Nigovor Je končan . . .
In Francis Morgan se je znova navdušeno lotil svojih trnkov, dočim je pletla zanj Usoda v zasebnem kabinetu drugega finančnega mag-nata svojo pajčevino.
Pokojnega očeta Francisa Morgana se je prijelo na borzi Ime "lev," njegovega kompa-njona Thomasa Regana ao pa |>oznali borzi-Janci |hk1 Imenom "volk". S tem so hoteli o-značiti različne trike v finančni borbi obeh magnatov.
ThomaN Ilegali je bil prav kar naročil svojim Atevilnlm agentom, naj kupujejo akcije Tampico-Nafte, olienem je pa poskrbel, da so ae začele Airiti vesti, da Tampico-Nafta kot koncesija meknikanske vlade ni povsem zanesljivo podjetje, Ko je bil ta manever zelo naglo in spretno končan, ae je stari "volk" poglobil v referat strokovnjaka, ki ga je bil po-slal ua lice mesta, da prouči vrednost in real-ne možnosti Tampico-Nafte*
Vstopil je sluga ter mu |>odnl vizitko, rekoč, da je priAlec odličen tujec. Kegan je jK>. gledal na vizitko in dejal:
— Povejte temu gospodu senoru Alvarezu Torn •nu od Ciudad de Colon, da ga ne morem1 sprejeti.
Cez nekaj čaaa se je aluga vrnil z drugo vizitko, na kateri je bilo v naglici nekaj napisano. Regan se je nasmehnil, ko je prečital naslednje vrstice:
"Velecerijeni Mr. Regan! Dragi gospod! Caat mi je sporočiti Vam, da mi je znan kraj, kjer leže zakladi sira Henryja Morgana, ki ao bili zakopani v davnih piratskih čaeih."—Al-varez Torres."
Regan je zaničljiyo zmajal z glavo in sluga je že hotel oditi, toda stari "volk" ¿1 je naenkrat premislil:
—	Pripeljite ga sem — takoj! ^	• .
Ko je ostal Regan sam, je začel smej» razmišljati o neki novi ideji.
—	Paglavec! — je mrmral in si prižgal cigaro. — Se mleko se ga drži, pa si domiAljuje, da lahko nadaljuje levjo igro starega Morgana. Igrače so mu potrebne — tako je in nič drugače. Stari Thomas Regan že poskrbi, da bo imel dovolj igrač.
Ko je stopil v kabinet señor Alvarez Torrea, se Thomaa Regan ni mogel pritoževati, zakaj prišlec je tako brezhibno govoril angleško, kakor je bila brezhibna tudi njegova modna pomladanska obleka. Samo temna polt je pričala, da je mož latinakega rodu, in pa črne oči ao izdajale davno zmes španske in indijske krvi.
—	Po napornem delu in dolgoletnem iskanju ae mi je naposled posrečilo najti ključ od zagonetke o nakopičenih zakladih sira Henryja Morgana, — je spregovoril prišlec. — Seveda leže ti zakladi globoko v zemlji nekje na obali Mosquita. Lahko pa že zdaj povem, da je Bocas del Toro najbližje mesto v okolici, kjer so zakopani zakladi. Poznam okolico kot prste na svoji roki, ker sem bil tam rojen, da-sl sem se šolal v Parizu. — Stroški za to podjetje bi bili minimalni — navadna ribiška ladja z majhno posadko, to je, kar potrebujemo. Zakladi so pa vredni več milijonov.
Prišlec je umolknil, ker ni mogel najti primernih besed, da izrazi svoje navdušenje za to stvar. Toda Thomaa Regan je načel vprašanje pri glavi kot jurist, ki mora vedeti, kje Uči bistvo.
—	Kaj pa vas ovira, da ne morete iskati zaklada sami? .
In señor Torrea je moral odgovoriti:
—	Oprostite, nerodno mi je — kako naj vam rečem, — denarja nimam.
—	Denarja bi radi? — je vprašal borzni magnat grobo in Torres se je molče priklonil.
Regan je znal zasukati pogovor tako, da mu je moral Torres priznati, da je nedavno odpotoval Iz Bocaaa del Toro, kamor ae ne misli več vrniti. In vendar bi bil pripravljen vrniti se, če bo organizirana ekspedicija.
Toda Regan mu je posegel v besedo kot Človek, ki ima neomejeno oblast. Iz žepa je potegnil knjižico in podpisal ček na ime Alvareza Torresa, ki je akrivaj opazil, da ae glasi ček na tisoč dolarjev.
—	Ne pozabite, — je dejal Regan, — da mi niti na misel ne pride verjeti vašim pravi j i-cam, toda to, kar ate mi povedali, mi je dalo povod, da uresničim neko drugo idejo. Imam namreč mladega prijatelja in kar srce me boli, če pomislim, da ga veseli velemestno življenje in da se siromak čedalje bolj zapleta v mreže, ki mu jih nastavljajo razvratne ženske. Saj veste sami, kako in kaj mislim. Skratka, prepričan sem, da me razumete.
Seftor Torres se je znova priklonil.
—	Denarja potrebujete, — je nadaljeval Regan. Poskuaite pridobiti mojega prijatelja za to ek špedicij o. Ta tisočak je samo nagrada za poskus. Ce pa pregovorite sira Morgana, da poj de s vami lakat zaklade, vam izplačam Ae dva tisoč dolarjev. Ce ga zadržite a svojimi pustolovščinami tri ptootce — dobite Ae dva tisočaka. Za šest mesečev — pet tisoč. Bil sem prijatelj in kompanjon njegovega očeta. Uhko ml verjamete, da sva al bila malone brata in da aem pripravljen žrtvovati poljubno vsoto, samo da spravim njegovega sina na pravo pot. S tem tisočakom začnete. Torej, kaj porečete na to? n
Seftor Torrea je z drhtečimi prsti zvijal in odvijal ček:
—	S prej---sprejmem vaAo ponudbo,
— je mrmral vea is sebe od veselja . . . Kako bi dejal? Vea aem vam na razpolago.
(Dalje prihodnjič.)
Zmagovalec
Ana K. Itrnaiun
Nčbo je |N>krlto i jrosečiml oblaki, sivo, ukora j črno, le na zapadu je svetlo; ta gorečemu Žveplu podobna svetloba obeta vihar.
Anka gleda te dolge ure po morju In lAče, t.*ia nikjer se nočejo fiokazati jadra. Svoje domače delo opravlja v naglici, hla»t< no. in njene misli ao docela drugje. Ko zasliAl klo|Mitajoče ko-rake na centi, pusti delo in pohiti za drugimi proti pristanišču. • Kakor velike temne ptice be-
že UMumske tene ob dolgem ribniku proti morju. Črne, gubaste obleke so tetke; komaj da se v vetru premikajo. Samo poziba-vajo ae v taktu hltečih nog. To-da velike bele ogiavnice s poskrbljenimi konci čipk vihrajo In plapolajo kakor krila galebov. Tako hite hoaumake žene že dol-ge veke proti morja, zmeraj, od rodu do rodu. gledat, kdaj pri. nese veter Jadrnice t njih mo*. ml, ki so Ali na ribji lov. Nič se ni izpremenilo. *Ne morje s svojimi zahrbtnimi kletmi, nr. rutAa >en». ne strah v njih oče*, ne raviKMluAna oto|»e|n*t mot na morju.
V pristaniAču stoje skupine čakajočih žena. Molče strme proti vzhodu, odkoder se podi cela gora Mih oblakov. Nenadoma pa se prelije njih tesnobno molčanje v živahen Aepet. Is teme na obtorju se itvije kopica belih pik — Itosumski ribiči se vračajo.
Ko j t Anka pridružila ženskam. so ae jadrnice že razločno videle. "OsemnajstT zakliče veselo "Osemnajst! Vai ao se vrnili!"
"Koga |ia vendar čakaA. Anka' ae je posmehljivo oglasila ena umed žensk. "Sjoerda ali Thysaa 7"
"Saj Ae sama ne ve smejala druga.
"Oba," je hitro odvrnila ka.
Preden so utegnili prvi vetrovi razburkati valove, je bila ma-moraarica na varnem v pristanišču. Zdaj jadra niso bila več tako lepo bela kakor v da-javi. Koliko krp Je bilo na njih, koliko sledov morda že davnih viharjev! Možje so poskakali na breg v črnih, težkih oblekah Črne volnene jopiče, črne mornarske čepice in široke črne hlače. Opravili so svoje delo in žene se jim obešajo na roke. Telesa so od vetra ukrivljena. Vračajo se majhnih gručah v domove o-koli ribnika. Temno, kakor ob-eka, je njih življenje, vera, misli . i .
Samo dva sta Ae ostala v pristanišču. Anka in Sjoerd. Ankin ostri, mladi obraz se svetlika. Rjave lase ima in rjave oči, goste obrvi, polna usta in rožno rdeča lica. Sjoerd je svetlolas, njegova koža je rjava in obraz kakor iz lesa izrezan. Njegove sinje oči gledajo Anko in se ji smehljajo.
"Počakajva Ae Thyssa!" pravi Anka, potem pa pozabita nanj n gresta drug za drugim; preden pride Thyss iz svoje kaju-te, ju te ni nikjer. Takrat se Thyss jasno zave, da je Sjoerd tisti, ki si ga je Anka izbrala. Sede na sodček ob ograji. Ne sliši, kako prihaja vihar, kako stokajo jambori, kako udarja voda ob stene jadrnice In pljuska. Misli samo, kako bo to mogel prenesti. Sjoerd je zmagal močan je in svetlolas, njegove oči so jasne in bliski so v njih. To imajo ženske rade. Moč. Zdravje. On pa je suh, okleščen, temnopolt, sanjari rad in pripoveduje zgodbe . . .
Anka je zmeraj rada poslušala, ljubila ga pa ni. Ne ve, ko-iko moči je v njegovem šibkem telesu. Ne ve, koliko je v njem jubezni, ki, močnejše gori kakon v svetlolasem Sjoerdu.
Ko zapusti Thyss čoln, je Že noč. Vihar divja kar more nad ribnikom. Njegova ozka ramena so postala še ožja. Roke ima v širokih hlačnih žepih, kar zakopane so v njih. Skozi ve.ter hiti proti vasi. Med hiše pride, stiska se pod nizkimi strehami in med njimi izginja. Tam na morju tuli vihar. In med potjo se odloči Thyss, da pojde na "veliko pot" — po svetu. In materi ne omeni niti besedice.
a
"Kambangan" čaka v pristanišču Prioku na otoku Javi. Thyss je ostal na ladji. Tovariši so šli vsi na kopno, da bi si za večer poiskali deklet. Smejejo se Thyssu, ki ne mara temnih malajskih deklet s širokimi nosovi. Niso mu všeč ... Ne vedo, da misli Thyss samo na Anko.
Leži na krovu, sredi med vrvmi in drugo navlako. Vroča tropska noč, ki nikoli ne prinese hladne sapice, ga zavija v nevidne pajčolane. Kar zaživi se v skrivnostne zvezde, ki ao nad njim. Zmeraj nove čudeže gleda. Zdi se mu, da se nebeški obok nad njim odpira — potem se zagleda v brezmejne daljave. Iz valovečega morja megle se pokažejo milijoni novih ozvezdij. Zdajci pa mu nekaj požene vso kri v razbeljeno glavo — čuti, kako postaja iznenada lahek, skoraj brez teže. de pravkar je ležal na trdih tleh in vse ga je bolelo, zdaj pa plava v neizmerne daljave vsemlrja, v sredo zvezdnatega neba . . .
Tudi zdaj misli na Anko. In takrat — takrat jo tudi res zagleda. Skosl temno plast oblakov, ki leži nad vasjo kakor gost dim, hiti za njo. V majhni hišici. ki Je bolj podobna škatlici in se skriva tik za ribnikom, prebiva Anka s Sjoerdom.
Anka leti v široki postelji. Njen obraz je od vročice krvavo rdeč. Njene oči ao zaprte. Sjoerd sedi ob ognjišču 4n strmi v plamene. Ne vidi. kako premika Anka ustnice in nekaj pripoveduje. Toda Thysa jo razločno ališi. "Thyss!" Aepeta. Njen glas je hripav, a vendar čudno glasen. "ThysaT šepeta in spet: •Thyss!"
Hiša in vas utoneta v temi.
Na krovu "Kambangana" v Prioku leži Thyss Spet čuti težo svojega telesa. Prebuja se. "Domov moram," si pravi, ko se spomni slike is aanj. "Anka me kliče . . ." Ali pa niso bile sanje? Ali je bil tam. ko je njegovo teloi David J. I.ewb«. tla* federal ležalo tu na ladji brez življenja? I nega »premega odbor«.
Dojem tega, kar je doživel, je bil tako močan, da je Ae tisto noč skrivaj zapustil ladjo "Kambangan." Na parniku, ki je bil namenjen v Holandijo, je dobil mesto kurjača. Tako bo prej doma.
V Sueškem prekopu je zvedel, da razsaja na Holandskem epidemija kolere. Misli na vročične madeže na Ankinem obrazu . . . Ko stopi v Ymuidenu na kopno, že tudi ve, da je v vaseh okoli Zuiderskega jezera, kjer je njegov dom, dosti bolnikov in mrtvecev. Proti Bosumu gre peš ali pa se vozi s čolnom, ki je tako počasen in neokreten. Vožnja po prekopih je nerodna. Bosum je daleč stran od lepih poti. Noč je že, ko pride na cilj, domov.
Nad vasjo je vse mrliško tiho. Nobene mahedrave, temne suknje ni na cesti, nobene bele avbe na oknu. Thyas se ozira na levo in desno. S culo v roki gre mimo hiše, kjer stanuje mati, proti ribniku, kjer je ob bregu dom Anke in Sjoerda.
Stopi v izbo in njegov pogled išče posteljo v kotu. Prazna je, toda Sjoerd sedi ob ognjišču in strmi v plamene, kakor tisto noč; ko je ležal Thysa na "Kamban-ganu" in je njegova duša našla Anko.
^Kje je Anka?" vpraša. • Sjoerd pogleda kvišku. • Njegov obraz je čudno izpremenjen, upadel, skoraj star. Z utrujeno kretnjo odmahne. "Anka", pravi in roka omahne nazaj na koleno.
*Kdaj?" krikne Thyss. "Nocoj."
"Torej je konec," si misli Thyss. "Prepozno!" Stoji pri vratih, z mrtvimi rokami. Cula leži na tleh. Gre k postelji. "Saj me je vendar klicala P* «i misli, "Kako more biti mrtva?" Zdajci ve: tudi če je Anka mrtva, je ljubezen, ljubezen v meni močna, močnejša od smrti! "Nocoj! je dejal Sjoerd. "Njena duša še ne more biti daleč. Prikličem jo nazaj, z močjo ljubezni, z vero v to moč . . ."
Iztegne roke in vrže glavo na zaj. Stoka. Ali pa se smeje? Sjoerd nerodno vstane in stopi k njemu.
"Že mora biti tako," pravi in položi Thyssu roko na ramo.
Thyss se otrese roke. "Ne," pravi; "ni da bi moralo biti ta ko. Nočem tega, ali me slišiš?"
Sjoerd mu pogleda preplašeno v obraz. Se nikdar ga ni videl ta kega. In potem ga zagrabi Thyss za ramo, ker čuti, da je zdaj močnejši od njega. Kaj ve Sjoerd o ljubezni in njenih brezmejnih močeh? Njegova ljubezen je bila slabotna, čeprav je bivala v tako mogočnem telesu. Anka je vredna boljše ljubezni. Čudna misel ga obide in ne more se je otre sti. Odkod je prišla vanj?
"Ce jo prikličem nazaj v življenje, ali jo daš potem meni?"
"Bolečina ga je tako zmedla," si misli Sjoerd in strah ga je. "Pomiriti ga moram." Thyss ga spet zgrabi za ramena: "Ali mi jo potem daš?" ponovi grozeče.
"Dobro, dobro, tvoja naj bo, če jo prikličeA v , življenje." Sjoerd se ustraši lastnih besed. Thyss to vidi. "Napiši na papir!" ukazuje in ga vleče k mizi pri oknu. Z drhtečimi rokami otipava Sjoerd mizo, vzame list papirja iz predala. Thyss mu stisne pero v roko. "Le obrni se, hitro!" u-kazuje. "Piši: Ce zbudi Thyss Klaas mojo ženo Anko v življenje, naj bo njegova. Sjoerd JUr-gennsen."
"Thyss je blazen," si misli Sjoerd in piše. "Vse moram storiti, kakor hoče. Velik greh je to, toda Bog mi ga odpusti."
A. A. Couch, predsednik delavske federacije v Iowi.
S papirjem v žepu krene Thyss v vas, proti bolnici. Zdaj ne misli na nič drugega kakor na moč
v sebi, ki ne sme popustiti, ampak zrasti, zrasti . . . kadar pride do Anke. V bolnici zve, da polagajo mrtvece v cerkvi na oder; toliko jih je. Tam je neka bolniška sestra, ki jih pazi.
Cerkev je le nekaj korakov stran. Samo za trenutek obstane Thyss na pragu in se obotavlja. Potem gre odločno po ozkem hodniku med klopmi do oltarja. Dolga vrsta surovo oklesanih rake v stoji na stopnicah v odsevu neštetih sveč. Stopi k sestri, ki kleči v prvi klopi. Tako miren je in tako zaupa sam vase . . .
"Sestra," praVi, #"kje leži Anka Jtlrgennsenova?"
Sestra ga pogleda. Odločni, smehljajoči se možev obraz je tako čuden, strah zbujajoč. Sama je — zdravnik je še mislil priti in pregledati mrtvece — časih so med njimi taki, ki so samo na videz mrtvi, zlasti ob času kolere.	- -
Kje leži Anka JUrgennseno-va?" ponovi Thyss.
Sestra gre brqz besede pred njim. Na levi ob malih stranskih vratih, prva rakev. Pred njo obstane. Ko pride Thyss za njo, se ona vrne v svojo klop.
Da, tu leži Anka. Na licih je rpžnat soj, kakor bi še živela. "Ankie," si nežno misli Thyss; tako jo je imenoval nekoč, ko sta bila še otroka. Kakor nežen, droben ognjen jeziček je bila že takrat njegova ljubezen; in rasla je, rasla, dokler ni postala vse uničujoč plamen. Se nikdar ni tako zelo občutil žara tega ognja, kakor zdaj, ko leži Ankie pred njim in spi. Saj ni mrtva: še zmeraj je življenje v njenih licih. In njegova ljubezen postane vsemogočna. Predere stene njegovega telesa, zarije ga vase in še Anko objame . . . Oba stojita v njenem plamenu. Njegov odsev blodi po temnih cerkvenih stenah. Sveče na oltarju izginejo kakor žareče pike. Okoli Thys-sa utone svet, njegove noge se
PONDELJRK, 3. jtJ
ne dotikajo večtal-I^S ¿i njegovo
daj šine nekaj kakor J njen obraz. Ali n, p^J me? Zdaj mora dati si,m še podvojen»l či ... Ko jih odpre u rakvi in tudi njJPJffl Thyss omahne. ■ Sestra vidi, kako le* , J na, temna postava v dve ■ Plane pokonci. Tudi id 1 pride prav takrat. Ko ,
kvarjata z nezavestnimi'1 «estra, da premika ženarl ustnice in tiplje 2 rokami J leki, kakor bi nekaj iakabB "Doktor!" krikne pre8tJ Tudi zdravnik je videl "1 nico jo morava spraviti"! mirno. "Dobro, da je še' J sme opaziti, kje leži. p<J| pomočnike, sestra! Jaz p* J pobrigal za možaka." | Ko odnašajo Anko na n| se Thyss zave. Leži na ij cerkvi. Pozabili »o ga, ker J v skrbeh za žensko.' Sedel zmeraj se docela ne zavedj tem pa se vsega spomnil nesejo stran. Vstane in »e| teče za njo.	1
Mlačna noč je. Toda zebl Roke stiska v žepe. Tedaj | mi papir. Pismo, ki mu dajj vico do Anke. Kaj poreko 4 si? Na vasi ne vedo, dal Anka poklicala. Vas se j«l blinila. Nič več ni strogih] rih navad. Smrt gospodaril opazili ne bodo, če izgine J ko v noč. Ali mu je ni izročil Bog? Da, dobro ve, samol mu je mogel dati takšno da jo je spet priklical v tj nje. Toda — ali je bil tudi] tisti, ki je narekoval Sj pismo? Ali ni bil le hudič? je Bog blizu, se vmeša rad hudič.
Tako blodi Thyss skozi muči samega sebe. V prii šču, v majhnem čolnu zas| Svetal dan je, ko sto Sjoerdu v izbo. Sjoerd sto, ognjišču in si kuha juho: trk. 2e ponoči so mu spol kaj nenavadnega, čudeznei je primerilo v cerkvi, prihaja Thyss. Sjoerdu pri ca iz roke ...
"Krivično bi bilo, Sjo pravi mirno Thyss, "tu in smo."
Preden je mogel Sjoerd voriti, Thyssa ni bilo nikje Se tisto jutro je zapusti Njegova mati še vedela je bil doma ... (B.
Poštenost
"Kaj, da nisem pošten! nar vam vrnem do zadnje pa četudi bi ga moral ukn
Li »trn to and Adoeriite
PMJNDEGH'S YUGOSLAV
Folk Songm and Mt Tamburitza Orcheá
Station WWAE, Every Suixtay I 686 S. Clark St, Chicar» -
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVffl
koareadje as lahka maroä as IM toff* MIH aH pet llaaer Is Ma draftee k -d "J
Pe aklopa IL ratea prišteje odea, dva. tri.
sa ¿lana aH aeflsas M
aae latas naročala*. Kar pa flaal la plačajo pri ---- _
tetelk. ao JI» te prišteje k aareéalaL TaraJ aadaj al maka. « Ja llat predrag sa člane SNPJ. Ltot Preereta Je »sls le**»' gotero Ja r reald družini nekdo, ki M rad éital Ust vsak dsa t« listu Praarata Je:
Za ZdraL driava la Kanade.**.*	Za Ckara la Chleafa * . »J
1 trdnlk hI.............. 4.80	1 tednik la.. .......W
I tednika la............M*	S tednika la.
t tednika la............ Lil	* tednike la.
4 tednike la............ LS*	I tedalke In
t tednikov tal........... mii	• tednikov la
Za Bvrepe
Ispolnlte apoda]I kapea. pHloftlte potrebno roete denarl« ■ Order W pisma in al naročite Preerete. ltot. ki Je rala	^
Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članor pr«i'ha ' H SNPJ, ali «o se preseli grot od drailne In bo labtersl «•« ' tednlk, bodo moral tisti član is dotične drnllne, ki Ja »a« ^ naročena na dnem t k Prosroto, to takoj nasnanitl opr»™' ^ ^ in obenem doplačati dotlčno vsoto list« Prosreta. Akotcft tedaj mora apramiltro sniiati datum sa to vsoto nsroisto.
11*1
II II II lJ
PROS V FT A, SNPJ, M67 So. Lawateto Ara, Chical* Priloieno poéiljam naročnino sa ltot Preerete reete *..• I) Ime....................................G. dre*"*
Naalor
Uetaelte tednik in ga pripUit* k moji aareéalal ***** meje drailne:
ft. droits » •
ft.droltr.li... ft.**" * '
ft. dre**. » '
»>......................................
W................«••••.■•Ii,.«.........
A)......................................
A).....................................»
MasÉO.. .. »i.^k »v. • • • • • • • Nor aaročolk.................