Iz poglavja o usodi našili fantoi Mojakov. IPruti vnjaški podivjanosti. Interpelacija narodnih poslancev Žebota, dr. Hohnjw ca in Pušenjaka na gospoda ministra vojne in mornaric« generala Vasiča v zadevi usmrtitve vpoklicanega vojak* Cvetko, dne 19. aprila 1922 na kolodvoru v Slov. Bistricij Dne 19. aprila 1922 ob 16. uri 10 minut sta na p<x staji Slovenska Bistrica (glavni kolodvor) izstopila iz pot» niškega vlaka, ki pnjpelje iz Celja, vojak Ilija Bogdanovifi in vpoklicani vojak Cvetko. Bogdanovič spada pod gamU zijo Celje, Cvetko je doma iz Polzele v okraju Celje. Boa« danovič je spremljal Cvetka k njegovemu vojaškemu od* delku v Slov. Bistrico. Ko se je Bogdanovič pogovarjal pri izhodu z neko civilno osebo na železniški postaji, it Cvetko porabil to priliko in zbežaL Bogdanovič mu je k6i cal »stoj«, in ker se Cvetko ni ustavil, je vojak večkral ustrelil za bežečim. Zadel ga je v roko. Za železnički* magacinom se je Cvetko ustavil, =vojak ga je pahnil z bw jonetom. Ker se je rekrut umaknil, ga je zadel z bodaloOI zopet samo v roko. Bogdanovič je začel repetiratl puškfl ii\ jo basati z novimi patroni. Cvetko v strahu, da ga bo Bogdanovič na mestu ustrelil, je zopet skočil v stran i» sicer preko železniškega tira. Bogdanovič je oddal rfj njim strel, ne da bi ga zadel. Onstran železniške prog* je Cvetko obstal tik pred narastlo lužo, dvignil roke kviški in prosil vojaka, naj vendar ne rabi orožja, ker se mu itafc popolnoma uda. Bogdanovič se mu je približal s priprav ljeno puško ter ga je iz bližine 2 do 3 korakov ustrelil t trebuh. Snut je nastopila takoj. Očividci — potniki, id a» iz osebnega vlaka opazovali ves dogodek, trdijo, da j* Bogdanovič zadal na tleh ležečemu Cvetku še zabodl,J» z bajonetom. Priče celega žaldstnega dogodka so tu« uradniki in uslužbenci južne železnice na postaji Slof« Bistrica. Občinstva se je polotila velika raziburjenost. ** Cvetko, slaboten mladenič brez orožja, prosi vojaka mllo» sti, se mu popolnoma uda, a vojak ga neusmiljeno in bre» potrebr ustreli, kakor kako žival .... Po odredbi okrožnega zdravnika g. dr. Jogodiča •• prepeljali mrliča z lokalnim vlakom v mesto Slov. Bistricft odkoder ga je vojaštvo spravilo v mrtvašnico. Komandl DH. brdskega divizijona v Slov. Bistrici, kateri je pripad* Cvetko, ni obvestila njegovih svojcev o žalostnem dogo* ku. Tudi zagrebli so ga, ne da bi pravočasno obvest* njegovo družino. Vprašamo gospoda mlnistra vojne in momarice: 1, AU hoče gospod minister o tem žalostnem slucflj)1  takoj uvesti uradno preiskavo? 2. Ali je istina, da je bilo vojaku BogdanoTiču po nj*  govi lastni izpovedi od predpostavljenih naročeno, da tof>> ra Cretka ustretiti, če bi hotel uiti, sicer go stane glavc« 3. AJi je gospod minister pripravljen strogo kaznovati vse tiste, ki so zakrivili to ubojstvo. 4. Ali hoče gospod mimster dognati, zakaj komandn 0L brdskega divizijona v Slov. Bistrici ni poskibcla *a primeren pogreb ter ni pravočasno obvestila svojce usmrčenega Cvetka? 5. Ali je voljan gospod minister potrebno odrediti, da se svojcem ustreijenega da primerno zadoščenje in znatjia gmotna podpora? Zahtevamo nujnega pismenega odgovora. ' V — — — Za naše sinove vojake se je Joslej edino poiegoval V narodni skupščini in pri vojneni ministrstvu naš Jugoslovanski klub. Na parlamentarni seji due 27. t. m. je odgovarjal na interpelaciji poslancev Brodarja in Žebota gospod vojni minister. Pri razpravi o zboljšanju usode naših fantov-vojakov je po hujskanju slovenskih demokralov I.j. uuuostojnežev nastal proli našemu klubu, ki se je potegoval za naše fante, tak trušč in brup kot doslej le malokedaj. Mililarizem je drag, a še nalaga šikanc. Gospod poslanec žebot je povdarjal v svojem govoru v parlamentu sledeče: Militarizein v naši državi je neznosno drag. To čutijo vsi, to čutijo pred vsem naši davkoplaievalci. Ta dragi militarizem naj bi dal našim miadenieem vsaj priliko, da odslužijo svojo vojaško dobo brez nepotrebnega šikaniranja iii brez nepotrebnega Irpljenja. Ta dragi militarizem z vsemi temi šikanami in nepo^rf.fonim trpljonjem, katero smo opisali že opetovano t interp2lacijah, govorih itd., ta sistem, ta način, kako se postopa z našimi f^nli, ubija ljubezen do države. — Nebroj vprašanj smo :uu\Ji posianci Tiifoslovanskega khiba pa tudi poslanci drugih klubov na gojpoda voj nega ministra, naj nam odgovori, zakaj se postopa z ¦ašimi mladeniči na tak srednjeveški način. A žalibog iobivamo od gospoda vojnega miiiislra vedno isti odgovor: «Nastavljeno pitanje odgovoriti ču, čim priberein potrebne podatke«. A na te potrebne podatke čakamo in čakamo ne samo oni rok, ki je določen v našem poslovniku, najdalje en mesec dni, na te podatke gospoda ministra čakamo že dva, Iri in štiri mesece, a •dgovora le ni. Gospodje poslanci, to ni pravilno staKšče. Ako bi gospod vojni minister, ako bi oni faktorji, ki nam imajo odgovoriti, vzeli le stvari resno, bi skušali dobiti one podatke, bi skušali dobiti ves materijal. Toda mi vidinio, da te skrbi ni ne pri gospodu Tojnem ministru, ne pri njegovih podrejenih organih. Ml bi prosili gospoda vojnega ministra, da bi v bodoče na vprašanja, ki zadevajo naše Iiudstvo, naše mladeniče, gotovo odgovarjal, da bi si oskrbel sigume in resflične podatke. | Vse dosedanje pritožbe naših poslancev na vojnega  ministra so zamanj. Poslanec Žebot je to le povedal v zbornici: Večkrat smo že šli tudi v ono hišo, kateri se pravi vojno ministrstvo, in smo tamkaj prosili gospoda vojnega miiiistra, smo prosili njegove poročevalce, načelnike in tako naprej, naj se že vendar enkrat ukine vse to, kar je v armadi nezdravega, naj se z našimi fanti ne postopa na tak prostaški način. Gospodje so imeli prijazne besede, stiskali so roko onemu, ki je interveniral z obljubo, da se bo to zgodilo. A zgodilo se ni nič. Dan za dnem prihajajo vedno nove pritožbe in še vse hujše, kakor prejšnje. (Samsotojni kličejo: To m resl) Slabo vzgojo v podoficirskih šolah je grajal gospod Žebot v zbornici tako le: Da je toliko pritožb o šikaniranju in trpljenju naših vojakov, je predvsera vzrok nepravilna vzgoja v podoficirskih šolah. Jaz vam bom navedel sanio en slučaj \z Petrovaradina. Pred kratkim sem imel priliko, da sem z nekaterimi svojimi tovariši obiskal naše fante-vojake v trdnjavi Petrovaradin. In kaj so nam ti fantje tožili? Pravili^o, da imajo oni podoficirji, ki pridejo zadnji čas iz podoficirskih šol, čisto nov način kaznovanja za naše fante in to ne samo za vojake iz Slovenije, ampak tudi za one iz Hrvaške in Srbije. (Dr. Kukovec: «Kaj imate vi tam iskati, da greste v vojašnico. Jaz nikdar ne grem v vojašnicol«) Vem, da vam to ne ugaja, gospod minister: (Dr. Kukovec: «Treba bi vas bilo zapreti, če greste v vojašnico, ker nimate tam ničesar iskati!« Samostojni in Srbijanci vpijejo). Torej nova kazen, ki so jo iznašli t podoficirski šoli, je ta, da morajo vojaki, ki kaj malega pregrešijo *— to je prva stopnja te kazni — lajali v peč ali v luč. Postavijo jih v krog okoli peči ali kakega drugega predmeta in morajo lajati pol ure, eno uro ali pa še vcŁ. Zadaj za njimi pa stoje batinaši s palicami. Kdor pridno ne laja, dobi batine. To so nam povedali tudi vaši častniki in podčastniki sami. Gospodje poslanci, ali je taka kazen v sedanji moderni dobi, ali je taka srednjeveška kazen: batinanje in lajanje v peč ali v luč na mestu? Prepričan sera, da gospod vojni mini^ter niti sam ne ve, kake stvari se dogajajo v podoficirskih šolali v tem oziru. Jaz bi ga prosil, da bi si te stvari zabeležil in dal podrejenim organom strog nalog, da se take stvari odpravijo. Naši listi v kasarnah prepovedani. O prepovedi na»ih listov po vojašnkah je podal gospod poslanec Zebot sledeča vzgleda: O velikonočnih praznikib sta se ¦Haudila pri nas dva Slovenca in en Hrvat iz Sarajeva, ki služijo pri konjeniškem polku. Pripovedovala sta Medeče: «V nasi garniziji je prepovedano čilati sloven--ke liste, ki pripadajo SLS organizacijam. Čitati sme- ,flio demokratske liste, čitali smemo «Kmetijski list«, fie smemo pa ditati vaših, socijalnodemokratičnih in zemljoradniških listov. (Medklic: To ni resnica!) Oficirji se sklicujejo na navodila, katera dobivajo od svojih predstojnikov. Torej je dokazano, da se je od neke ˇišje slrani izdala prepovcd, da opozicijonalni listi, bodisi sloTenski ali hrvatski ne smejo v vojašnico. Pri Tojakih odpirajo pisma, ki jih dobivajo naši vojaki od svojcev. To ravnokar omenjeno postopanje vojaške oblasti je v zljornici <;iIjL.-;:!.l posianec Žebot s sieuečimi besedami: Eskadronsko pošto posaineznih vojakov odphajo in naši lantje ue dobivajo pošle iz domače hiše in iz domačili krajev. To je staroveško načelo, avstrijsko načelo, italero je med vojno izvajala slara Avstrija, ki je našim iantoin zabranjevala čitati naše liste, pisma staršev in ui'ugih. Toda pri odpiranjn pisem se ne dogaja samo to, da izginejo msina iz kuvert. Zgodii se jc tudi slučaj, da so nekciiiu vojaku icga polka izgiuili iz pisma trije dolaiji, katere mu je poslala njegova sorodnica za poboljšek. Izginili so pri odpiranju piseiu. To je ugotovljeno. (Medklic: Kdo je bil ta vojak?) To se je zgodilo vojaku Francelu Peče iz Ribuice ua Dolenjskem. Glede skibi za vainosi luiših lanlov-vojakov je povcdal gospod žebol v parianientu to le: V naši armadi vidimo ludi premalo skrbi za varnost in zdravje vojakov. Ua sc jim slaba in pre;i}a'o Lrane. Slučaj Bitolj ali pa najuovejši slučaj Maribor iiam kažeta, da naše vojno ministrstvo ne skrbi v pvavi meri za varnost zdiavja, za siguniost uaših vojakov. Vi čulite lo sar:i na lastni koži, kar se je zgodilo v Bitolju, kar sc ¦ zgodilo zadnje dni v Mariboru. Podrl se je strnp ' i petčlansko družino v dravski vojašnici. Vojaška uprav i je bila opozorjena, naj ta strop popravi, a ni nič storila v to svrho. V Mariboru se je v dravski vojašnici dne 19. aprila t. 1. ob 3. uri zjutraj zrušil strop na petčlansko družino, ki se iaia zahvaliti le čudnemu slučaju, da so pri&li ljudje zraven, ki so oteli to rodbino, ki bi bila drugače vsied malojnaniosti vojaške uprave pogiaila pod razvalinami. Tako skibi vojaška uprava za. varnost življenja posameznikov. Pritožb vojakov katoiičanov se je dotaknil gospod poslanec Žebot v zbornici in povedal gospodu vojnemu niinistru: Kot katoliški Slovenci pa moramo povdariti tudi to, da se naši vojaki opetovano pritožujejo, da jim predstojniki nc dovoljujejo, da bi praznovali katoliške praznike. Kadar so pravoslavni prazniki, jih morajo praznovati, a kadar so katoliški, jih ne smejo. Naši vojaki tudi nimajo prilike, da bi šli k svojeinu bogoslužju in vršili svojo versko dolžuost. To je rakrana v naši armadi, to je sistein, ki zasluži popolno grajo. Naša sveta dolžnost in pra^ica je, da kol zastopniki ljudstva branimo naše sinove. Da vain in vladi predočim aašo bol, uašo zahlevo: Naši fantje-vojaki niso nobeni sužnji, ne sme se jih pretepati, ne sramotiti. Ne trpimo, da bi gladovali, da bi se jih zasramovalo, če so Slovenci in katoličani. Vsega tega ne trpimo in ne bomo trpeli. (Ugovori ministra Puelja in Kukovca). Zakaj ne uspejo naši poslanci s svojimi pritožbami pri vojnem ministru? Iz zgoraj navedenih notic lahko izprevidi vsakdo, da je naslikal poslanec Žebot v zbornici resnično trpljenje naših fantov-vojakov. Na interpelacijo naših poslancev bi se bil vojni minister tudi udal in odpravil rakrane v naši armadi, a so to preprečili slovenski demokrati in samostojneži, Demokratje in slabostojncži so se bali, da bi naš kluh žel uspeh, pa so našuntali Srbijance, da so pri govorih poslancev 2ebota in Brodarja razbijali, kričali in razsajali, predbacivali našim, da ni res, da bi se godilo našim fantom tako, kot slikajo njih usodo naši poslanci. Staiši in fantje-vojaki lahko sami presodijo, koliko ljubezni imajo do njih slov. demokratje in samostojne izdajice. Zadevo, kako so samostojni šuntali Srbijance proti našim poslanccm, ki so zahtevali zboljšanje žalostne usode naših fantov-vojakov, še bomo natančneje opisaii prihodnjič.