Didakta september 2014 5 Fokus: (Funkcionalna) pismenost POT DO FUNKCIONALNE PISMENOSTI SE ZAČENJA ŽE V PRVEM RAZREDU (DIFERENCIRaNo oPISMENJEVaNJE V 1. RazREDU) / Martina Leskovec Ko govorimo o funkcionalni pismeno- sti, imamo navadno v mislih starejše učence. Tudi avtorici Pečjak in Gra- dišar sta v Bralno-učnih strategijah zapisali: »Sodobni bralni pouk si za cilj postavlja pripeljati učence ob koncu obveznega šolanja do stopnje funkci- onalne bralne pismenosti.« (Pečjak in Gradišar 2012, 58) Kljub temu se prvi koraki do funkci- onalne pismenosti začenjajo že s sa- mim opismenjevanjem. V veliki meri je funkcionalna pismenost odvisna tudi od tega, kako uspešno je oseba zaključila fazo opismenjevanja. Otrok, ki vstopi v osnovno šolo, ima navadno že do določene mere razvite spretnosti in zmožnosti, potrebne za opismenje- vanje, prav tako že ima določeno zna- nje o črkah, besedah, nekateri otroci tudi že berejo in pišejo. Če je bil prvi razred z uvedbo devetlet- ke na področju opismenjevanja nekako v celoti namenjen razvijanju predbral- nih in predpisalnih spretnosti, je sedaj odločitev o začetku učenja branja in pisanja prepuščena strokovni presoji učitelja. Glavno vodilo mora biti učni načrt. Žal so vsa navodila zajeta le v opombi: »Učenci prehajajo skozi navedene faze glede na razvite veščine, spretnosti in zmožnosti ter glede na svoje zna- nje branja/pisanja (to je šele tedaj, če oziroma po tem, ko imajo ustrezno razvito predhodno zmožnost). Zato naj učitelj na začetku vzgojno-izobra- ževalnega obdobja in tudi sproti pri vsakem učencu preverja razvitost ve- ščin, spretnosti in zmožnosti, potreb- nih za branje/pisanje, nato pa naj za vsakega učenca izdela individualni načrt razvijanja zmožnosti branja in pisanja. Ob tem naj pri učencih razvija zanimanje za branje in pisanje.« (Po- zanovič Jezeršek et al. 2011, 9). Iz zapisanega je torej razvidno, da je naloga učitelja v prvem razredu, da najprej ugotovi, katero predznanje in katere že razvite spretnosti je otrok prinesel s seboj ob vstopu v šolo. Načrt za opismenjevanje v prvem ra- zredu naj bi tako vseboval: 1. Ugotavljanje razvitosti veščin, spre- tnosti in zmožnosti, potrebnih za branje in pisanje; 2. Izdelava individualnega načrta za razvijanje zmožnosti branja in pisanja; 3. Izvajanje načrta v praksi: - za vse enak pouk, - diferenciacija, - individualizacija; 4. Vmesno in končno preverjanje. UGoTaVlJaNJE RazVIToSTI VE- ŠČIN, SPRETNOSTI IN ZMOŽNO- STI, PoTREBNIH za BRaNJE IN PISaNJE Prvi izziv je predstavljalo že samo ugo- tavljanje razvitosti veščin spretnosti in zmožnosti, potrebnih za branje in pisanje pri otroku. Na šoli sem iska- la sodelavko, s katero bi se tega lotili skupaj in tako k sodelovanju pridobila Slika 1: Izsek iz individualnega načrta opismenjevanja, ki zajema test, cilje in prostor za nadaljnje načrtovanje in spremljanje. 6 Didakta september 2014 Fokus: (Funkcionalna) pismenost vzgojiteljico, ki je v tem času obiskovala izredni študij inkluzivne pedagogike v Kopru in je na šoli že izvajala do- datno strokovno pomoč. Odkrila sem tudi odlično vodilo v literaturi, in sicer priročnik Ocenjevalna shema bralnih zmožnosti učencev 1.–3. razreda, avto- ric Sonje Pečjak, Lidije Magajna in Anje Podlesek. Do samih ocenjevalnih shem pa nisem uspela priti. Tako sva se s so- delavko sami lotili izdelave testa. Najino vodilo je bilo narediti test, ki bo dovolj preprost in izvedljiv v okviru pouka. Test je tako zavzemal naslednja področja: - orientacijo (v prostoru, na telesu, prerisovanje na listu), - motoriko (hoja po vrvi, hoja po črtah, enonožni poskoki, lovljenje žoge), - grafomotoriko (drža telesa pri pisa- nju, drža pisala, pritisk na podlago, barvanje v črtni omejitvi), - slušno pomnjenje (ponovitev rit- mičnega vzorca, ponovitev nepo- menskih besed, ponovitev povedi), - fonološko zavedanje (zaznavanje dolžine besede, identifikacija prve- ga glasu, razločevanje prvega gla- su, identifikacija zadnjega glasu), - slušna analiza (zlogovanje, glasko- vanje, slušna sinteza zlogov, slušna sinteza glasov), - črke in pisanje (poimenovanje črk, prepoznavanje črk, pisanje črk, pisanje besed, zapis povedi po nareku), - branje (branje preprostih besed, metoda začetnega branja, branje povedi, razumevanje prebranih povedi). Prvo leto je test izvajala sodelavka sama, in sicer v okviru študijskih ob- veznosti v vseh treh oddelkih 1. razre- dov. Po izvedbi je nam, učiteljicam, v oddelkih posredovala rezultate, ki so bili osnova za nadaljnje načrtovanje opismenjevanja. Poleg tega smo skupaj prišle tudi do določenih ugotovitev: - izvajanje celotnega testa je preob- sežno za vključevanje v pouk, - za izvedbo najpomembnejšega dela testa je potrebnih 10–20 minut (od- visno od posameznega otroka), - izvedbo dela testa, ki bi zajemal samo področja: orientacijo (samo naloga prerisovanja na listu), gra- fomotoriko, fonološko zavedanje, črke ter pisanje in branje, bi bilo mogoče izvesti v okviru pouka (Na začetku leta še ni ustnega ocenjeva- nja, poleg tega je del ur v razredu tudi vzgojiteljica.), - izvedba testa omogoči učitelju, da že na začetku prvega razreda indi- vidualno dobro spozna otroka in tako gradi na odnosu otrok – učitelj. Drugo leto smo izdelale še en komplet nalog za izvajanje testa in nato izvedle test učiteljice same. Časovni okvir je bil izvedljiv in tudi zgoraj omenjena ugotovitev glede poznavanja otroka se je izkazala za resnično. Test smo izvajale konec septembra in na začetku oktobra, ko se prvošolčki že vpeljejo v šolski red. INDIVIDUALNI NAČRT oPISMENJEVaNJa Naslednji korak je razmišljanje o ciljih, ki naj bi jih dosegel vsak otrok, pa tudi razred kot celota. Po izvedenem testiranju smo primer- jale ugotovitve in prišle do spoznanja, da so oddelki in tudi učenci znotraj oddelkov na precej različnih stopnjah glede razvitosti veščin, spretnosti in zmožnosti, potrebnih za branje in pi- sanje. Tako smo se morale učiteljice v aktivu na različne načine spopasti Opismenjevanje – ugotavljanje stanja po področjih Ime in priimek učenca: Razred: Datum: Datum: PODROČJA ZAČETNO STANJE NA PODROČJU KONČNO STANJE NA PODROČJU FONOLOŠKO ZAVEDANJE vse delno še ne vse delno še ne Zaznavanje dolžine besede DOLGA  KRATKA vse delno še ne vse delno še ne Identifikacija prvega glasu vse delno še ne vse delno še ne Identifikacija zadnjega glasu vse delno še ne vse delno še ne Slušna analiza ZLOGOVANJE vse delno še ne vse delno še ne Slušna analiza GLASKOVANJE PODROČJA CILJ FONOLOŠKO ZAVEDANJE Zaznavanje dolžine besede Zazna besede kot dolge oz. kot kratke in jih primerja med seboj. Identifikacija prvega glasu Poišče prvi glas v besedi in tvori besede na določen prvi glas. Identifikacija zadnjega glasu Poišče zadnji glas v besedi in tvori besede, ki imajo določen zadnji glas. Slušna analiza ZLOGOVANJE Besede ustrezno razčlenjuje na zloge – zloguje. Slušna analiza GLASKOVANJE Besede ustrezno razčlenjuje na glasove – glaskuje. Načrtovanje dejavnosti in beleženje napredka: SLUŠNO POMNENJE  FONOLOŠKO ZAVEDANJE Slika 2: Pripomočki za izvedbo ene izmed nalog v testu. (Naloga je na sliki 1 obarvana.) Slikovni material je vzet iz ABC kart (Grginič 2009). Didakta september 2014 7 Fokus: (Funkcionalna) pismenost z opismenjevanjem, in sicer v okviru možnosti, ki jih imamo: - enak pouk za vse, - diferenciacija pouka, - dopolnilni pouk, - dodatni pouk, - individualna strokovna pomoč za odpravo primanjkljajev, ki jo izvaja učiteljica razrednega pouka ali uči- teljica dodatne strokovne pomoči. Testno polo sem oblikovala tako, da omogoča načrtovanje in spremljanje otrokovega napredka na področju opi- smenjevanja. Vsak učenec ima ob te- stni poli tudi mapo, v katero vstavljam najpomembnejše izdelke, ki izkazujejo njegov napredek. V testno polo tako zapišemo tudi mo- rebitno vključenost otroka v diferen- cirano delo v manjših skupinah in v intervencijski program zunaj pouka. IZVAJANJE NAČRTA OPISME- NJEVaNJa V PRaKSI - Enak pouk za vse V aktivu smo se odločile, da bomo črke obravnavale od februarja naprej, in sicer v določeni obliki za vse učence enako. Ocenile smo, da so vsi učenci v tem času sposobni zapisati črko in črko povezati z glasom. Tako smo fe- bruarja z vsemi učenci začeli preko didaktičnih iger s spoznavanjem črk in posameznih glasov, pripadajočih črkam. Vsi učenci so nato vadili zapis črk in besed v zvezek. Do februarja smo učence na ta korak pripravljali z vajami slušnega zaznava- nja: iskanje rim, zlogovanja, slušnega zaznavanja glasov in na koncu tudi glaskovanja. Vse je potekalo pretežno preko didaktičnih iger. Obenem smo že pred in ob sami obravnavi števil da- jali velik poudarek tudi grafomotoriki (v obliki različnih otrokom zanimivih delavnic). – Diferenciacija Ker glede na izkušnje ugotavljam, da so najmočnejši otrokov učni motivator prav vrstniki, sem to upoštevala tudi pri samem pouku. Ko otrok vidi, da sošolec določeno stvar že zna, hoče znati to tudi on. Umetnost poučevanja vidim prav v tem, kako izkoristiti to naravno tekmovalnost otrok in hkrati razvijati sodelovalno učenje med učen- ci in s tem graditi zdrave medsebojne odnose. Pri načrtovanju pouka tekom šolske- ga leta sem tako pogosto upoštevala stopnjo otrokove opismenjenosti pri oblikovanju skupin tako pri pouku slovenščine kot tudi pri drugih pred- metih. Tako sem na primer večkrat oblikovala skupine pri spoznavanju okolja tako, da je bil v vsaki skupini vsaj en otrok, ki je že znal pisati. Tako je lahko skupina predstavila svoj izde- lek tudi v obliki zapisa. Tisti, ki niso znali pisati, so prispevali k izdelku z risanjem. S tem sem omogočila, da so se učili posredno eden od drugega. Spet pri drugih oblikah pouka, pred- vsem pa pri urah slovenskega jezika, sem oblikovala skupine tako, da so imeli »pismeni« učenci drugačne na- loge kot »nepismeni«. Tako sem s sle- dnjimi lahko delala sama ali pa sva z drugo učiteljico v razredu kombinirali delo tako, da sva vodili pouk v manjših skupinah, medtem ko so prvi delali sami in sva le občasno med uro kon- trolirali njihovo uspešnost. Zanimivo je bilo tudi delo v parih, ko je učenec, ki je znal pisati, zapisal rešitve, do katerih sta prišla skupaj. BRALNI LIST 03 – I N A T M IME: OŠ 8 talcev LOGATEC, 1. razred, 2012/13 M T M A M I I M A N N I A N A N I N A PREBERI. MA MAMA MI MAMI MIMI IMA NIMA IMAM NIMAM TIM TIMI MINA MAMA IMA TIMA. MAMA IN ATA. MAMA IN ATA IMATA . Slika 3: Primer diferenciranega bralnega lista po obravnavanih črkah: I A N T M. Zgodbica o Petru Nosu je vzeta iz knjige Živalski vrt Petra Nosa (Suhodolčan 2009). 8 Didakta september 2014 Fokus: (Funkcionalna) pismenost V mojem razredu je bila ob začetnem testiranju septembra tretjina učencev, ki je poznala vse črke in je bila uspešna pri branju preprostih besed, nekateri tudi povedi. Te učence sem takoj nato povabila k dodatnemu pouku sloven- ščine. Pri dodatnem pouku smo tako z različnimi zahtevnejšimi in hkrati zabavnimi nalogami nadgrajevali ci- lje pouka, posredno pa tudi izpopol- njevali tehniko branja, razumevanje prebranega in zapisovanja besed, po- vedi. Z različnimi didaktičnimi igrami, reševanjem križank in uporabo raču- nalnika (zapisovanje povedi, zgodbic) so po urah, namenjenih dodatnemu pouku, vsi ti učenci dokaj tekoče brali. – Diferenciacija pri branju Ob obravnavi črk smo začele tudi z branjem, saj smo ocenile, da je zgolj obravnava črk brez učenja branja ne- smiselna. Ker smo se zavedale dejstva, da so učenci na zelo različnih stopnjah predznanja, pa tudi sposobnosti, je bilo potrebno oblikovati močno dife- rencirane naloge za branje. Tako sem sama sestavila diferencirane bralne liste za vsako črko posebej (le prve tri sem združila). Tako vsak bralni list se- stavljajo štirje deli. V prvem delu so različne naloge (vezava glasov, vezava zlogov, zapis besed, križanke …), v drugi nalogi, označeni z balončkom, so zapisane besede, sestavljene iz do- tlej obravnavanih črk. Tretja naloga, označena z žogico, vsebuje povedi, sestavljene iz dotlej obravnavanih črk. Četrta naloga, označena z utežjo, pa je zgodbica o Petru Nosu. Na mojo pro- šnjo mi je avtor, Primož Suhodolčan, uporabo zgodbic na bralnih listih tudi dovolil. Zgodbice so po svoji dolžini, zahtevnosti in privlačnosti otrokom te starosti tako zanimive, da jih prite- gnejo k vlaganju nekoliko več truda v branje. Po izkušnjah z branjem v vseh treh oddelkih prvega razreda v prvem letu smo se tudi drugo leto odločile za enak način opismenjevanja. Izkazalo se je, da so bralni listi zelo ustrezni, pri posameznih učencih pa so nekatere učiteljice pri prvih nekaj listih najlažjo stopnjo še nekoliko poenostavile, da je učenec lažje začel z branjem. Pozneje pa to že ni bilo več potrebno. Seveda branje brez podpore staršev ne more biti uspešno. Tako staršem pred- stavimo način dela in jim svetujemo, kako ustrezno pomagati otroku. Pred- vsem smo pozorni na tehniko branja in dolžino branja. Priporočamo pet do največ desetminutno vsakodnevno glasno branje otroka. Pri učencih, ki imajo veliko podporo staršev, je na- predek hiter in opazen, drugim pa poskušamo več pomagati učiteljice. - Individualizacija Samo individualizacijo razumem pred- vsem na način, da točno vem, kje je kateri otrok na učnem področju, saj ga pri delu spremljam, mu svetujem, prilagajam naloge in tudi staršem sve- tujem, kako otroku pomagati. Učenci s slabše razvitimi sposobnostmi na področju grafomotorike in fono- loškega zavedanja so imeli možnost obiskovanja individualne strokovne pomoči. Poleg tega so učenci imeli pomoč tudi v obliki dopolnilnega pouka. Predvsem dopolnilni pouk slovenščine sem izva- jala individualno ali v paru in krajši BRALNI LIST 22 – I N A T M E J V O K L R U D C Č S Š P B H G Z Ž IME: Ž Ž REŠI KRIŽANKO. ŽABA ŽOGA ŽIVA ŽEP ŽAN ŽELVA ŽLICA ŽITO ŽIR ŽAGA LUŽA ŽAREK ROŽA ŽILA ŽIG NOŽ ŽLICA KOŽA ŽOLNA JEŽ ŽIGA REŽE ŽEMLJO. NEŽA BOŽA KUŽKA. Beremo z muckom Tačkom Knjiga za starše Zvezek za zapis vtisov Slikanice za učence Z njim se lahko pogovarjamo, saj je ročna lutka. Taček je plišasti muc, ki spodbuja branje. Slika 4: Primer diferenciranega bralnega lista po obravnavanih črkah: I N A T M E J V O K L R U D C Č S Š P B H G Z Ž. Zgodbica o Petru Nosu je vzeta iz knjige Živalski vrt Petra Nosa (Suhodolčan 2009). Didakta september 2014 9 Fokus: (Funkcionalna) pismenost čas. Tako se je v času, namenjenemu dopolnilnemu pouku, izmenjalo več učencev, drugi pa so bili v tem času v podaljšanem bivanju. Prehajanje iz PB k dopolnilnemu pouku in nazaj je ob dogovoru z učiteljico PB potekalo brez težav. DoDaTNE DEJaVNoSTI za Raz- VIJaNJE BRalNE PISMENoSTI Poleg naštetih oblik sem bralno pi- smenost spodbujala še z nekaterimi dejavnostmi, ki so kot smernice za razvijanje temeljne pismenosti v sta- rosti od 6 do 9 let predlagane tudi v Nacionalni strategiji za razvoj pisme- nosti. (Nacionalna strategija za razvoj pismenosti, 2007) Te smernice sem uporabila na način: - napisi imen učencev v garderobi, na poličkah, na mizah v učilnici; - razdeljevanje zvezkov: preprosta naloga, za katero so se učenci kar pulili. Vsi so želeli deliti zvezke. Pozneje sem uvedla sistem, ko je moral vsak vzeti s kupa en zvezek, prebrati ime na zvezku in ga od- nesti sošolcu na klop. Zanimivo je bilo opazovati slabše bralce, saj so se ti včasih sami spopadali z bra- njem, spet drugič prosili sošolca za pomoč; - knjižni kotiček s skrbno izbrani- mi knjigami (od najpreprostejših slikanic tipa slika-beseda do kraj- ših pravljic). Učenci so po končani nalogi (najpogosteje pri pisnih pre- verjanjih, ocenjevanjih) tiho izbrali knjigo in samostojno, v klopi, brali njim primerno slikanico. Izkazalo se je, da so tudi slabši bralci zmo- gli prebrati več in hkrati tudi ra- zumeti prebrano v večji meri, kot pa ob individualnem glasnem bra- nju učitelju. Več kot očitno jih je ob glasnem branju skrb, ali bodo prebrali tehnično pravilno, ovirala pri razumevanju prebranega; - tedenski skupinski obisk knjižnice v okviru pouka, kjer so učenci sami ali s pomočjo učiteljice izbirali knji- ge za domov. Vnema pri izbiranju knjig je bila velika in vedno jim je bilo težko zapustiti knjižnico; - po zahtevnosti diferencirane naloge na učnih lističih, ki jih je otrok izbiral sam. Učenec je rešen listič prilepil v zvezek in izbral na- slednjega. Za vsak pravilno rešen listič je dobil štampiljko. Takšen tip reševanja nalog se je izkazal za pravo motivacijsko bombo. Tudi slabši bralci so reševali težje nalo- ge, ki so bile prvotno namenjene boljšim bralcem. Bralni projekt z lutko – muckom: Učenec je v knjižnem nahrbtniku za en teden odnesel domov pet slikanic, Beremo z muckom Tačkom Knjiga za starše Zvezek za zapis vtisov Slikanice za učence Z njim se lahko pogovarjamo, saj je ročna lutka. Taček je plišasti muc, ki spodbuja branje. Slika 5: Predstavitev projekta Beremo z muckom Tačkom. 10 Didakta september 2014 Fokus: (Funkcionalna) pismenost zvezek ter lutko mucka, jih s starši pre- bral in v šoli poročal o doživetjih. V zvezek so s starši zapisovali doživetja z muckom in ga opremili s fotografijami ter ilustracijami. VMESNO IN KONČNO PREVERJaNJE Ves pouk opismenjevanja sloni na sprotnem preverjanju učenčevega na- predka. To omogočajo vmesni krajši testi v obliki nareka (črke, besede, po- vedi), poslušanja in beleženja dosežkov na področju slušnega zaznavanja, ter spremljanja in usmerjanja pri branju. Z opisanim načinom dela učiteljica za vsakega otroka ve, kako daleč je na področju opismenjevanja. Datumsko beleženje napredka je priporočljivo tudi zaradi samega sodelovanja s starši (govorilne ure), kot tudi v primeru, da se pri posameznem otroku izkaže potreba po predlogu za usmerjanje v dodatno strokovno pomoč. Isti individualni načrt opismenjevanja je smiselno graditi tudi v naslednjih letih z nadgradnjo v spremljanje bral- ne pismenosti. MoTIVaCIJa JE NaJPoMEMBNEJŠa Ob vseh dejavnostih, ki smo jih izvajali, pa je ključnega pomena za uspešnost opismenjevanja prav motiviranje otro- ka za branje in pisanje. Smernice za motiviranje otrok so mi bile: – vzbuditi v otroku zanimanje, inte- res, radovednost za črke, branje in pisanje, – opaziti in ubesediti napredek pri vsakem otroku, – pohvala otroku, ko mu je nekaj uspelo, – razvijanje sodelovalnega učenja, – sodelovanje s starši. literatura Učni načrt za slovenščino (2006) Ljublja- na: Ministrstvo za šolstvo in šport. Suhodolčan Primož (1996) Živalski vrt Petra Nosa. Ljubljana: Založba Karantanija. Nacionalna strategija za razvoj pismeno- sti (2006) Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, str. 11–12. Dosto- pno na http://www.mizs.gov.si/si/ delovna_podrocja/ urad_za_razvoj_ izobrazevanja/projekti/pismenost, 11. 8. 2014. Pečjak Sonja in Gradišar Ana (2012) Bralne učne strategije. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Grginič Marija (2009) ABC karte. Men- geš: Založba Izolit. Organizacija plavalnih tečajev s priznanimi plavalnimi klubi in plavalno zvezo Slovenije (proti doplačilu) enaka cena za otroke in spremljevalne osebe terMe ptUj Vse za aktivne šole v naravi v neposredni bližini najstarejšega slovenskega mesta Naše prednosti: • velik zunanji termalni park z olimpijskim bazenom in plavalnimi progami • tobogani, bazen z valovi, počasna reka, otroški bazen in bazen za sproščanje v zunanjem Termalnem Parku • park z veliko naravne sence za počitek in rekreacijo na prostem • notranji termalni park s plavalnim bazenom, dvema manjšima notranjima in enim zunanjim bazenom, notranje-zunanji tobogan, odprt vse leto • Sobe za do 4 otroke v bungalovih in počitniških hišicah • polni penzion (samopostrežni obroki) z popoldansko malico • Možne vse vrste diet brez doplačila • Dostop po avtocesti Dodatni bonus: • Brezplačna uporaba vseh toboganov in drugih vodnih atrakcij • r aznolika športno-rekreativna infrastruktura (igrišče za odbojko, košarko, zunanji fitnes, mini golf…) • t rim steza na zelenici za hotelom • Številne vodene vodne vadbe lahko prilagodimo vašim željam • Sejna soba za druženja, zaključne zabave, sestanke… • Druženje z račkom Vilijem in njegovo Mili informacije: Terme Ptuj, E: vilma.angel@terme-ptuj.si T: 02 7494 527, GSM: 051 655 124 oglas sola v naravi Terme Ptuj Didakta 19_08.indd 1 20.8.2014 14:57:29