28 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2018 POROČILO POROČILO izdaje WRB klasifikacije prsti na ob­ močju partnerskih držav in vredno­ tenje izdelanega poskusnega modela poučevanja na podlagi študentskih delavnic, katerih del smo bili tudi študentje Oddelka za geografijo Filo­ zofske fakultete v Ljubljani. Lanska FACES delavnica je potekala med 25. junijem in 1. julijem 2017. Njen namen je bil spoznavanje litvan­ skih prsti in s tem tudi značilnih sred­ njeevropskih prsti. Udeleženci smo bili nameščeni v Kaunasu, ki je dru­ go največje mesto v Litvi in je zaradi svoje središčne lege zelo primerno za raziskovanje različnih regij te pribalt­ ske države. Delavnice se je udeležilo 35 študentov in 8 profesorjev iz šes­ tih vzhodnih srednjeevropskih držav (Litva, Latvija, Estonija, Madžarska, Poljska in Slovenija). Freely Accessible Central European Soil (FACES) je mednarodni projekt, ki ga financira evropski sklad in se je začel izvajati leta 2015, končal pa se bo predvidoma leta 2018. Njegov odgovorni nosilec je poljska Univerza Nikolaja Kopernika v Toruńu, vodja pa Przemyslaw Charzynski je Eden od projektnih partnerjev je tudi Od­ delek za geografijo Filozofske fakul­ tete v Ljubljani, ki ga zastopa Blaž Repe. Cilji projekta so pripraviti priročnik opisa prsti za izobraževalne potrebe, vzpostaviti enotno zbirko o prsteh srednje Evrope (temelječo na klasifikaciji WRB – World reference base for soil resources), izdelati pri­ kaze in 3D panoramske slike profilov prsti ter okoliške pokrajine, ki bodo dostopni na spletu, in izdaja serije atlasov prsti. Cilj je tudi preučitev uporabnosti in vrednotenje tretje Delavnica FACES (Freely Accessible Central European Soil) 2017 – Kaunas, Litva Slika 1: Določanje tipa prsti in s tem povezana živahna razprava (foto: Marcin Świtoniak). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2018 | 29 POROČILO POROČILO Preden smo območja zapustili, smo profile zakopali in jih prekrili z rastlin jem, s čimer smo zagotovili, da so območja izvajanja pedoloških raz­ iskav v kar najkrajšem možnem času dobila nekdanjo podobo. Po pričakovanjih organizatorjev de­ lavnice smo v gozdovih Dubrave na­ šli številne zelo lepo oblikovane prsti skupine Podzol, poleg tega pa še prsti iz skupine Arenosol in Histosol. Če­ trti dan smo se z avtobusom podali nekoliko dlje, do okrožja Ukmerge, kjer smo pod budnim očesom lastni­ ka zemljišč izkopali profile v plodno kmetijsko zemljišče. Ti so se glede na mikrorelief (kopali smo na vrhu vzpe­ tine, na pobočju ter na ravnici) precej razlikovali. Naleteli smo na prsti sku­ pine Retisol, Luvisol in Histosol. Peti dan, ki je bil tudi zadnji terenski dan, smo preživeli na Kuronski pešče­ ni sipini (Kuršių nerija) ob Baltskem morju. Po pričakovanjih so bili vsi tamkajšnji profili močno peščeni. V gozdni pokrajini smo si ogledali prsti raziskav vajeni profesorji. Prst iz izko­ panega profila je bilo treba seveda opi­ sati, terensko proučiti, identificirati, ustrezno poimenovati in fotografirati. Na teren smo prinesli mnogo opre­ me, kar nam je omogočilo preučitev vseh glavnih lastnosti prsti (barva, te­ kstura, vlažnost, vrednost pH, relief, raba tal ...) oziroma glavnih lastnosti vsakega njihovega horizonta (globina, debelina, meja …). Ko je vsaka skupi­ na analizirala in določila lasten profil, je morala o tem poročati vsem drugim skupinam. T o je bila priložnost za raz­ pravo o identificiranih horizontih in ustreznem poimenovanju profila. Vsak terenski dan smo spoznali več profilov, ki so bili med seboj oddaljeni le nekaj deset metrov. Mnogi udele­ ženci smo bili presenečeni, kako zelo so se razlikovali profili, ki so si bili razmeroma blizu, kar nam je dalo po­ memben vpogled v vlogo mnogih pe­ dogenetskih dejavnikov. Po končanih ogledih vsakega profila in po razpravi je sledilo še njihovo 3D fotografiranje. Prvi dan je bil namenjen prihodu in prvim stikom med udeleženci. Drugi dan smo začeli s delavnico, namen­ jeno spoznavanju in mreženju, v preostanku dneva pa so bili za vsako sodelujočo državo predstavljeni na­ cionalna klasifikacija prsti, značilne prsti in razvoj pedologije. Poleg tega smo udeleženci osvežili svoje znanje o WRB klasifikaciji, ki nam je v nasled­ njih dneh služila kot temeljno orodje za analizo izkopanih profilov. Tretji dan delavnice je bil prvi teren­ ski dan. Odpravili smo se v Dubravo v neposredni bližini Kaunasa. Tam smo se razdelili v več mednarodnih skupin, v katerih smo opravljali vse nadaljnje terensko delo. Naša prva naloga je bila izbira ustrezne lokacije za izkop profila (približne lokacije so določili že organizatorji projektnega srečanja FACES­a), dokončna izbira pa je bila prepuščena profesorjem, ki so vodili mednarodne skupine. Ko je bilo mesto bodočega profila zakoliče­ no, je bilo treba poprijeti za lopate, česar se niso branili niti pedoloških Slika 2 (skrajno levo): Brunic Arenosol. Slika 3 (levo): Amphihemic Histosol. Slika 4 (desno): Endostagnic Retisol. Slika 5 (skrajno desno): Chromic Luvisol (foto: Marcin Świtoniak). 30 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2018 POROČILO skupine Arenosol in tri iz skupine Podzol, vse zelo peščene. Šesti dan se je začel z delavnico, kjer smo v že ustaljenih mednarodnih sku­ pinah za vse analizirane profile izde­ lali preglednice s ključnimi pedološ­ kimi informacijami. Pozneje je vsaka skupina analizo in klasifikacijo svojih profilov predstavila, kar je skupaj s 3D sferičnimi posnetki izzvalo živah­ ne razprave. Sedmi dan smo se polni zanimivih iz­ kušenj in novega pedološkega znanja odpravili proti domu. Delavnica je udeležencem ponudila odlično prilož­ nost ne le za spoznavanje prsti Litve, temveč tudi pedoloških strokovnja­ kov, pedološke metodologije in zna­ čilnih prsti srednjeevropskih držav. Matic Vehovec, Monja Šebela, Klara Čevka, Kristina Glojek Slika 6: Podzol na Gleysol-u. Na levi sliki vidimo enega »najlepših profilov«, kar smo jih izkopali. Pod temnim organskim slojem je opazen svetel belkast horizont. Gre za albični horizont (Albic), iz katerega je voda izprala glino in železove okside, zato je svetlo obarvan. Sledi mu zaporedje spodičnih horizontov (Spodic), ki so proti dnu čedalje bolj izrazito obarvani, saj se tam kopičijo iz zgornjega dela izprane mineralne snovi. Rdečo barvo jim daje predvsem prisotnost železa. Pod njimi se pojavljajo svetleje obarvani horizonti aluvialnih nanosov, pod temi pa je zanimiv zeleno-moder sloj, sestavljen iz nanosov glavkonita (oglejenih morskih sedimentov). Pod horizontom intenzivne turkizne barve vidimo siv in svetel horizont, kar nakazuje zastajanje vode v spodnjem predelu prsti in s tem redukcijo železa. Zaradi tega lahko horizontom od vključno turkizne barve navzdol pripišemo nov tip prsti, Gleysol. Poleg prepoznavanja horizontov je pomembno tudi določanje kvalifikatorjev, ki dodatno opredeljujejo lastnosti profila. Ker ima celoten profil peščeno teksturo delcev, mu lahko pripišemo oznako areničen (Arenic), ker pa imajo spodnji horizonti izrazito kislo vrednost ph, jim lahko pripišemo kvalifikator distričen (Dystric). Poseben kvalifikator pripišemo tudi organskemu sloju, ki ni niti izpran niti zasičen z vodo, torej foličen (Folic). Polno ime izkopanega profila se tako glasi: Folic Albic Podzol (Arenic) na Dystric Gleysol (Arenic). (foto: Marcin Świtoniak). Slika 7: Skupinska slika udeležencev delavnice s Kaunasom v ozadju (foto : Marcin Świtoniak).