LETO XIX. APRIL 1978 Z ukazom it. 119 I® predsednik republike 27. 9. 1977 odlikoval Titove zavode Litostroj 1 redom dela z rdečo zi Naš prispevek Vlil. kongresu ZK Slovenije Tematska konferenca ZK Litostroj PN Ocena je realna in kaže prizadevanje vseh samoupravljalcev Litostroja za uresničevanje našega družbenoekonomskega položaja v smislu ustave in zakona o združenem delu, zato jo v nadaljevanju članka objavljamo v celoti. V razpravi so sodelovali tudi ostali razpravljale!. Tovariš Sabol je podal poročilo o odločanju delavcev v TOZD in DS in opozoril na vrste odločitev in interesov pri samoupravnem odločanju v združenem delu, o pogojih za samoupravno odločanje ter o fazah v procesu odločanja in odgovornosti sodelujočih; tovariš Zorec je v svoji razpravi, v kateri se je osredotočil na minulo delo poudaril, da bi komunisti sami morali več prispevati, se več učiti in več dajati navzven; tovariš Gornik pa se je dotaknil informiranja v Litostroju i: spregovoril o najbolj perečih pr blcmih, ki se nanašajo na informiranje. V razpravi so sodelovli Organizacija Zveze komunistov Litostroj je 30. marca 1978 sklicala, v okviru predkongresne aktivnosti, najodgovornejše člane ZK vseh TOZD in DS na prvo TEMATSKO KONFERENCO. Konferenci sta prisostvovala tudi sekretar občinskega komiteja ZK Ljubljana-Siška, tovariš Franc Hribar in namestnik sekretarja mestne konference ZK Ljubljana tovariš Boris Hribar. Tema konference je bila celovita ocena aktivnosti DPO pri uresničevanju zakona o združenem delu v Litostroju, katero je v uvodu podal sekretar sveta ZK Litostroj — tovariš Vukosav Živko vič. še tovariš Šlander, ki je spregovoril o planiranju in investicijski politiki ter tovariši Jurak, Vogelnik in Kos. Na koncu pa sta se v razpravo vključila še sekretar ob-1 činske konference ZK tovariš Kot^e znan^- je to dvTl^lo konstruirano za dviganje bremen 320, 80 in 30 ton in je avtomatsko daljinsko upravljano. Montažo dvigala je prevzela Hidromon-taža iz Maribora pod nadzorom naših strokovnjakov. Prvi preizkus je bil opravljen 15. marca letos, in sicer z dvigom bremena, težkega 356 ton. Pred pričetkom preizkusa je predstavnik Westing- naarni in zja'Wl: »Ce felo mez nato *vo dvi-olgoletncm delu elektrarnah.« Toda Dviganje parnega generatorja TE Krško visoko konstrukcijsko spos naših inženirjev, ki so ga popolnoma samostojno skonstruirali. Predvsem pa gre velika zahvala osebju Hidromontaže in našima sodelavcema — monterjema Miju Stanku in Ivanu Repu, ki ju je bil Litostroj določil za nadzornika montaže. Svoje delo sta res požrtvovalno in strokovno popolno opravila, zato uspeh ni izostal. 5. aprila je dvigalo opravilo tudi prvo delo pri montaži agregatov bodoče jedrske elektrarne. V prisotnosti litostrojskih predstavnikov je dvigalo dvigalo po posebnih tračnicah 336 ton težak paro-generator. Dvig je potekal brezhibno. Vse funkcije dviganja so potekale nemoteno, kar dokazuje visoko kvaliteto in odlično tehnično rešitev žerjava, ki je rezultat združenega dela kolektiva projektantov in delavcev Litostroja. Po izjavah inženirke Radmile Kovač inženirja Boruta Lenarta, ki sta kot predstavnika IRRP prisostvovala dviganju parogenera-torja, je dvigalo začelo obratovati ob 10. uri dopoldne. Ves postopek dviganja je trajal šest ur in v tem času ni bilo opaziti nobenih pomanjkljivosti in je vsa operacija dviganja potekala brezhibno. Ob tej priliki se je predstavnik Westinghousa Berg So-derquist še posebej zahvalil za uspešno sodelovanje z Litostrojem in izrazil zadovoljstvo nad visoko kvaliteto dvigala. To je velik uspeh Litostroja in spodbuda za nadaljnje uspešno delo na tem področju. ^C^sem <£ifastiU>^ccxftjcyni Čestt&uno && 4. majcc ~~ finc&nlktL cfe£a K-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-K-K-k-k-k-K-k-k-k-k-k-K-k-k-k-k-K-k-it-K-k-k-k-K-k-K-K-k-k*^ ¥ ¥ ¥ ¥ I Revolucionarna pot l Franc Hribar in namestnik sekre-tne konference tovariš Boris Hribar k ki sta spregovorila o probkmfli in širše družbene skupnos^ktei^a vlogi in pomenu družbenoeplitieiih organizacij na čelu z orppanizatj jo Zveze komunistov. RIŠA ha predkon-Ijučujemo to z željo, da ' kam smo pri-tnju Ustave in fnem delu, ker je Tli osrednja tema Zveze komuni- RAVjS I CM.: kVfl^^progral tisti vi oilprenl ogenir priliSesnič .konalcizdru vprq >ngre| stov Sflfvenije. smo * zbrali, da v tem dajeo čim popolnejšo ocepc rezuUptov enoletnega dela ijj^iaporo^ki so bili v glavnem smyj0m v tri temeljna področ-to: v področje preosnove samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na novih osnovah, priprava in uresničevanje investicijskih programov ter izpolnjevanje planskih proizvodnih nalog, kar pomeni tudi borba za večji dohodek in ivnosti. Ta tri 'teklem obdobju h naših aktivnostih in naporih. Zato je prav, da neposredno pred kongresom sumiramo rezultate našega dela in opredelimo izhodišča za programsko usmeritev dela osnovnih organizacij zveze komunistov v Litostroju v pokongresnem obdobju. Dovolite, da v svojem uvodnem referatu na kratko opredelim naša izhodišča pri uresničevanju zakona o združenem delu in opozorim na še odprta vprašanja, ki jih moramo razširiti do decembra meseca tega leta, ko poteče dvoletni zakonski rok za prilagoditev samoupravnih aktov ustavi in zakonu o združenem delu. Obenem bo ta naša ocena služila našim delegatom za 8. kongres ZKS in 11. kongres ZKJ, da se temeljiteje pripravijo in dajo svoj prispevek k delu in končnemu uspehu 8. kongresa ZKS in 11. kongresu ZKJ. Samoupravna organiziranost Pristop k uresničevanju zakona o združenem delu v naši delovni organizaciji temelji na temeljiti pripravi v pripravljalnem obdobju od marca 1976 do aprila 1977. To je obdobje obravnave osnutka zakona o združenem delu na podlagi izdelanih vzporednih analiz o stanju samoupravne organiziranosti in družbenoekonomskih odnosov med temeljnimi organizacijami, zasnovanimi že leta 1972 na podlagi ustavnih amandmajev. Iztočnice za naš akcijski program na področju samoupravne organiziranosti so bile: • na podlagi doseženih rezultatov in spoznanih slabosti v štiri- ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ * Rezultate revolucionarne poti pri doseganju zgodovinskih ciljev delavskega razreda — osvoboditve dela in delavskega razreda ter družbe kot celote, ki jih simbolizira 1. maj, praznik dela, smo slovenski komunisti že osmič pregledali na svojem kongresu. Na njem smo začrtali tudi nove idejnopolitične naloge za preobrazbo družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov. V teh odnosih se krepi delavčev — samoupravljalčev položaj in njegova vloga, ki jo ne more zamenjati niti država niti sistem ali politična partija, kakor poudarja tovariš Kardelj v knjigi »Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja«, ki je hkrati platforma za XI. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Priprave za VIII. kongres Zveze komunistov Slovenije so bile zelo temeljite in široke, trajale pa so, vključno s kadrovskimi pripravami, skoraj leto dni. V dvomesečni javni razpravi o predlogih kongresnih dokumentov pa so bile vključene najširše množice članstva Zveze komunistov, sindikatov, socialistične zveze, zveze socialistične mladine ter zveze borcev; skratka vsi samoupravljale! v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Delavci, združeni v temeljnih organizacijah združenega dela v Titovih zavodih Litostroj, smo prav tako sodelovali v množični in ustvarjalni razpravi. S pomembnimi proizvodnimi in samoupravnimi dosežki pa ponovno dokazujemo, da smo dostojni nosilci Titovega imena in odločni borci za izgradnjo novih socialističnih samoupravnih proizvodnih odnosov, v katerih mora biti ustvarjalec — torej delavec v združenem delu hkrati razpola-galec z rezultati svojega in celotnega združenega dela. Organizirane socialistične sile družbene zavesti na čelu z Zvezo komunistov, ki je avantgardna idejnopolitična sila delavskega razreda, pa bodo ta razvoj spremljale, ugotavljale rezultate ter predlagale smer nadaljnje množične družbenopolitične akcije, s katero bomo še hitreje in uspešneje dosegali cilje in uresničevali zadane naloge. J. E. *************************************************) letnem obdobju delovanja temeljnih organizacij dograditi naše samoupravne družbenoekonomske odnose v skladu z določili ZZD, ki celovito ureja z ustavo opredeljen samoupravni položaj delavcev in predstavlja mejnik v graditvi samoupravnih socialističnih družbenih odnosov. • V celotni koncept novih družbenoekonomskih odnosov vgraditi naš razvojni program, ki smo ga sprejeli s srednjeročnim planom 1976—1980 na podlagi zakona o temeljih samoupravnega družbenega planiranja in kateri predstavlja novo etapo v razvoju Litostroja po tridesetih letih uspešnega notranjega izgrajevanja, stabiliziranja proizvodnega programa in prodora na svetovno tržišče. • Upoštevati objektivne tržne, tehnološke, materialne in kadrovske pogoje za organiziranje temeljne organizacije. • Upoštevati in samoupravno opredeliti naše specifične pogoje pridobivanja prihodka na principu fazne proizvodnje skupnega proizvoda. • V okviru z zakonom opredeljenih pogojev za organiziranje temeljne organizacije upoštevati, tehnološko zaokrožen proces posamezne faze proizvodnje skupnega proizvoda. • Iz sestave prejšnjih skupnih služb izločiti prodajo in nabavo in jih organizirati kot temeljne organizacije ter finančno poslovno računovodstvo organizirati v delovno skupnost — posebno finančno službo. S sprejemom teh programskih izhodišč za uresničevanje ZZD na zborih delavcev 23. aprila 1977 in potrditvi na referendumu 25. aprila 1977 smo pričeli uresničevati zastavljeni program. Za uresničevanje tega programa je skrbelo posebno samoupravno telo, ki je tudi dajalo pobude, stališča in predloge za iskanje rešitev posameznih vprašanj ter ocenjevalo osnutke samoupravnih sporazumov predno so šli v javno obravnavo. Po enem letu, ko zaključujemo ta program z registracijo temeljnih organizacij in odpiranjem žiro računov temeljnih organizacij pri SDK, lahko ugotovimo, da je zastavljeni program bil zelo zahteven tako po številu sprejetih URESNIČITI ZAČRTANE NALOGE V petek 24. marca je bila na pobudo predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organo v delovne organizacije sklicana seja razširjenega kolegija naše delovne organizacije. Sejo je začel in vodil sekretar sveta ZK Litostroj Vuko-sav ŽIVKOVIC, ki je ob pričetku seje pozdravil vse navzoče in pojasnil namen seje. Prav te dni se namreč izteka drugo štiriletno mandatno obdobje generalnemu direktorju Litostroja tovarišu Marku KRŽIŠNIKU, dipl. ing. Ker živimo v dokaj pomembnem in zahtevnem času za razvoj in nadaljnje perspektive Litostroja, je bila seja namenjena pozivu prisotnih, da izrečejo tovarišu Kržišniku zaupanje za nadaljnje sodelovanje in vodenje naše DO. Ob tej priliki je spregovoril predsednik delavskega sveta delovne organizacije tovariš ing. Franc GREGORIČ in ugotovil, da je ekonomski položaj Litostroja kljub mnogim težavam pri nas in v svetu dokaj dober. Delavci Litostroja smo si zaradi stalne trdne ekonomske situacije zgradili dober družbeni in osebni standard in poleg tega še zagotovili nenehno obnavljanje obstoječih strojnih kapacitet, zaradi česar je naša tehnologija konkurenčna na svetovnem trgu. Naj večje pridobitve zadnjih let pa so prav gotovo smele odločitve vodstva delovne organizacije in vseh delavcev Litostroja za nadaljnja velika investicijska vlaganja v razširitev proizvodnje in razširitev drugih zmogljivosti v srednjeročnem obdobju do leta 1982. Tudi razvoj samoupravnih odnosov se po sprejetju nove ustave in zakona o združenem delu še posebno tvorno in vsestransko razvija. Novi tozdi in dogovorjeni odnosi med njimi pri sodelovanju na skupnem proizvodu so pr odišča za nadaljnje Lu asru : n n; skupnih ciljev in programov. Delavec v naših tožnih in d lovni skupnosti vedno noi -a v , i oblast nad ustvarjenim sredstvi, delom in samoupravnimi odnosi. Prav razgibano samoupravno življenje in delovanje družbenopolitičnih organizacij nam zagotavlja, da si delavci Litostroja prizadevamo s svojim delom in samoupravljanjem doseči vsestranski razvoj tovarne, naš boljši jutri in višji standard. Tovariš Gregorič je za tem v imenu prisotnih izrazil prepričanje, da nas tovariš Kržišnik, kot vzoren gospodarstvenik, politik in delavec, nenehno preudarno usmerja v vseh zadevah, ki izvirajo iz funkcije generalnega direktorja. Zato je predlagal, da se ob razpisu po preteku mandatne dobe prijavi na mesto generalnega direktorja Titovih zavodov Litostroj. Tovariš Marko Kržišnik se je prisotnim zahvalil za izrečene besede, za izrečeno zaupanje ter ponovno povabilo za naslednje mandatno obdobje. Ob tem pa je povedal : »Spominjam sc svojega prihoda v Litostroj pred osmimi leti in že takrat sem imel namen, da ostanem v Litostroju dlje časa. Kot vidite, so se moje želje uresničile. Sedaj smo nekje v sredini, ponekod pa šele na začetku nekaterih važnih nalog, ki smo si jih zadali. Pred nami, Litostroj-čani, je v sedanjem trenutku in v še nekaj naslednjih letih veliko nalog, katerim moramo vsi skupaj posvetiti izredno pozornost. Po tridesetletni izgradnji Litostroja doživljamo nekakšno prelomnico v našem razvoju in razširjanju zmogljivosti v tiste veje proizvodnje, ki bodo dajale jugoslovanskemu in tujemu tržišču zaželene proizvode. Prepričan sem, da to lahko dosežemo in moramo doseči, saj smo se v najširšem smislu za te načrte odločili vsi delavci. Čestokrat v življenju in delu takega kolektiva, kot je Litostroj, izvajajo najpomembnejšo vlogo tovariši, ki jih delavci izvolijo v vodstva družbenopolitičnih organizacij, v samoupravne organe, ter v vodstva tozdov, delovnih skupnosti in delovne organizacije. Imam občutek, da je do sedaj in tudi sedaj na teh položajih tak tcam tudi majših ljudi, ki je dober. Zmeraj smo s skupnimi močmi in dogovarjanjem uspeli v težkih ali ugodnih situacijah najti pravo rešitev z dobrim sodelovanjem. Tako sodelovanje vseh pričakujem tudi v bodoče, saj nam bo zagotovilo nadaljnjo stabilnost in s tem socialno varnost. Poseben napor za celoten kolektiv bo prav gotovo izvajanje investicijskih del. V tem času bomo morali še posebno dobro gospodariti, da bomo lahko izdvajali potrebna lastna sredstva. Kot smo razpravljali že v začetku tega Na podlagi 143. člena zakona o združenem delu je Zvezni izvršni svet predpisal še odlok o dodatnih kazalcih za izkazovanje rezultatov delavcev in poslovanja temeljnih organizacij združenega dela. Odlok določa devet kazalcev, skupno imamo 17 kazalcev, s katerimi izkazujemo rezultate dela delavcev in poslovanja v temeljnih organizacijah združenega dela v poslovnem letu 1977. Z ozirom na statutarne spremembe imamo zaključni račun po novih temeljnih organizacijah združenega dela od 1. 7. do 31. 12. 1977. Zato se tudi spodaj navedeni kazalci nanašajo na to obdobje in ni primerjave s prejšnjimi obdobji. leta, moramo vse sile usmeriti v boljšo produktivnost dela in v vse druge elemente, ki so povezani s tem. Litostroj je sedaj pred pomembnimi odločitvami in dogodki, ki bodo odločili usodo za naslednjih najmanj 15 let, zato bomo morali nove nastajajoče kapacitete maksimalno in takoj izkoristiti. Le tako bodo začeti projekti lahko zaživeli in pogojevali pridobivanje novega dohodka. Litostroj bo tako razširjen postal največja delovna organizacija take vrste v Jugoslaviji, zato z optimizmom gledam na naš razvoj. Ob tem z veseljem sprejemam vaše povabilo, da ponovno opravljam dosedanjo funkcijo in menim, da bomo z dobrim sodelovanjem speljali vse naše načrte.« Tovariš Kržišnik je v nadaljevanju govoril še o drugih pomembnih zadevah sedanjega časa in o prihodnosti Litostroja. Kot najpomembnejše velja omeniti poziv vsem Litostroj čanom, da moramo več delati, bolje izkoriščati delovni čas in proizvodne zmogljivosti, da bomo tako ustvarili z manjšimi stroški večji dohodek. Seja razširjenega kolegija se je nato nadaljevala v obliki diskusije, kjer so predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in nekateri vodje tozdov ter sektorjev obrazložili sedanje in prihodnje neposredne naloge, ki izhajajo iz teh področij dela. Predvsem so govorili o izvrševanju že sprejetih sklepov in obveščanju delavcev o tem. k. G. Ti kazalci uspešnosti opredeljujejo naslednje: 1. Koliko dohodka odpade povprečno na zaposlenega; 2. koliko dohodka smo ustvarili s povprečno uporabljenimi sredstvi (osnovnimi in obratnimi); 3. kakšen je čisti dohodek na zaposlenega; 4. kakšna je akumulacija (to so sredstva za razširitev materialne osnove dela in ustvarjanje ter obnavljanje rezerv) v primerjavi z ustvarjenim dohodkom; 5. kolikšna je akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom; 6. kolikšna je akumulacija v primerjavi z uporabljenimi sredstvi (osnovnimi in obratnimi); 7. koliko sredstev potrošnje (to je osebni dohodek in skupna po- Polarni žerjav v JE Krško KAZALCI REZULTATOV DELA Zakon o združenem delu v posebnem poglavju obravnava obveščanje delavcev v združenem delu. Obveščanje delavcev predstavlja enega od bistvenih elementov uveljavljanja samoupravljanja. Poleg obveznosti izkazovanja rezultatov poslovanja v periodičnih obračunih in zaključnih računih, zakon o združenem delu v svojem 140. členu določa osem kazalcev, s katerimi se morajo izkazovati rezultati dela delavcev in poslovanja temeljnih organizacij združenega dela. Smeri razvoja socialističnega samoupravljanja Delegatski sistem, kot oblika samoupravne in demokratične družbene integracije zagotavlja neposredno povezavo delovnega človeka in občana z odločanjem! v vodstvenih telesih širših samoupravnih skupnostih. Preko delegacije in delegatov lahko delovni človek sodeluje v pripravah in pri sprejemanju odločitev, ki zadevajo njegov neposredni in dolgoročni interes. Odločanje o teh zadevah mu omogoča, da dejansko postaja odločilen dejavnik urejanja vseh družbenih zadev, kar je bila v vseh političnih sistemih do sedaj od njega odtujena sila. Takšen položaj delovnega človeka omogoča prevladujoč položaj združenega dela in popolno uveljavitev delavskega razreda. V SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTIH delavci s področja materialne proizvodnje preko delegatskega mehanizma odločajo o uresničevanju in zagotavljanju osebnih in skupnih potreb s področja družbenih dejavnosti, kot so: izobraževanje, znanost, kultura, zdravstvo itd. Pravice, dolžnosti in odgovornosti na tem področju urejajo delavci sami s samoupravnim sporazumevanjem in enakopravnim odločanjem v skupščinah SIS, sestavljenih iz delegatov uporabnikov storitev in delegatov izvajalcev le-teh. V KRAJEVNI SKUPNOSTI delovni ljudje in občani — v sodelovanju in povezavi z delavci, organiziranimi v temeljnih organizacijah združenega dela in skupnostih, odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov in o solidarnem zadovoljevanju osebnih in skupnih potreb. Krajevna skupnost delovnih ljudi in občanov v kraju kjer živijo je demokratično in samoupravna oblika uresničevanja in zadovoljevanja celotnega kompleksa neposrednih interesov in potreb ljudi, o katerih se neposredno, svobodno in enakopravno dogovarjajo in o katerih samostojno odločajo. Krajevna skupnost postaja vse bolj humana, človeška skupnost, skupnost neposrednih človeških stikov, ki so nasproti težnjam odtujenosti in osamljenosti, značilnimi za sodobno civilizacijo. OBČINA, kot temeljna družbenopolitična in samoupravna skupnost delavcev, delovnih ljudi in občanov je postala oblika in sredstvo dejanske demokratizacije na področju družbenega in političnega odločanja. Z ustavo, sprejeto 1974. leta so vsebina, značaj inobseg pravic kot samoupravne temeljne družbenopolitične skupnosti, postale zelo razširjene. Vse funkcije oblasti in upravljanja družbenih zadev se pravzaprav uresničujejo v občini, razen zadev, ki predstavljajo skupen širši interes delovnih ljudi mesta, republike in federacije. Takšno mesto in vloga občine v našem sistemu zagotavlja družbene in materialne pogoje in ustvarja široke možnosti za uresničevanje samoupravnih pravic delavcev, delovnih ljudi in občanov na vseh področjih življenja in dela, ki jih uresničujejo preko ustreznih samoupravnih delegatskih mehanizmov. DO SVOBODE VEROIZPOVEDI je zveza komunistov pred vojno zavzela jasna stališča. Svoboda veroizpovedi pomeni, da je religijski ali ateistični svetovni nazor stvar človekove osebne svobode. Kot marksisti se zavedamo globokih družbenozgodovinskih virov religije, in s tem potrebe, da je občan kot vernik svoboden. Svobodo vernikov moramo spoštovati, kajti religioznost ni nikakršna ovira za enakopravno vključevanje človeka — vernika v socialistično življenje družbe. Cerkev brez španovije s protisocialističnimi in protisamoupravni-mi silami je v naši deželi lahko prav tako svobodna, kakor druge oblike interesov našega delovnega človeka in občana. Žal pa takšne španovije še obstoje in netijo protisocialistično aktivnost, kar vodi v neizogibne konflikte z družbo. Ce kdo misli, da se bo naša družba sprijaznila s poskusi zlorabe cerkve v politične namene je v zmoti. Naša družba zahteva spoštovanje ustavnosti in zakonitosti socialističnega in demokratičnega sistema, cerkev pa lahko ustvarja dimenzije svoje svobode v tolikšni meri, kolikor to ne zadeva vseh drugih interesov socialistične samoupravne družbe. Ob koncu tega sestavka velja poudariti znamenito misel tovariša Kardelja »Človek kot družbeno bitje je lahko svoboden samo toliko in v tolikšni meri, kolikor so svobodni drugi ljudje, se pravi v tisti meri, v kateri je svobodna družba kot celota. V tem smislu neomejena svoboda ne more obstajati tam, kjer obstaja medsebojna odvisnost ljudi. Svoboščine in pravice človeka in občana so v našem sistemu omejene samo z enakimi svoboščinami in pravicami drugih ljudi in z ustavo določenimi interesi obrambe obstoja socialistične družbene skupnosti. raba) smo ustvarili povprečno na zaposlenega (od čistega dohodka odštejemo akumulacijo); 8. kakšen je čisti osebni dohodek na zaposlenega; 9. koliko se povprečno izloča iz osebnega dohodka zaposlenega na mesec za prispevke in davke; 10. koliko se povprečno izloča iz dohodka na zaposlenega mesečno za prispevke, davke, pogodbene in druge obveznosti; 11. kolikšna je akumulacija povečana za amortizacijo po minimalni stopnji v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi (osnovnimi in obratnimi); 12. koliko odpade povprečno uporabljenih poslovnih sredstev (osnovnih in obratnih) na zaposlenega; 13. kolikšen je celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi; 14. kolikšen je celotni prihodek v primerjavi z obratnimi sredstvi (obratna sredstva dobimo, če od poslovnih sredstev odštejemo osnovna sredstva); 15. izgube ni; 16. kolikšen je dohodek v primerjavi s planiranim dohodkom. Nedvomno so predpisani kazalci poslovanja uporabni tako za oceno preteklega poslovanja, kot dobro merilo za nadaljnji razvoj družbenoekonomskih odnosov na področju dohodka in njegove de- litve. Pravi učinek bodo kazalci dosegli, če bodo delavci in samoupravni organi v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela in delovne skupnosti sodelovali pri obravnavi kazalcev poslovanja svoje temeljne organizacije in temeljnih organizacij, s katerimi združujejo svoja sredstva in delo ter po potrebi ustrezno ukrepali. Popravek: Prikazani povprečni osebni dohodek za leto 1977 v prejšnji številki se nanaša na znesek osebnega dohodka izločenega iz čistega dohodka (bruto), kateri se veže na realizacijo dohodka, preračunano na neto osebni dohodek, zato je manjši od dejansko izplačanega OD. Dejansko izplačani osebni dohodek je prikazan v osmem kazalcu uspešnosti poslovanja in zajema: — akontacijo čistega OD iz delovnega razmerja, — nadomestilo čistega OD med bolniškim dopustom, — druga nadomestila čistega OD in — čisti OD iz drugih naslovov. Vse vzeto iz bilance uspeha in znaša 5.593 din mesečno na delavca v drugi polovici leta 1977. Povprečno izplačani mesečni osebni dohodek v letu 1977 je bil 5.267 din. Boris Tertnik, ing. SKUPNA SEJA DELAVSKEGA SVETA DO 28. marca je bila skupna seja dosedanjih in novoizvoljenih delegatov delavskega sveta naše delovne organizacije. Predsednik delavskega sveta Franc Gregorič je na začetku podal poročilo o poteku volitev delegacij za zbor združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in samoupravne organe TOZD, DO in SOZD. Priprave na volitve so bile izvršene v sprejetem rokovniku na pravilen kandidacijski postopek. Gradbišče TVN je nared za začetek gradbenih del Glasovanje je potekalo nemoteno, volilna udeležba je bila zelo visoka — 92,04 %, neveljavnih glasovnic pa samo 4 %• Izvoljenih je bilo 779 delegatov. Predsednik delavskega sveta je podal poročilo o dosedanjem delovanju delavskega sveta, ki smo ga že objavili v 2. številki Internih informacij, poročili pa sta podala tudi predsednik upravnega odbora Vladislav Krošelj in predsednik konference sindikata Miro Pod-bevšek. Delegati delavskega sveta so soglasno potrdili predlog kadrovske komisije pri konferenci sindikata Litostroj za izvolitev predsednika in namestnika delavskega sveta delovne organizacije in komisije, njihove predsednike in namestnike. (Imena so bila objavljena v Internih informacijah). Na tej seji je generalni direktor Marko Kržišnik na kratko spregovoril o trenutnem položaju in perspektivah naše delovne organizacije: »Za razvoj tako velike delovne organizacije, kot je Litostroj, je zelo pomembno, da si s širokim in kvalitetnim programom zagotovi ime v svetu. Še posebej pa je to težko pri individualni proizvodnji, kot je naša. Izrednega pomena je, da smo si ime ustvarili z lastnim znanjem in naše proizvode razširili povsod po svetu. Naš uspeh ponazarja podatek, da smo prodali naše izdelke kar v 55 državah po celem svetu in tako uspeli z našimi projekti. Značilno je, da pri tem tudi nismo občutili krize, ki je v zadnjih letih vladala v svetu, saj smo imeli toliko naročil, da smo jih komaj zmogli narediti. V tem času smo opravili tudi prvo fazo rekonstrukcij, ki morda niso tako vidne kot bodoče, vendar prav tako pomembne. Zelo pomembna je bila rekonstrukcija v livarnah, s katero smo prešli na čisto nov tehnološki postopek izdelovanja odlitkov. Močno smo modernizirali tudi strojni park v obdelavi. Modernizacija v tako kratkem času in v takem obsegu pa je redka tudi v tujini. To so nam izpričevali številni komentarji nekaterih tujih obiskovalcev, ki tovarno dobro poznajo in so zato lahko spremljali našo preobrazbo. Nekatere modernizacije smo izvedli tudi v orodjarni, naj- manj pa v pločevinami, zato moramo tu stanje izboljšati. V času menjave mandata delavskih svetov pa stoji Litostroj pred največjo modernizacijo doslej. Zastavili smo si tako smel program, da bo po njegovi uresničitvi Litostroj zadosti velik še vsaj za naslednjih 20 let. Tako je tudi prav, saj smo sami lahko sprevideli, kako bogato se nam je obrestovala velikopotezna gradnja Litostroja že ob njegovi ustanovitvi. Začeli smo že z gradnjo objekta, s čemer bomo razširili našo proizvodnjo viličarjev. V istem obsegu bomo začeli graditi halo za proizvodnjo preoblikovalne opreme. Temu bo sledila modernizacija livarne jeklene litine, saj bomo nabavili novo talilno peč in uredili primeren prostor za čiščenje ulitkov in preobdelavo ulitkov, kar bo zelo skrajšalo dosedanje delovne faze. Ne smemo pozabiti tudi na modernizacijo v težki obdelavi, kjer nameravamo nabaviti 16-mctrski karuzel, za katerega potrebujemo vsaj dva 200-tonska žerjava. Potrebujemo tudi še ovi-jalni stroj, ki nam bo v pomoč pri izdelavi opreme za cementarne in druge proizvode. Vse te investicije moramo zaključiti v petih letih, takrat bomo našo proizvodnjo zlahka podvojili. Seveda bo ob tem vloga prodaje še večja, saj bomo nastopali na trgu s toliko več proizvodi. Naši izdelki, ki smo jih izdelali in prodali, so odlični. Ko jih iz- delamo in predamo kupcu, pogosto tudi ne slišimo več zanje, saj delujejo brezhibno. To uspe le redkokateremu podjetju. Vendar pa se bomo morali truditi, da bo to veljalo tudi še za naprej in za vse naše proizvode. V preteklem letu smo vsi v tovarni veliko delali pri reorganizaciji naših temeljnih organizacij in pri sprejemanju in usklajevanju potrebnih samoupravnih sporazumov. V prihodnje pa se bomo morali spoprijeti z bolj delovnimi — notranjimi problemi. Veliko pozornost bomo morali posvetiti boljšemu izkoriščanju delovnega časa, saj sc pogoji v gospodarstvu vedno bolj zaostrujejo. Razširile so se tudi bazične investicije (ceste, energija, pristanišča), podpirati in sofinancirati moramo socialna, izobrazbena in ostala področja družbene skupnosti. Vse to pa zahteva od nas večje materialne izdatke. Zato je tudi prav, da sklicujemo vse neproizvodne sestanke popoldne in tako raciona- liziramo naš delovni čas. Podobno bomo morali poskrbeti za pravilno in točno prihajanje na delo, za porabo točno določenega časa za malico, predvsem pa za točno odhajanje z dela, kar marsikdo pogosto zlorablja. Urediti bomo morali tudi nekaj problemov pri organizaciji dela in dela v proizvodnji. Najtežji del poti je sedaj že za nami. Dosedanje rekonstrukcije so nas usposobile, da sedaj lahko kupcem ponudimo zares kvalitetne in svetovno priznane proizvode. Z razširitvijo tovarne pa bomo sposobni sprejeti veliko novih delavcev in tako nuditi kruh še mnogim. Tudi sedaj, ko smo stopili v obdobje kongresov, bomo naše delo resnično lahko izkazali v obliki parole »ČLOVEK, DELO, PRODUKTIVNOST, s tem, ko bomo povečali svojo produktivnost in našo moč.« M. H. PREDSTAVLJAMO VAM NOVE PREDSEDNIKE DELAVSKIH SVETOV TOZD IN DS Jure VULKAN TOZD Obdelava Janez BELIČ TOZD IRRP Jože AVBELJ TOZD Montaža Bn Boris KALClC TOZD PUM Janez KRIŽAJ TOZD TVN Borut BRULC tozd icl Janez RUPNIK DS PFSR Milan JURJAVClC DS SSP Milan ŠIBELJA TOZD PZO Andrej SEKAČ TOZD PPO Pavle STUPNIKAR TOZD IVET Anton ROBEŽNIK TOZD ZSE 3. SEJA KONFERENCE ZKS LJUBLJANA - ŠIŠKA 23. marca smo se sestali člani občinske konference ZKS Ljublja-na-Šiška in ocenili predkongresno obdobje v naši občini, spregovorili o idejnopolitičnem pomenu statutarnih sprememb ter sprejeli finančni načrt komiteja občinske konference. Seja je bila v dvorani izobraževalnega centra Litostroj, na njej pa so bili prisotni tudi vsi delegati za 8. kongres ZKS. Uvodni referat tovariša Hribarja je bil posvečen predkongresni aktivnosti v naši občini, še posebej idejnopolitičnemu pomenu kongresa in statutarnih sprememb. Bistvo statutarnih sprememb, je bilo poudarjeno v govoru, je predvsem v tem, da se z ozirom na razvoj naše socialistične skupnosti v prvem obdobju delegatskega sistema prilagodi tudi zveza komunistov. Dopolnitve statuta torej niso formalno vprašanje, s katerim se ureja delovanje in organiziranje zveze komunistov, ampak pomembna vsebinska idejnopolitična vprašanja, ki so odraz dosežene stopnje družbenoekonomskega položaja delavcev v združenem delu in delegatskih odnosih nasploh. Zveza komunistov mora zato stalno prilagajati svojo organizacijsko strukturo, metode in način dela, da lahko kar najbolj učinkovito izvaja svojo družbeno vlogo. Statut zveze komunistov mora biti tak, da lahko v celoti ustreza vsem razvojnim tokovom naše samoupravne socialistične družbe, kjer je delavec preko delegatskega sistema osrednji element in zato mora razpolagati s pogoji in rezultati dela. Spremembe so še posebej pomembne zaradi akcijskega povezovanja, ki ne bo temeljilo več na stalnih oblikah povezovanja, temveč bo okrepilo vlogo in mesto osnovne organizacije zveze komunistov, na problemskih konferencah večjih osnovnih organizacij zveze komunistov pa z obliko začasne povezave reševalo problematiko, ki je aktualna na določenem področju delovanja. Posebej je izpostavljena neposredna povezanost osnovne organizacije zveze komunistov z občinsko konferenco zveze komunistov in njenim komitejem. Izhodišče dela vseh članov je torej osnovna organizacija zveze komu- nistov. S tem se poveča njena vloga in pomembnost, ki jo ima v temeljni organizaciji. To pa zahteva večjo zavzetost vseh članov osnovne organizacije zveze komunistov in članov občinske konference, da bodo nenehno v stikih ter da bodo prenašali problematiko osnovne organizacije zveze komunistov v občinsko konferenco in obratno. Tudi v Litostroju smo v vseh osnovnih organizacijah zveze komunistov skrbno obravnavali te pomembne dopolnitve in spremembe za kongres, sprejeli določena stališča in oblikovali sklepe. Obravnava je bila v osnovnih organizacijah zveze komunistov v glavnem posvečena enakim problemom. Osnovne organizacije zveze komunistov so se strinjale s statutarnimi spremembami, kar potrjuje enotnost vseh osnovnih organizacij ZK in pravilnost nadaljnje usmeritve razvoja Zveze komunistov Slovenije. Ugotovitve in stališča osnovnih organizacij ter občinske konference Zveze komunistov Ljublja-na-Siška je potrdil tudi nedavno končani 8. kongres ZKS. Kongres je izpričal popolno idejnopolitično in akcijsko enotnost komunistov. Delo kongresa je v celoti potrdilo želje, stališča in priporočila vseh komunistov in delovnih ljudi, ki so sodelovali v predkongresni razpravi. Borba komunistov in ostalih naprednih sil pa se je po kongresu že začela odvijati v prizadevanjih za spremembo odnosov v svojem okolju na temelju pravih dohodkovnih odnosov. Za to pa ni dovolj le priseganje na samoupravljanje, temveč je potrebno kreativno sodelovanje vseh, da konkretno odgovorimo na vsa vprašanja, ki se pojavljajo vsak dan v proizvodnem procesu, pa tudi drugod, kjerkoli živimo. Marjan Sigulin Rasim Hrustanovič star 22 let, zaposlen v TOZD PZO je bil prvi v ročnem elcktroobločnem varjenju in četrti v plamcnskem varjenju, Robert ŽAGAR, star 19 let, zaposlen v TOZD PZO je bil zmagovalec v varjenju v zaščiti CO, TOZD MONT — Albin Habjan Varjenje v zaščiti plina CO2: TOZD PZO — Robert Žagar TOZD PZO Stefan Kovač TOZD MONT — Albin Habjan Naj velja naša zahvala vsem, ki so kakorkoli prispevali k odlični organizaciji varilskega tekmovanja: pobudniku tekmovanja OOS TOZD PZO, konferenci OO sindikata DO, ki je prevzela pokroviteljstvo prvega tekmovanja, tovarni Rade Končar, Železarni Jesenice, tovarni Iskra Avtomatika, IC Litostroj, članom komisije in tekmovalcem, zmagovalcem. TEKMOVANJE JE POTRDILO NEKATERE OCENE Iz analize rezultatov je razvidno, da so tekmovalci dosegli zelo dobro oceno iz samoupravlja- nja, samoupravnih odnosov in varstva pri delu, teoretični del strokovnega znanja je dober, kar pomeni, da je potrebno teoretično znanje vgrajevati v praktično delo. Kaže, da bomo morali v prihodnje izvesti predtekmovanje tekmovalcev in šele nato zaključni del tekmovanja. Zanimanje je naraslo, diskusije so živahne, pri čemer ne manjka tudi zavisti. Na republiško tekmovanje kovinarjev bomo prijavili prve tri uvrščene v vsaki panogi, ki bodo zastopali DO Litostroj. Želimo jim dobro uvrstitev, to pa pomeni tudi možnost tekmovanja v zveznem okviru ob dnevu kovinarjev, ki bo v oktobru. Mirko Marenče Albin HABJAN, star 34 let, zaposlen v TOZD Montaža, ki je osvojil drugo mesto v ročnem clek-troobločnem varjenju in tretje mesto v plamcnskem varjenju KRITERIJI ZA OCENO USPEHA: — praktično delo, — poznavanje teorije stroke, — poznavanje samoupravljanja v DO in — poznavanje predpisov iz varstva pri delu. Največje skupno število točk, ki jih je tekmovalec lahko dosegel je bilo 1000 točk, in sicer: — za praktično delo 700 točk (kvaliteta dela, doseg norme, ekonomičnost). — za test znanja 300 točk (poznavanje samoupravljanja, varstva pri delu, stroke). Podlage za izračun točk po posameznih ocenjevalnih kriterijih so bili ocenjevalni listi, tabele in diagrami, ki jih je uporabljala komisija pri izvedbi tekmovanja in ocenjevalna komisija za izračunanje končnega števila doseženih točk. DISKVALIFIKACIJE IN PRITOŽBE Tekmovalec je diskvalificiran v primeru, da poskuša na kakršenkoli nepravilen način dobiti pravilne odgovore pri teoretičnem delu tekmovanja, da uporablja material in delovna sredstva, ki jih organizator ni predpisal za tekmovanje itd. Brez inštruktorjev in brez prakse smo jeseni leta 1975 prvič vklopili peč. Iz literature in iz nekaj skopih podatkov, ki smo jih dobili od proizvajalca peči, smo sestavili prve diagrame procesov in s pomočjo njih izdelali prve šar-že. Vse je bilo za nas novo. Navajeni smo bili dela s stajo EFCo pečjo, kjer je bil postopek dela sorazmerno enostaven in znan, tukaj pa smo se srečali z zahtevnim agregatom, ki zahteva veliko strokovnost delavcev, ki upravljajo z njim. Za delo na BBC peči smo izbrali delavce, ki so že z dosedanjim delom dokazali, da so sposobni in imajo voljo, da si pridobijo potrebno znanje za upravljanje s pečjo. Prvi vklop prvega talilca na peči je bil negotov. Kapljice znoja na njegovem čelu niso bile samo posledica sevanja taline v peči, ampak tudi zaskrbljenosti, ali mu bo uspelo izdelati dobro šaržo. Vsi mi, ki smo sodelovali pri teh prvih poizkusih, smo občutili isto zaskrbljenost, spraševali smo se, ali smo dali dovolj pravilnih napotkov, ali je naše znanje zadostno, se bodo podatki iz literature uresničili tudi v praksi. S tesnobo smo sledili procesu v peči, opazovali instrumente na komandni plošči in upali, da se ne bo zgodilo nič nepredvidenega. Izdelali smo prvo šaržo, tej je sledila druga in nato vsako uro naslednja. Od prvih začetkov pa do danes je bilo izdelano 5000 ton visoko kvalitetnega jekla. Naši talilci Pavlin, Hočevar, Istenič, Pivač, Hrovat, Lešnjak itd. so dokazali, da so se naučili upravljati s pečjo in znajo voditi proces v njej. To so dosegli brez prakse v tujih livarnah, zahvaljujoč v glavnem svojemu instinktu in veliki odgovornosti do dela. Ne smemo pozabiti naših zakladalcev in pripravljalcev vložka. 5000 ton železa so dvignile in prenesle roke Pogovor z livarji ob jubileju Gračnerja, Mavra, Kovačiča, Ja-kimova itd. V eni izmeni po 8 ton in to pri temperaturah, ki so daleč nad normalnimi. Kakšen fizični napor je to, ve samo delavec, ki to delo opravlja. Posebno bi radi poudarili, da ti izkušeni delavci pridobljenega znanja ne hranijo ljubosumno za sebe, ampak ga skupno z delovodji in obratovodji prenašajo na mlade fante, ki se tako vzgajajo v nove topilce in zakladalce. Povedati moramo tudi, da vse okvare na peči popravljajo naši vzdrževalci, brez tujih strokovnjakov. Kdor pozna zapleten ustroj peči in električnih naprav ve, kaj to pomeni in zna ceniti njihovo delo. Verjetno se je marsikdo v začetku obratovanja BBC peči in novoopremljene livarne specialnih litin vprašal, ali je ta investicija dobro pretehtana, ali nam bo vrnila vloženi denar? Odgovor je jasen: Izplačalo se je! Penko Slavko, dipl. ing. Ob tem jubileju, nekaj trenutkov po vlitju pettisoče šarže, smo sc zbrali okrog peči in sc pogovorili. Obstopili so me FRANC PAVLIN, talilec, ki je bil prisoten že pri vlivanju prve šarže, SLAVKO BERGINC, obratovodja v livarni in STANKO ISTENIČ, prvi talilcc. Govorili smo o delu v livarni, ki prav gotovo ni lahko, še posebej ne pri tej peči, izvedeti pa sem hotela tudi nekaj več o jubilant-ki — peči, ki uspešno obratuje od 4. septembra 1975. Franc Pavlin: Prvo šaržo smo vlili ob 25. obletnici samoupravljanja — 4. septembra 1975. Vsi smo se bali, kako nam bo ulivanje uspelo, saj peči prej nismo poznali, vendar se je dobro izteklo. Na začetku so nam manjkale izkušnje pa tudi znanje. Sam sem talilec sedaj že 28 let, vendar sem delal prej kot talilec na kupolki in EFKO peči. Za razliko od tistega dela potrebujemo sedaj še več znanja, saj hitro lahko pride do napake. Kako je to pomembno, smo videli že kmalu po začetku obratovanja, ko nam je predvsem zaradi neznanja in neizkušenosti »zakuhala šarža«. Prišlo je še do ene nesreče — do manjšega požara, vendar smo ga s pomočjo gasilcev hitro ukrotili. Na srečo ni bilo nobene poškodbe. Čeprav so delovni pogoji precej težki (nenehno nakladanje, veliko zdravju škodljivih plinov, slab zrak in podobno) imam to delo rad in sem vesel, da nam peč tako dobro služi. Slavko Berginc: Peč nam že od začetka prav dobro služi in lahko rečem, da je to investicija, ki se je Litostroju prav gotovo izplačala. Sicer je res, da je prišlo do okvare že takoj na začetku, ko je bilo nekaj narobe z elektroniko, manjšim napakam pa je botrovalo predvsem naše neznanje in neizkušenost. Ko smo peč dobili, smo jo pravzaprav poznali le po slikah in smo si morali največ pomagati samo z literaturo. Sam sem izučen livar, pozneje pa sem končal srednjetehnično šolo strojne smeri, tako da sem sedaj obratovodja v talilnici. Skrbim, da delo nemoteno teče, da dela pri peči vedno dovolj ljudi, da imamo vse potrebne surovine in podobno. Tu mora stalno delati 7 talilcev. Lahko jih je tudi manj, vendar pa pride v tem primeru preveč dela na posameznega delavca. Polno delamo v dveh izmenah, po potrebi pa v treh. Uspešno tekmovanje varilcev Litostroj bo v letošnjem letu, točneje od 15.—17. junija organizator republiškega tekmovanja kovinarjev. 25. marca pa smo na pobudo osnovne organizacije sindikata TOZD PZO v IC Litostroj izvedli izbirno tekmovanje varilcev. Pokrovitelj tekmovanja je bila konferenca osnovnih organizacij sindikata Litostroj. Priprave za tekmovanje varilcev so se začele že v januarju, sama ideja, da se tako tekmovanje izvede pri nas, pa je že starejšega datuma. Pomembnost tekmovanja je sodelovanje in širjenje trdnejših vezi med varilci, tako na delovnem kakor tudi na samoupravnem in družbenopolitičnem področju. Za izvedbo tekmovanja je OOS TOZD PZO izvolila organizacijski odbor za izvedbo, ta pa je določil odbore za izvedbo tekmovanja in vse spremljevalne komisije, ki so skrbele, da je tekmovanje potekalo pravilno. PROPOZICIJE ZA TEKMOVANJE Na tekmovanju so sodelovali lahko vsi delavci, ki so zaposleni v delovni organizaciji in se ukvarjajo z varjenjem. Tekmovanje je potekalo v naslednjih panogah: — plamensko rezanje, — ročno obločno varjenje in — polavtomatsko varjenje v zaščiti plina COg. Prijava za tekmovanje je bila na predpisanem obrazcu in je med drugim vsebovala: priimek in ime, leto rojstva, strokovno usposobljenost, kvalifikacijo, delovni staž v stroki (število let) in panoge tekmovanja. Rok prijave je bil 15. 3. 1978. Če tekmovalec meni, da je bil oškodovan, se ima pravico ustno ali pismeno pritožiti odboru za nadzor in pritožbe, vendar pred razglasitvijo rezultatov. ŠTEVILO TEKMOVALCEV Ročno obločno varjenje — 21 varilcev Plamensko varjenje — 6 varilcev Varjenje v zaščiti plina CO* 6 varilcev Tekmovanje se je pričelo ob 7. uri z izpolnjevanjem testov znanja. Pred tem so dobili tekmovalci svoje šifre, pod katerimi so tekmovali do konca. Prve šifre so veljale za sam teoretični in praktični del tekmovanja. Ko so gotove izdelke oddali v skladišče, pa so jih predšifrirali v drugo šifro in šele nato jih je dobila v roke ocenjevalna komisija. S tem je bila zajamčena objektivnost pri ocenjevanju izdelkov. Za šifre sta vedela samo dva člana odbora za pripravo tekmovanja. Zapečateno pisemsko ovojnico s priimki in imeni tekmovalcev in obema šiframa pa je imel namestnik konference sindikata, ki jo je odprl šele na podelitvi nagrad. Ob 8. uri se je pričelo tekmovanje v posameznih disciplinah. Tekmovanje je potekalo brez zastojev in večjih pritožb, zahvaljujoč spremljevalnim komisijam, ki so svojo nalogo opravile zelo dobro. Tekmovanje je bilo končano ob 14.uri in 45 minut. Takoj po prvih končanih izdelkih je nastopila tudi ocenjevalna komisija, komisija za RTG posnetke ter vodotesnost. Okoli 10. ure pa je svoje ocenjevanje zaključila tudi komisija za teoretični del tekmovanja. Zbirna komisija je končala svoje delo ob 17. uri in 30 minut ter tako določila vrstni red v stroki po posameznih panogah. Vzdušje med samim tekmovanjem je bilo izredno, še bolj pa pri svečani podelitvi nagrad ob 18. uri v mali dvorani delavske restavracije. Nagrade za posamezne tekmovalne discipline so bile: 1. mesto — HOBY varilni aparat ali KLIP-KLAP garnitura 2. mesto — brivnik ISKRA BRAUN SIKTANT 3. mesto — polnilec za akumulator KONČNI VRSTNI RED TEKMOVALCEV Ročno obločno varjenje: TOZD PZO — Rasim Hrustanovič TOZD MONT — Albin Habjan TOZD PZO — Josip Sokač Plamensko varjenje: TOZD IVET — Maks Omerza TOZD PZO — Jože Urbanija 5000 šarž Prek grla BBC peči je 30. marca 1978 stekla šarža jekla ki predstavlja mejnik določenega obdobja. Ta jubilej ne pove samo tega, da smo v peči stalili 5000 ton jekla, da smo izpolnili predviden plan, ampak pove mnogo več. Pove nam, da smo ta uspeh dosegli z lastnimi močmi. Nove centrale na Neretvi H/*xo£i£xrxA*»s ^ Nese™ Z investitorjem »Hidroelektrarne na Neretvi« je Litostroj v poslovnih stikih že od leta 1952. Takrat smo izdelali turbine za IIE Jablanica. Za drugo hidroelektrarno na Neretvi — HE Rama smo izdelali turbine leta 1968. Pred nedavnim smo ponudili turbinsko opremo za dve novi elektrarni — HE Salakovac in IIE Grabovica, ki bosta vključeni v obratovanje že leta 1981. Naročilo pričakujemo z gotovostjo. Za HE Jablanica naše prve večje turbine Lahko bi mirno zapisali: naše prve velike turbine. 22.800 kW na padcu 93 m je za naše Fran-cisove spiralne turbine v resnici pomenilo skok navzgor, na štirikrat tolikšno moč, kakršno smo s to vrsto turbin obvladali do leta 1952. Tudi v svetovnem merilu te turbine takrat niso veljale kot majhne in bi jih domala vsi proizvajalci s ponosom vpisali med svoje izkušnje. Investitorju in njegovemu zaupanju do mladega Litostroja gre zahvala za ta naš začetni veliki uspeh, na katerem temelji ves naš nadaljnji napredek na področju Francisovih turbin. Litostroj še ni bil do kraja dograjen, ko smo morali v Jablanico dobaviti prvo turbino. Jeklolivarne še nismo imeli, varjenih spiral svet skoraj še ni poznal. Spiralni okrov smo zato ulili iz sive litine, kar je prav gotovo edinstveno pri padcu in razsežnostih jablaniških turbin. Zaradi mirnega spanja smo predhodno izdelali pomanjšani model iz sive litine in ga izpostavili naraščajočemu tlaku, dokler okrova ni razneslo. S poskusom smo se prepričali, da bo velika spirala dobro delovala. Se ena zanimivost iz sive davnine Litostroja: gonilnik s premerom več kot en meter smo ulili v svoji livarni barvnih kovin iz medenine. Uspešno! V HE Jablanica smo do leta 1956 dobavili še štiri turbine iste velikosti. Časopis »Oslobodenje«, ki izhaja v Sarajevu, je 14. februarja letos zapisal, da so domači gradbinci, projektanti, proizvajalci opreme in monterji takrat polagali velik izpit za samostojno postavljanje hidroenergetskih objektov in dokazali, da so dorasli takemu delu. »Oslobodenje« nadaljuje: »Da je delo dobro opravljeno, govori okoliščina, da do danes, to je 23 let po vključitvi v obratovanje turbin Jablanica, ni bilo nobenih izrednih ustavitev niti poškodb. Lahko bi rekli, da je vse funkcionalno brezhibno.« HE Jablanica je zagotovila prve milijone kilovatnih ur energije za našo novo zgrajeno industrijo in elektrifikacijo mest ter vasi. Še danes je nezamenljivi vir električne energije za jugoslovansko mrežo, ki jo napaja s kvalitetno energijo brez zastoja in velikih nihanj. To je tudi zasluga Litostroja! S HE Rama korak naprej Z naročilom turbin za HE Rama, drugi energetski objekt v porečju Neretve, je investitor ponovno pokazal veliko zaupanje do domačega proizvajalca turbinske opreme, Litostroj pa se je leta 1968 pokazal vreden tega zaupanja z izdelavo dveh Francisovih spiralnih turbin po 81.000 kW na Padcu 285 m. Dotlej na osnovi lastnega projekta in dokumentacije tako močnih Francisovih turbin še nismo izdelali. Na samem začetku obratovanja se je pojavilo nekaj težav zaradi prihajanja kamenja v turbine ob hkratnih »otroških« boleznih. Zaradi sprva napačne diagnoze so se te res zavlekle nekoliko prek normalnega trajanja, toda kljub temu je centrala stekla v rekordno kratkem času in je od 13. maja 1969 redno v obratovanju. Po podatkih »Oslobo-denja« proizvaja letno povprečno ?°0 milijonov kilovatnih ur, kar je dosegljivo npr. s 4300-urnim obratovanjem obeh turbin pod Polno obremenitvijo. Ker turbini v resnici vedno ne obratujeta s polno odprtim vodilnikom, smemo sklepati, da trajno in uspešno obratujeta. HE Rama je lansko leto proizvedla kar 900 milijonov kilovatnih ur električne energije. Kaplanove turbine za nove objekte Hidroelektrarne na Neretvi so že pred letom odprle novi gradbišči: HE SALAKOVAC in HE GRABOVICA. Ta dva nova objekta, ki bosta gospodarno izkoriščala vodo iz že obstoječih zbiralnikov za HE Rama in HE Jablanica, morata biti po sedanjem investicijskem programu gotova že leta 1981. V HE Salakovac bodo montirane 3 Kaplanove turbine po 68.500 kW na padcu 42 m. Njihovi gonilniki s približno 5 m premera naj bi po našem projektu imeli 8 kril. — HE Grabovica pa bo opremljena z dvema Kaplanovima turbinama po 58.500 kW na padcu 34 m. Njuna gonilnika bosta nekoliko večja kot za Salakovac, toda imela bosta samo po 7 kril. Zaradi razmeroma visokih padcev bodo imele vse turbine spiralne okrove iz jeklene pločevine z nad 6 m vstopnega premera. Ponudba, ki jo je Litostroj predal investitorju, obsega torej 5 Kaplanovih turbin s pomožno opremo, kar pomeni skupno približno 3.700 ton opreme. Tokrat zadostne izkušnje Naročilo, ki ga bo financirala Mednarodna banka za raziskave in razvoj, pričakujemo z gotovostjo. Z drugimi domačimi proizvajalci smo osnovali konzorcij, ki se bori za naročilo v mednarodni konkurenci. Prepričani smo, da bosta tudi HE Salakovac in HE Grabovica pretežno delo domačih proizvajalcev in izvajalcev, tako kot sta bili HE Jablanica in HE Rama. Izkušenj imamo dovolj. O izkušnjah Litostroja govore naslednja dejstva: — Litostroj proizvaja Kaplanove turbine že več kot četrt stoletja, od leta 1954, povsem samostojno na temelju raziskav v Inštitutu Vižmarje in svojih projektov. — Doslej smo izdelali 51 turbin te vrste s skupno močjo 741 MW. — Naši najmočnejši doslej izdelani Kaplanovi turbini sta za HE Zlatoličje. Uspešno obratujeta že skoraj 10 let. Njuna moč po 64.300 kW presega moč turbin za HE Grabovica in praktično dosega moč turbin za HE Salakovac. Tem močem zelo blizu sta tudi turbini za HE Formin (po 60.000 kW), ki sta pred začetkom obratovanja. — Najvišji padec, na katerem obratujejo litostrojske Kaplanove turbine je 32,6 m v HE Zlatoličje. S tem smo zelo blizu padca HE Grabovica, nekoliko pa pod padcem HE Salakovac. — Naše turbine za HE Zlatoličje in HE Formin s premeri gonilnikov 5,76 m po razsežnosti presegajo turbine HE Salakovac in HE Grabovica. — Dva 7-krilna Kaplanova gonilnika Litostroja obratujeta v HE Formin. Potreben prehod na 8 kril nihče ne more utemeljiti kot pomanjkanje izkušenj za HE Salakovac. — Glede spiralnih okrovov velikih vstopnih premerov in drugih velikih sestavnih delov turbin (vodilniki, pokrovi) v razsežnostih, kot so potrebne za Salakovac in Grabovico, se Litostroj lahko sklicuje na HE Bajina Ba- šta in Ohau-A, za kateri so velike spirale izdelane za padce nad 60 m. AA NA KONJ/C O Nč UlOG O&ZA TO VANJ£ Brušenje hidravličnih oblik Skupina sodelavcev ob zaključku brušenja hidravličnih oblik na gonilniku za HE OHAU-A (premer gonilnika je 4120 mm, višina 2130 mm, teža gonilnika pa je 25 ton) Pred dobrimi desetimi leti nam je uspelo na en posnetek ujeti več tipov turbin za hidroelektrarne: Peručica, Vinodol, Vrutok ... (Foto: B, Kocjančič) Zaradi tega se je takratno vodstvo Litostroja odločilo, da se osnuje v okviru takratne montaže oddelek za ročno brušenje hidravličnih oblik pri turbinah in črpalkah in nato kasneje tudi za estetsko brušenje na še ostalih strojih in opremi. Pri ustanovitvi tega oddelka se je seveda takoj pojavila potreba po ustreznem kadru, prostoru (ki niti do sedaj, po skoraj 30 letih ni zadovoljivo rešen) in po posebnem orodju (ročni brusilni stroji z vsemi priključki, različna brusna sredstva in vsi ostali pripomočki). Že takoj na začetku smo naleteli na silne težave: • prostor, ki bi ustrezal takemu delu, • kader, ki bi znal oziroma bil pripravljen to delo izvrševati z ozirom na pogoje dela pri ročnem brušenju, • orodje, saj smo imeli v začetku samo štiri ročne brusilne stroje, dva električna navadna z gibljivo osjo in dva pnevmatska. Vsi pa so bili brez potrebnega pribora in poslani od takratne pomoči UNRA, • brusna sredstva so bila brez potrebnih različnih oblik, trdote in zrnatosti. Za oblikovnost smo si pomagali tako, da smo si jih v orodjarni zasilno prestružili na potrebne oblike. Prostor nam je bil začasno dodeljen na 14. polju v montaži in seveda ni ustrezal, zato smo se velikokrat selili. Kader smo pridobivali iz vrst prostovoljcev, delno tudi s prepričevanjem in obljubami, pa tudi z dekreti, kadar ni bilo uspeha niti pri prvem niti pri drugem načinu. Seveda tudi po dekretih ni bilo mnogo bolje, ker so nas na ta način pridobljeni sodelavci običajno Ko je Litostroj začel izdelovati turbine, črpalke in ostale stroje ter opremo, se je pri tem pokazala potreba obdelave hidravličnih oblik v turbinskih gonilnikih, Francisovih, Pel-tonovih in Kaplanovih, pa tudi na rotorjih črpalk. Pri obdelavi hidravličnih oblik pa nastaja težava na vseh tipih turbinskih gonilnikov in rotorjev črpalk, ki jih ni možno obdelati strojno, ampak le ročno, oziroma v zadnjem času pri nekaterih tipih že kombinirano — nekaj strojno, ostalo ročno. po krajši dobi zapustili in odšli drugam. To je bilo seveda razumljivo z ozirom na pogoje dela, ki še niti danes niso zadovoljivi: • fizični napor (teža brusilnih strojev, pritisk, težko dostopna mesta), • zdravju škodljivo delo (prah, prepih od vrtenja ročnega stroja), • nevarnost (električni tok, raz-let brusnega koluta — rezalk), • zelo visoka zahtevnost ročnega dela, oblike, dimenzije, kjer je potreben poseben občutek v roki, posebna volja in seveda nadarjenost. Zaradi takšnih pogojev dela pri brušenju hidravličnih oblik nam ni uspelo pridobiti sodelavcev iz vrst kvalificiranih in visokokvalificiranih ključavničarjev, ki bi bili najbolj primerni za to tako visoko zahtevno delo. Morali smo se odločiti za drugi način pridobivanja kadra, ki pa je bil seveda mnogo dražji in dolgotrajnejši: med nekvalificiranimi delavci smo iskali posebno nadarjene in naravno inteligentne, ki bi se temu delu postopoma priučili. Brusilnica hidravličnih oblik in estetskega brušenja se je razvijala in že toliko razrasla, da je bilo potrebno organizirati v njenem območju še oddelke, kot so varil-nice za potrebna popravila med brušenjem, skladiščna služba, za-risovalnica hidravličnih oblik in sestavljalnica za zvarjene gonilnike. Po toliko letih je nekdanji majhen oddelek brusilnice zrasel iz skoraj nič v že precej zahteven in odgovoren obrat. Pri zelo zahtevni ročni obdelavi hidravličnih oblik na gonilnikih je seveda potrebno imeti zelo širok izbor različnega orodja — od ročnih električnih visokofrekvenčnih brusilnih strojev različnih izvedb pa tja do vseh ostalih brusilnih sredstev, kot so: brusne plošče različnih oblik, dimenzij in zrnatosti. Vse to je bilo do nedavna potrebno uvažati, saj na domačem trgu ni bilo proizvajalca, ki bi izdeloval orodja v taki kvaliteti, kakršna je potrebna pri ročni obdelavi naših kromovih jekel. Pred nekaj leti smo se povezali z domačim mladim proizvajalcem brusnih sredstev COMETOM iz Zreč, ki je bil pripravljen sodelovati z nami in vršiti razne preizkuse z istimi stroji in na istih vrstah jekel, kot jih obdelujemo mi. Uspehi tega sodelovanja niso izostali. Tako danes dobivamo od COMETA že pretežno večino brusnih sredstev, kvaliteta je na zavidljivi višini in ne zaostaja za uvoženo. Za ostala sredstva pa preizkuse še nadaljujemo. Še vedno pa moramo uvažati ročne električne visokofrekvenčne stroje. Vse prostorske izboljšave so seveda samo začasna rešitev, pogoji dela se bodo izboljšali šele takrat, ko bo brusilnica hidravličnih oblik dobila svoj stalni prostor. Rešitev tega problema je zajeta v srednjeročnem planu. Zaradi težav pri pridobivanju mladega brusilnega kadra smo se z vodstvom kadrovske službe in vodstvom izobraževalnega centra dogovorili, da se v IC Litostroj uvede oddelek za ožje usmerjeni poklic — ročni oblikovalec hidravličnih oblik, ki bo tudi uradno priznan. Stane Koprivnik Začetek 8. kongresa ZKS smo tudi v Litostroju slovesno praznovali. Ob zvokih pihalnega orkestra Litostroj smo se vse člani delovne organizacije in dijaki izobraževalnega centra zbrali pred spomenikom samoupravljanja, ki so ga obkrožali številni transparenti in zastave. Na začetku je mešani pevski zbor Litostroj ob spremljavi pihalnega orkestra zapel Internacionalo, zatem pa je zaželel 8. kongresu ZKS plodno in uspešno delo. V svojem govoru je dejal, da bodo delegati 8. kongresa v naslednjih treh dneh pregledali in ocenili prehojeno pot med dvema kongresoma — obdobje, ki je bilo izpolnjeno z intenzivnim delom ob uveljavljanju ustave in zakona o združenem delu ter izgradnji samoupravnega socialističnega sistema. Cilj vseh prizadevanj je ustvaril takšne samoupravne družbene pogoje, ki jih bomo delavci v celoti lahko obvladovali s svojim delom, kar pa nam je omogočeno, saj sedaj delamo in ustvarjamo v stabilnejših pogojih kot kdajkoli prej. Omenil je, da smo tudi v Litostroju v tem obdobju dosegli pomembne rezultate na vseh področjih našega dela in ustvarjanja, zato bodo lahko tudi naši delegati kongresu sporočili, da smo pri uveljavljanju zakona o združenem delu zasnovali naše samoupravne družbeno ekonomske odnose na novih osnovah. Zavedamo se, da je prihodnost našega dela odvisna od uresničevanja nalog, ki si jih je naša družba skupno zastavila. Prav v letu kongresov pa smo v Litostroju začeli tudi z uresničevanjem našega razvojnega programa, ki vključuje tako objekte za zdravstveno varstvo delavcev, to je novo ambulanto, kot tudi nove proizvodne hale in izgradnjo novega instituta za raziskave, razvoj in projektiranje. Ob tem skrbimo tudi za dvig družbenega standarda, vse to pa je rezultat dosežene stopnje razvitosti samoupravnih odnosov in naše pravilne razvojne usmeritve. Ob koncu pa je tovariš Živkovi č še dejal: »Z današnjim dnem se vključujemo v akcijo slovenske izdaje časopisa »Komunist« pod geslom »Človek, znanje, produktivnost« v okviru katere komunisti Litostroja skupaj s sindikatom, mladino, samoupravnimi organi in z vsemi drugimi dejavniki v delovni organizaciji začenjamo uresničevati široko zastavljeni program na vseh področjih, ki jih akcija zajema. Znanje, produktivnost in delovni človek kot osnovni dejavnik prvega in drugega in kot temeljni nosilec družbenopolitičnih in družbenoekonomskih odnosov so v središču naše akcije. Njen namen je, da vsi skupaj pospešimo ustvarjanje razmer za tesno povezavo znanosti s prakso in prakse z znanostjo — razmer, v katerih se bo znanost posredno in dolgoročno potrjevala na vseh področjih naše prakse. V tem potrjevanju pa se mora izraziti tudi vloga tehnike in tehnologije ter njuni sestavini znanje in kultura. Skupni rezultat pa mora biti trajen prispevek k nenehni rasti produktivnosti individualnega in kolektivnega dela na vseh delovnih mestih ter na vseh področjih ustvarjanja. Zavedati se moramo, da je produktivnost dela bila in bo sodnica napredka in uspešnosti slehernega posameznika, kolektiva in celotne skupnosti. Za to se moramo v tej akciji enotno lotevati vseh odprtih vprašanj, od katerih je odvisna naša produktivnost in v akcijo pritegniti vse — od človeka in znanja do tehnike in družbenih dejavnikov. Rezultati, ki smo jih dosegli med dvema kongresoma ZKS na različnih področjih našega dela in ustvarjanja, načrti in akcije, ki jih sprejemamo in uresničujemo sedaj, potrjujejo, da smo do sedaj in bomo tudi po VIII. kongresu ZK uspešno izpolnili vse naloge, ki jih pred nas postavlja ZK kot avantgarda delavskega razreda.« V nadaljevanju prireditve je sekretar osnovne organizacije ZK IVET Marjan Sigulin prebral pozdravno brzojavko, ki smo jo Li-tostrojčani poslali delegatom 8. kongresa ZKS, za tem pa je ing. Leopold Šole spregovoril o znanju v našem delu. V svojem govoru, ki ga objavljamo v skrajšani obliki, je orisal, kako se tudi pri nas v Litostroju že dolgo globoko zavedamo pomena akcije, ki jo je »Komunist« izrazil z geslom »Človek, znanje, produktivnost«. Znanje v našem delu Tako kot našo in vso industrijo sveta je tudi našo delovno organizacijo zajel tok sodobnega gospodarstva z vso svojo silovitostjo in neizprosnostjo. Tok, v katerem je nujno potrebno neprestano izboljševati svoje proizvode in uvajati nove, če hoče delovna organizacija ohraniti svoj obstoj. Tok, v katerem smo spoznali, da je uvajanje novega znanja neogibni pogoj vsakega uspešnega dela. Znanje je tako postalo temelj gospodarskega napredka in s tem materialna osnova družbe. V svetu zastara vsako leto povprečno petina industrijskih izdelkov. Podjetja, ki jih ne znajo bistveno zboljšati ali nadomestiti z drugimi, neusmiljeno propadejo v konkurenci s podjetji, kjer imajo večji smisel za uvajanje novega. Ta odstotek se iz leta v leto veča in potreba po uvajanju novega znanja v naše delo je tako vsak dan bolj pereča. V Litostroju imamo dovolj dokazov, da brez izboljševanja proizvodov ni poslovnega uspeha. Mar svojih turbin in črpalk v primerjavi z začetnimi proizvodnimi uspehi nismo dvignili na zavidanja vredno raven, tako po močeh kot po kvaliteti? Enako je bilo s celo vrsto naših ostalih proizvodov. Prav razširitev našega proizvodnega programa na današnji obseg je najboljši dokaz, da smo v Litostroju znali prisluhniti položaju na trgu in ob pravem času uvesti nove proizvode. Brez njih bi naše vsakoletne zaključne poslovne bilance prav gotovo ne bile pozitivne. Končno Slovesna počastitev dela Vin. kongresa ZKS ali niso prav sedaj vlaganja v nove proizvodne obrate Litostroja, v katerih bomo z moderno tehnologijo proizvajali talna transportna sredstva, opremo za preoblikovalno tehniko in težko opremo hidroelektrarn in cementarn, nov zgovoren dokaz, da nam Litostrojcem nujnost neprestanega vlaganja novega znanja v naše delo ni neznana. Samozadovoljstvo — ne samokritika — da! Samozadovoljstvo nad doseženimi uspehi nas ne sme uspavati niti za trenutek. Posebno ne, ker nekateri pojavi govore, da vendarle ni vse tako, kot bi moralo biti. Naša proizvodnost še ni na potrebni višini in naše cene naraščajo, tako da je vedno težje dobiti nova naročila. V danem položaju je zato — bolj kot zadovoljstvo s seboj — primerna samokritična ugotovitev, da naš delovni čas še ni do kraja izkoriščen in da tudi do uvajanja novega znanja še nimamo povsem zadovoljivega odnosa. Akcija »Komunista« — gospodarska nujnost S spoznanjem in priznanjem teh pomanjkljivosti je že napravljen prvi korak k njihovi odpravi. Današnji čas pa zahteva od nas, da napravimo še drugi in bolj pomemben ukrep: odločen sklep, da izboljšamo delovno disciplino in bolj kot doslej z vnašanjem novega znanja v delo dvignemo svojo storilnost. Akcija časopisa »Komunist« »Človek, znanje, produktivnost« nam daje lepo priložnost. Ta akcija naj našega slehernega delavca — samoupravljalca privede do spoznanja, da v našem družbenogospodarskem sistemu delamo za sebe in da je zato delovna disciplina naša socialistična dolžnost. Akcija naj nas privede do spoznanja, da moramo tvorneje kot doslej odločati o novem znanju kot neizbežni sestavini sodobnega dela. Končno naj nas preko živahnejšega uvajanja novega znanja v naše delo privede do večje storilnosti. Akcija zadeva torej prav tisto, kar je v sedanjem trenutku najbolj pereče. Akcija potemtakem ni sama sebi namen, temveč gospodarska nujnost. In s čim bomo povečali našo produktivnost? Kritično se ozrimo na našo delovno disciplino. Vsem nam je jasno, da živimo samo od tistega, kar izdelamo in prodamo. Vsak za sebe tudi dobro ve, ali s svojim delom prispeva k večji proizvodnji, ali jo morda z ne dovolj marljivim delom le draži. Zato vsak izmed nas tudi prav dobro ve, kaj mu je treba napraviti, da bo naša produktivnost v prihodnje večja. Se pomembnejše za našo produktivnost pa je znanje. — Ali je naša delovna organizacija dovolj na široko odprla vrata znanju in razširila ter zgla- dila poti, po katerih naj prihaja znanje v naše delo? —• Ali na svojih delovnih mestih v resnici uporabljamo vse tisto znanje, s katerim vsak naš delovni človek že razpolaga? — Ali dovolj izkoriščamo tisto znanje, ki ga dajejo šole? — Kakšen je naš odnos do znanosti, ki je sposobna ustvarjati novo znanje in ali znanost tudi gojimo in podpiramo? Nato je tovariš Šole opisal poti, po katerih prihaja novo strokovno znanje v našo proizvodnjo. Navedel je naše dosedanje dosežke in uspehe, kritično osvetlil pomanjkljivosti in nakazal ukrepe, ki jih bo potrebno uvesti v okviru akcije, da bo novo znanje še živahnejše dotekalo v delo in zviševalo našo proizvodnost. (Ta del govora, katerega jedro podaja današnja tabela o inovacijski Začetek dela VIII. kongresa zveze komunistov Slovenije smo slovesno proslavili tudi v Litostroju INOVACIJSKA STRATEGIJA LITOSTROJA PO KATERIH PRIHAJA NOVO STROKOVNO ZNANJE V NAŠO PROIZVODNJO vir novega znanja dejavnost, ki pospešuje in posreduje znanje proizvodnji rezultati presežno znanje delavcev, ki imajo poklicne dolžnosti inoviranja množična inovacijska dejavnost ob razpisovanju odprtih proizvodnih vprašanj in nagrajevanju predlagateljev — koristni predlogi — tehnične izboljšave — izumi in patenti znanje strokovnih šol — neprekinjeno vključevanje v delo mladih, strokovno izobraženih delavcev — študij ob delu — usklajevanje učnih programov s potrebami združenega dela stalno bogatenje znanja domača znanstveno-raziskovalna dejavnost poklicna inovacijska dejavnost: — raziskovalno-razvojno delo v tozd Institut za raziskave, razvoj in projektiranje ob sodelovanju delavcev iz drugih tozd LITOSTROJA — sodelovanje z raziskovalnimi instituti in znanstvenimi ustanovami izven LITOSTROJA — tehnične izboljšave — izumi in patenti — sklenjena inovacijska veriga od znanosti preko razvojnega dela, projektov, delavniške dokumentacije in prototipov do proizvodnje skupni raziskovalni program raziskovalne skupnosti Slovenije — sporočanje Raziskovalni skupnosti Slovenije tistih raziskovalnih potreb, ki ustrezajo merilom za vključitev v skupni raziskovalni program — vodenje projektov sodelovanje pri njihovem izvajanju splošni napredek strojništva kot prednostne gospodarske dejavnosti tuje znanje menjava znanja s tujino z aktivnim sodelovanjem na mednarodnih znanstvenih posvetih pospešeno napredovanje lastnega znanstvenoraziskovalnega dela nakup tujega znanja (licence, know how) (Litostroj uporablja le izjemoma!) proizvodnja po tuji tehnologiji z obveznostmi in omejitvami, ki jih prinaša nakup tujega znanja Razstava inventivne dejavnosti x:: 1.0 : V i jarf. ^ ■ UHlI iiiiš0’ $i papigi Ip’ ; ni """" 'V .1*1 Btt Veličastno jc zazvenela Internacionala v skupni izvedbi pihalnega orkestra in mešanega pevskega zbora Pozdravna brzojavka 8. kongresu Zveze komunistov Slovenije Ob pričetku dela 8. kongresa Zveze komunistov Slovenije delavci Titovih zavodov Litostroj pozdravljamo delegate in želimo kongresu uspešno in plodno delo. Kongres bo ocenil dosedanje delo in dosežke pri uveljavljanju ustave, zakona o združenem delu in razvoju političnega sistema socialističnega samoupravljanja ter začrtal nadaljnje akcijske naloge komunistov in vseh delovnih ljudi Socialistične republike Slovenije. Delavci Titovih zavodov Litostroj, zbrani na svečanem zboru, obljubljamo, da bomo tako kot doslej, tudi v bodoče vložili vse svoje sile za uresničitev naših delovnih in vseh akcijskih nalog, ki jih bo sprejel 8. kongres Zveze komunistov Slovenije. Delavci Titovih zavodov Litostroj strategiji LITOSTROJA, bomo objavili v prihodnji številki.) Ob zaključku pa je tovariš Šole povedal še naslednje: Odločamo o ustvarjanju in uporabi znanja Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da nam daje ustava pravico in dolžnost, da polno odločamo tudi o znanosti kot dejavnosti izrednega družbenega pomena. Na ustvarjanje in uporabo znanja znotraj naše delovne organizacije vplivamo in odločamo v samoupravnih organih. Na znanstveno-raziskovalno dejavnost zunaj naše delovne organizacije pa sleherni naš delovni človek lahko vpliva in odloča preko delegatskega sistema v samoupravno organizirani raziskovalni skupnosti. Ta ima na občinskem nivoju občinske raziskovalne skupnosti in na republiškem nivoju že omenjene področne raziskovalne skupnosti z Raziskovalno skupnostjo Slovenije kot usklajevalcem. V tej samoupravni organiziranosti je skrbno spošto-yano ravnotežje med raziskovalci-•zvajalci in predstavniki združenega dela kot uporabniki znanosti. Ob strokovnem znanju ne sme-hio prezreti znanja o samoupravljanju. Z družbenopolitičnim izobraževanjem in usposabljanjem ?a delo v samoupravnih organih *n delegacijah smo na tem področju že veliko dosegli. V okviru akcije, v katero se vključujemo, Da moramo tudi znanje o samoupravljanju še razširiti in poglobiti. Vsak član našega kolektiva p!ora to znanje združevati s svojim strokovnim znanjem, kar je vrlina in dolžnost našega delov-nega človeka — samoupravljalca. Po samoupravnem organiziranju raziskovalne dejavnosti Znanost ni več monopol posameznikov, niti sama sebi namen, ^ostala je splošna ljudska lastni-na in delovni ljudje se vsak dan zavedamo, kako nujna je v našem delu. Pred približno 200 leti smo z ebveznim šolstvom pričeli odpravljati nepismenost; ne zato, ua bi vsi postali pisatelji, temveč aa bi z branjem in pisanjem ljudi Sekretar OO ZK TOZD IVET Marjan Sigulin je prebral pozdravno brzojavko VIII. kongresu ZKS dvignili na višji kulturni nivo. Dandanes pa je naša prvenstvena dolžnost, da iz sleherne glave preženemo temo neosveščenosti o pomenu znanja v sodobnem svetu; ne zato, da bi vsi postali znanstveniki, temveč da bi vsi naši delovni ljudje mogli zavestno in pravilno odločati o znanju in ga prek delegatskega sistema usmerjati tja, kjer prinaša naši družbi največjo korist, to je v združeno delo. Ob zaključku izražam globoko prepričanje celotnega kolektiva, da bo akcija »Človek, znanje, produktivnost« v Litostroju uspela, ker se bo vanjo složno vključilo nad 3000 parov rok in glav. Ob koncu priredtve sta ponovno nastopila mešani pevski zbor in pihalni orkester, za tem pa so si prisotni lahko ogledali razstavo naše inventivne dejavnosti. Tematska konferenca ZK Litostroj (Nadaljevanje s 1. strani) samoupravnih sporazumov, splošnih aktov in statutov kakor tudi po vsebini, saj z njim celovito normativno urejamo pogoje pridobivanja, razpolaganja in delitve dohodka, medsebojne pravice in obveznosti, medsebojno solidarnost, razvoj vsake temeljne organizacije, predvsem pa ustavni položaj delavca v temeljni organizaciji. Utrjevanje mesta in vloge delavca v družbeni reprodukciji Celotna naša prizadevanja pri preobrazbi samoupravnih družbenoekonomskih odnosov je usmerjena v spreminjanje vloge delavca v temeljni organizaciji kot samoupravni skupnosti družbenega dela in življenja. Z vgrajenimi rešitvami v samoupravnih aktih se zagotavljajo pogoji za to preo brazbo v neposredni samoupravni praksi. Delavci v temeljni organizaciji spoznavamo, od katerih dejavnikov je resnično odvisen naš ekonomski in socialni položaj, zato smo v postopku sprejemanja samoupravnih aktov bili bolj angažirani kot kdajkoli poprej. Krepi se naša zavest, da je prihodnost našega dela odvisna od tega, kako bomo z uresničevanjem ustave in ZZD dosegli samoupravne odnose na vseh področjih, kjer se uresničujejo naši interesi. Na podlagi tega spoznanja smo še kako zainteresirani za uveljavitev družbenih odnosov vzajemnosti in solidarnosti, v katerih moramo odgovorno odločati o ustvarjanju, pridobivanju in razporejanju dohodka. Pri tem smo delavci Litostroja še posebno zainteresirani, ker smo pri pridobivanju dohodka tesno medsebojno povezani, saj je le-ta odvisen od prodaje skupnega proizvoda na tržišču. Tega se moramo zavedati in presegati svoje posamične in kratkoročne interese ter namesto njih uveljaviti dolgoročne skupne interese. Te skupne interese smo začrtali v našem razvojnem programu in potrdili s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev za financiranje investicijskih programov izgradnje novih kapacitet in modernizacijo obstoječih. Da se uveljavi resnično odločanje delavcev v temeljni organizaciji, moramo komunisti doseči, da delegati samoupravnih skupin prihajajo na seje samoupravnih organov s stališči, ki so jih izoblikovali delavci samoupravne skupine. Delegat mora tudi povratno informirati samoupravno skupino o odločitvah samoupravnih organov. Da to dosežemo, morajo aktivno delovati vse subjektivne sile v temeljni organizaciji. Potrebno je tudi ustrezno usposobiti delegate za to delo. Prizadevati si moramo, da to usposabljanje ne sme biti formalno, ampak kontinuirno in celovito. V ta namen bo potrebno delegatom nuditi tudi ustrezno strokovno pomoč. Celovito obvladovanje samoupravnega delegatskega sistema znotraj in zunaj delovne organizacije terja tudi organiziranje ustreznega strokovne- ga organa, ki bi delegatom in delegacijam strokovno pomagal. Stroški za takšen organ se nam bodo obrestovali skozi boljšo kvaliteto samoupravnega delegatskega odločanja, na eni strani in skozi prihranek na manjši porabi časa pri pripravi delegata, na drugi strani. Ne smemo, namreč, pozabiti kako razvejan je sedanji delegatski sistem v Litostroju, v katerem bo delovalo nad 80 posebnih in splošnih delegacij ter konferenc delegacij za zbor združenega dela in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. V neposredni zvezi z delovanjem samoupravnega delegatskega sistema v naši delovni organizaciji je tudi izgrajevanje celovitega sistema informiranja delavcev in delegatov. Na tem področju smo v zadnjem času dosegli določen napredek, toda še daleč smo od realnih potreb in zastavljenih ciljev. Samoupravno družbeno planiranje Samoupravno družbeno planiranje je objektivno pogojeno z neposrednim interesom vseh subjektov družbenega planiranja in dobiva svojo družbenoekonomsko osnovo v dohodku temeljne organizacije. Usklajevanje odnosov in različnih interesov pri usmerjanju družbenega razvoja terjajo, da odgovorno z osebnim izjavljanjem določamo realne smernice in elemente za plane in jih nato v procesu samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja uveljavimo v samoupravnih sporazumih in dogovorih o temeljih planov ter v planih temeljnih organizacij in planih družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti. Nujno je, da na podlagi srednjeročnega plana in vsakoletnih izvedbenih planov dosledno uveljavljamo srečujoče in kontinuirano planiranje kot dejavnik razvoja. Na vlogo plana se ne more gledati po starem kot planiranje fizičnega obsega proizvodnje, še manj kot planiranje stopnje dobička. Osnovni smoter planiranja v socialističnem samoupravnem planiranju razvojnih ciljev je delovni človek in njegov položaj v sistemu združenega dela, izboljšanje pogojev njegovega življenja in dela oziroma planiranje pridobivanja dohodka z večjo produktivnostjo individualnega in skupnega družbenega dela. Razvojna politika, ki se opredeljuje s planom, mora biti v funkciji dela delavcev in ne sama sebi cilj. Smisel plana je tudi v obvladovanju tržnih zakonitosti in njihovega stihijskega delovanja, določanje odgovornosti in obveznosti med nosilci planiranja v medsebojnih odnosih za doseganje globalnih ciljev. Preseči moramo mišljenje, da je planiranje zgolj postavljanje nekih proizvodnih ciljev znotraj delovne organizacije, neodvisno od razvojnih ciljev temeljnih organizacij in potreb širše družbene skupnosti. Srednjeročni plan moramo novelirati, dopolniti in ga oprede- liti po novih temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih. Izpopolniti moramo tudi metodologijo planiranja. Dosledno uveljavljanje samoupravnega planiranja nam omogoča že dosežena stopnja razvitosti samoupravnih odnosov ter opredeljena vloga plana v sprejetih samoupravnih aktih. Posebno želim opozoriti na vlogo planske koordinacije proizvodnega procesa skupnega proizvoda po fazah. Ta oblika planiranja mora čimprej zaživeti. V ta namen bo potrebno kadrovsko okrepiti temeljno organizacijo prodaje z ustreznimi kadri, ki bodo kos nalogi. V okviru planske koordinacije procesa je potrebno pripraviti in normativno opredeliti standarde dobavnih rokov, mrežno planiranje nosilcev terminov, medsebojne vplive planske koordinacije procesa in operativnih planov v temeljnih organizacijah ter vzpostaviti učinkovit informacijski sistem. Dohodkovni odnosi Izhodišče za urejanje dohodkovnih odnosov v naši delovni organizaciji sloni na spoznanju, da združevanje dela in sredstev temelji v načrtnem in doslednem razvijanju medsebojnih razmerij in soodvisnosti pri ustvarjanju, pridobivanju in razporejanju dohodka. Zato je naša akcija bila usmerjena k opredelitvi dohodkovne in razvojne povezanosti med temeljnimi organizacijami. Specifičnost naše dohodkovne in razvojne povezanosti je v skupnem ustvarjanju prihodka s fazno proizvodnjo skupnega proizvoda, v razvijanju in proizvodnji novih proizvodov, v skupnem riziku pri proizvodnji in prodaji skupnega proizvoda itd. To je pomembno poudariti zlasti zaradi uresničevanja vsebine sporazumevanja in razporejanja ustvarjenega dohodka in razmejitvi sprejetih obveznosti in odgovornosti ter iz tega izhajajočih samoupravnih pravic, ki pomenijo dohodkovno spodbudo za večjo produktivnost in ekonomičnost poslovanja v temeljni organizaciji. Hkrati tako opredeljene osnove zagotavljajo, da v njih delavci uresničujemo svoje pravice iz ustvarjenih sredstev, z ustvarjalnimi napori pa krepimo materialne, socialne in kulturne pogoje svojega dela. Sprejeta določila v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih pri pridobivanju skupnega prihodka so jasna in konkretna zlasti glede: • medsebojnih odnosov v proizvodnji skupnih proizvodov in opravljanju skupnih storitev, • načine medsebojnega vplivanja na poslovno in razvojno politiko, • medsebojnih razmerjih pri zagotavljanju obratnih sredstev za proizvodnjo in promet skupnih proizvodov in storitev, • pogojev za nastopanje na domačem in inozemskem trgu, pri prodaji skupnih proizvodov in storitev, Seminar v Bohinju V MLADINSKEM DOMU V BOHINJU JE BILO OD 24. DO 26. FEBRUARJA NA IDEJNOPOLITIČNEM USPOSABLJANJU 80 MLADIH IZ TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ. Tematska konferenca Komisija za idejnopolitično delo pri koordinacijskem svetu ZSMS Litostroj je v letošnjem letu že v februarju začela z uresničevanjem svojega akcijskega programa dela. Pomembne naloge, ki so nas čakale in nas še čakajo v prvem polletju letošnjega leta, so nas silile v organizacijo seminarja že v februarju, in ne kot običajno v aprilu ali celo maju. Ker je bilo v organe samoupravljanja in delegacije izvoljenih precej mladih, je bila ta poteza vodstva učinkovita, saj je seminar dal predvsem tem mladim delavcem novo znanje in določeno podlago, da bodo lahko že v začetku z vso zagnanostjo zastavili svoje delo. Seminar pa smo organizirali tako zgodaj tudi zato, ker letos pričakujemo zamenjavo vodstev osnovnih organizacij ZSMS v aprilu in maju. Kadrovska komisija je postavila določene kriterije glede nenehnega usposabljanja kadra za nova predsedstva in ožja vodstva osnovnih organizacij ZSMS. Zaradi vseh teh zahtev, ki so bile in so še pred mladimi v letošnjem letu, je bila tudi zahtevnost seminarja večja, kar so potrdili tudi udeleženci, saj skoraj ni bilo prostega časa. Prvi dan so bili predavatelji predsedniki komisij, ki so dokaj akcijsko pripravili posamezne programe. Naj omenim samo komisijo za LO in DS, ki se že skrbno pripravlja za zelo zahtevne akcije v letošnjem letu (pohod po poteh partizanske Ljubljane, partizanski pohod po poti spominov in tovarištva v Rog), pa komisijo za idejnopolitično delo, ki je organizirala seminar in ga bo še v jeseni, ob tem pa bo prisotna tudi pri ostalih akcijah. Tudi druge komisije so oblikovale zelo konkretne programe. Drugi dan je bilo na programu več tem. Prvo »Temeljna obdobja in značilnosti boja za socializem pred drugo svetovno vojno« je poskušal v nekajurnem predavanju opisati tov. Andrej Anžič. V njem je podal zgodovino mednarodnega delavskega gibanja do druge svetovne vojne, vzporedno s tem pa razvoj delavskega gibanja v Jugoslaviji. Posebej je poudaril ustanovitev in krepitev komunistične partije Jugoslavije in Slovenije v tem obdobju. Gregor Berkopcc je v drugi temi z naslovom »Uveljavljanje novega sistema družbenega planiranja in uresničevanje srednjeročnih planov« govoril o teoretičnih postavkah za nastanek planov in o časovnem oblikovanju planov. Posebej je razložil razliko med prostorskim in družbenim planom in pomembnost predvsem prostorskega planiranja v prihodnosti. Najbolj celovito pa je opredelil vsebino planov, cilje in naloge, da bomo plane lahko izpolnili. Ob tej tematiki so mladinci tudi najbolj sodelovali v razpravi in terjali odgovore na konkretne naloge. Andrej Anžič je bil predavatelj tudi tretje teme »Marksistično pojmovanje razredov razrednega boja in revolucije«. Poglobil se je v bistvo nastanka razredov, za izhodišče pa si je izbral način proizvodnje kot dialektično enotnost, oziroma nasprotjem med proizvajalnimi silami in proizvodnimi odnosi. Položaj v proizvodnih odnosih opredeljuje namreč pripadnost razredu. Posebej je poudaril, da je razredni boj temeljna gibalna sila v razvoju družbe. Poudaril je tudi zgodovinsko vlogo delavskega razreda in njegove avantgarde kot najbolj osveščenega dela delavskega razreda. »Proletarska revolucija preide v diktaturo proletariata, razredni boj v prehodnem obdobju je še potreben, s tem tudi država. Vendar pa v nadaljnjem razvoju mora država kot institucija oblasti odmreti«, je zaključil svoje predavanje tov. Anžič. V nedeljo je bila na programu tema »Zunanja politika Jugoslavije in mednarodno delavsko gibanje«. Janez Rogelj je opisal pred- vsem načela zunanje politike in mednarodnega sodelovanja SFRJ, ki so izražena v ustavi in programskih dokumentih ZKJ in ZKS. Tu je posebej poudaril medsebojno pogojenost naše notranje socialistične samoupravne usmeritve in neuvrščene zunanjepolitične usmerjenosti. Končal je z mislijo, da je politika neuvrščenosti v mednarodnih odnosih logični izraz našega notranjega družbenega razvoja. Na zaključek seminarja smo povabili dva delavca iz Litostroja, Iz svoje sredine so delegati izvolili izvršilni odbor, ki ga sestavljajo: — Željko Novosel — predsednik — TOZD OBDELAVA — Fikret Dulovič — podpredsednik — TOZD PUM — Petar Ilič — član — TOZD OBDELAVA — Vinko Mačinkovič — član — TOZD PT SERVIS — Janez Zadnikar — član — TOZD PRODAJA Naloge komisije so stalne in občasne ter obsegajo naslednjo dejavnost: — vodenje evidence udeležencev prejšnjih MDA; — evidentiranje možnih brigadirjev, pohodnikov, vodstvenega kadra brigad in akcij ter izvedba brigad, lokalnih akcij in pohodov; — priprava in usposabljanje brigadirjev in vodstev brigad ter ostalih mladinskih akcij; — sodelovanje s komisijami pri OO ZSMS, KS in ZPS. Komisija se bo vključevala v delo in koordinirala aktivnosti na področju mladinskega prostovoljnega dela, mladinskih delovnih akcij, pohodov in drugih akcij ter sodelovala z ostalimi akterji družbenopolitičnega odbora ter s samoupravnimi in izvršilnimi organi temeljnih organizacij, delovnih skupnosti in delovne organizacije. S centrom za MDA pri OK ZSMS Ljubljana-Siška bo v stalni povezavi. Menimo, da je potrebno obširneje seznaniti mlade in člane DO o pomenu mladinskega prostovoljnega dela. Zavedamo se, kaj MDA pomeni za mladega človeka, saj si na akciji leta pridobi vrline samoupravljal-ca, vzornega delavca in odgovornega sotovariša. Mladinska delovna akcija je šola samoupravljanja, je kolektivno odločanje in delo. V njej se krepi bratstvo in enotnost mladih iz vseh struktur delovnih procesov in vseh narodov in narodnosti. To niso le parole, temveč dejstva, ki se uresničujejo v praksi ter mlademu človeku zagotavljajo pridobitev mo-ralno-političnih in delovnih vrednot; le-te se uresničujejo v skladu z novo ustavo SFRJ, statuti ZK in ZSM in so osnova za dosledno izvajanje zakona o združenem delu. in sicer tov. Darinka Kolbla in Vukosava Živkoviča, s katerima smo se skupaj pogovarjali o aktualnih problemih proizvodnje, družbenopolitične aktivnosti in samoupravnega delovanja in o nalogah v letošnjem letu kot logičnem preverjanju in izpolnjevanju letnih planov in srednjeročnega plana. Razprava je bila dolga in bi se še podaljšala, če ne bi imeli predvidenega odhoda v Ljubljano takoj po kosilu. Mladi udeleženci so seminar ocenili zelo ugodno. Vsi so bili mnenja, da je bil vsebinsko in organizacijsko uspešno izpeljan. Mladi so se seznanili z marsikaterim nerešenim vprašanjem in si takega idejnopolitičnega usposabljanja želijo tudi v prihodnje. Marjan Sigulin S tem, da mlademu človeku in delavcu omogočimo udeležbo na eni izmed akcij, si pridobimo ustrezne kadre in si zagotovimo tako strukturo mladih ljudi, ki nas lahko zastopajo v vseh samoupravnih in družbenopolitičnih organih. Prva letošnja mladinska akcija »Samac — Sarajevo« je nadaljevanje tradicij povojne delovne akcije, ko so leta 1947 mladinci iz cele Jugoslavije začeli poleg proge »Brčko-Banovi-či« tudi z izgradnjo 232-kilome-trske proge med Samcem in Sarajevom in jo končali naslednje leto. Letos, po enaintridesetih letih, pa so mladinci na tej progi začeli graditi drugi tir, ki bo vzdolž 110 km tekel med Dobo-jem in Zenico. Seveda bo delo potekalo v popolnoma spremenjenih okoliščinah in z izpolnjeno tehnično opremljenostjo. Toda obveza je ista: Dela morajo biti končana do letošnjega 29. novembra ! Na trasi bo od aprila do novembra delalo osem izmen. V prvi je vključenih 3000 brigadirjev iz cele Jugoslavije, ki so razdeljeni v 29 brigad. Vsaka delovna brigada šteje po 100 brigadirjev, naselja pa so v Doboju, Zavidovičih, Zenici in največje v Žepčah. Litostrojski mladinci so vključeni v brigado »Milan Mravlje«, ki ima tabor v Žepčah, udeležili pa so se je naslednji mladinci: — Jakob Knez — TOZD Obdelava — Mile Mijatovič — TOZD PZO — Adem Krupič — TOZD PPO — Stipo Barišič — TOZD PUM — Dušan Jovanovič — TOZD TVN — Ignac Hribar — TOZD IVET — Marija Rauh — DSSSP Udeležencem te akcije želimo, da bi dostojno zastopali našo delovno organizacijo, da se bodo po vrnitvi hitro vključili v delo in pokazali še večjo aktivnost v ZSMS, pa tudi v ostalih družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih. (Nadaljevanje s 7. strani) • načina usklajevanja stališč v skupnih zadevah, • načina prevzemanja rizika in oblik medsebojne odgovornosti v pravnem prometu z drugimi, • razporejanja skupnega prihodka, • sestave, pristojnosti in načina volitve skupnega organa, • načina reševanja sporov itd. Opozoriti moram, da je potrebno do konca leta dodatno podrobneje opredeliti in normativno urediti tehnične in izkustvene normative materialnih stroškov, izkoristka dela in znanja, uporabe tehnoloških zmogljivosti, zalog materiala in gotovih izdelkov, razširjene reprodukcije, skupne porabe in delitve OD, kot merila za ugotavljanje posameznih stroškov in strukture ustvarjenega dohodka v celoti. To je potrebno zlasti zaradi spoznanja, da izhodišča za določitev cen in cenikov za letošnje leto slonijo na nekem zatečenem stanju, ki ni odraz realnih materialnih stroškov, produktivnosti dela in izkoriščenosti tehnoloških zmogljivosti. Združevanje sredstev Menim, da so bistvene spremembe v ekonomskem položaju temeljnih organizacij spodbudile samoupravno združevanje dela in sredstev za izboljšanje pogojev za pridobivanje dohodka na novih osnovah. To je posebno prišlo do izraza v samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za investicijska vlaganja v letih 1977—1982, s katerimi smo se delavci 13 temeljnih organizacij sporazumeli za združevanje finančnih sredstev zaradi njihove racionalnejše uporabe, doseganja boljših rezultatov tekočega poslovanja in hitrejšega razširjanja materialne osnove združenega dela temeljnih organizacij in delovne organizacije kot celote. S samoupravnim sporazumom so skladno z zakonskimi določili opredeljeni: cilji in obseg vlaganja, pričakovani efekti, roki in pogoji, dinamika vlaganj, ustvarjanje skupnega dohodka, udeležba temeljnih organizacij v skupnem dohodku, roki vračanja, način odplačevanja anuitet, medsebojne obveznosti in odgovornosti, prenehanje udeležbe na skupnem dohodku, urejanje medsebojnih razmerij, vloga arbitraže itd. Delitev dohodka Poudariti je treba, da se zaradi počasnosti uveljavljanja svobodne menjave dela med materialno proizvodnjo in samoupravnimi interesnimi in družbenopolitičnimi skupnostmi ne more zagotoviti celovito in sočasno odločanje o zadovoljevanju posebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb ter o sredstvih za razširitev materialne osnove dela in sredstvih rezerv, kar onemogoča uveljavljanje načela soodvisnosti med gibanjem dohodka in vsemi nameni porabe. To povzroča stalne zahteve za povečanje vseh oblik porabe nad realne dohodkovne možnosti ob hkratnem zmanjševanju možnosti za vlaganje v razširitev materialne osnove dela in izboljšanje delovnih pogojev. Iz tega je izhajala tudi naša opredelitev, da se sredstva za osebne dohodke morajo oblikovati odvisno od rezultatov in dosežene produktivnosti dela in ne pod vplivom tekočih ekonomskih gibanj zlasti življenjskih stroškov. S samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za delitev čistega dohodka, sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, smo opredelili: način in pogojev pridobivanja in ugotavljanja dohodka, osnove in merila za razporejanje dohodka in čistega dohodka, sredstva za skupno porabo, sredstva za zboljšanje in razširitev materialne osnove dela, sredstva rezerv, osnove in merila za delitev osebnih dohodkov, zajamčeni in najnižji osebni dohodek, osnove za delitev OD iz naslova živega in minulega dela, povečanje dohodka temeljne organizacije in kot osnova za delitev OD, delež OD iz naslova zahtevnosti delovnih nalog, merjenje uspešnosti pri izvrševanju delovnih nalog in opravil, delež OD iz osnove solidarnosti in delovnih pogojev ter druge prejemke, ki se štejejo v materialne stroške. Toda, te opredelitve več ali manj izhajajo iz osnov in meril, sprejetih že v letu 1976. V nadaljnjem postopku dograjevanja osnov in meril za delitev osebnih dohodkov v letošnjem letu, moramo v le-te vgraditi: ovrednotene opise del in opravil po katalogu del, ovrednotene rezultate meritev delovnih pogojev, realne tehnične in izkustvene norme ter izoblikovati merila za delavčev prispevek, ki ga daje z inovacijami, racionalizacijami in drugimi oblikami ustvarjalnosti pri delu z družbenimi sredstvi, opredeliti njegov prispevek iz naslova upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi, vse pa v neposredni soodvisnosti s celotnim prispevkom delavca k povečanju dohodka temeljne organizacije. V letošnjem letu bo tudi zakonsko opredeljena kategorija minulega dela, ker je to vprašanje vse doslej različno pojmovano in nejasno opredelje-vano. Mi smo minulo delo opredelili kot kategorijo ovrednotene delovne dobe. O vseh, še odprtih vprašanjih se moramo samoupravno dogovoriti in izoblikovati konkretne rešitve do konca prvega polletja. Pri spreminjanju družbenoekonomskih odnosov med delavci temeljnih organizacij in delavci delovnih skupnosti SSP in FPR, ki opravljajo administrativna in druga strokovna dela skupnega pomena, smo dosegli pomemben premik. S samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela med delavci temeljnih organizacij in delovnih skupnosti, smo opredelili: vrsto in obseg nalog in opravil, ki jih izvršujejo delavci delovnih skupnosti, osnove in merila za pridobivanje skupnega prihodka in dohodka s svobodno menjavo dela, osnove in merila za delitev dohodka, čistega dohodka in sredstev za OD, neposredni prispevek delovnih skupnosti k povečanju dohodka temeljne organizacije, obseg sredstev za skupno porabo delavcev v delovni skupnosti, medsebojno odgovornost in medsebojna vplivanja, delovne pogoje delavcev v delovni skupnosti itd. Z drugimi samoupravnimi akti pa so še dodatno opredeljene: pravice, odgovornosti in obveznosti delovnih skupnosti, osnove za VIK. kongres ZKS urejanje družbenoekonomskih odnosov v delovnih skupnostih, delovna razmerja, obveščanje delavcev v delovnih skupnostih, delovanje njihovih samoupravnih organov itd. S samoupravnim sporazumom o razdelitvi sredstev, pravic in obveznosti, pa so definirani obseg osnovnih sredstev, ki jih temeljne organizacije dajejo delovnim skupnostim v uporabo in upravljanje, kakor tudi pravica do sredstev za amortizacijo, enostavno in razširjeno reprodukcijo ter sklad skupne porabe. Delavci temeljnih organizacij in delovnih skupnosti morajo z vsakoletnim planom opredeljevati medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti. Tovarišice in tovariši, nisem se spuščal v globljo analizo posameznih samoupravnih aktov, ker jih bo praksa potrdila. Poudarim naj, da nas je pri snovanju in oblikovanju konkretnih rešitev vodila želja in čut odgovornosti, da poiščemo čim bolj izvirne in za nas adekvatne rešitve. Koliko smo pri tem uspeli, bo pokazala praksa. Le v praksi preizkušene rešitve bodo imele svoj smisel in vrednost. Naša naloga pa je, da skozi praktični preizkus rešitve nenehno dograjujemo ter izoblikujemo takšne, ki bodo dejanski odraz ustavnih in zakonskih opredelitev položaja delavcev v temeljni organizaciji in delovni skupnosti. HO - RUK brigadirji! 31. marca 1978 je bila v okviru koordinacijskega sveta ZSMS formirana komisija za mladinske delovne akcije in ostale akcije. Komisijo sestavljajo delegati vseh osnovnih organizacij in člani pripravljalnega odbora (podkomisije). NEGOSPODARNA PORABA ENERGIJE Izredno visoka cena električne energije v mesecu februarju me je spodbudila, da podam vsaj nekatera opažanja in pripombe k njim v zvezi s porabo električne energije v naši tovarni. Z njimi bi rad vsem našim delovnim ljudem v grobem prikazal elektroenergetsko sliko našega kolektiva, saj lahko k boljšemu stanju celotnih razmer pripomoremo prav vsi. no, da se je v prikazanem času obtežitev gibala med 3 in 7,75 MW. Za obračun električne energije pa je seveda merodajna konica 7,75 MW. Če upoštevamo, da se le-ta v nočnem času in prostih sobotah največkrat giblje le med 1 in 2 MW, lahko zaključimo marsikaj ... Največjo konico (v prvi izmeni) bi vsekakor lahko zniževali tudi manjši potrošniki. Saj ni nujno, da včasih nekateri stroji obratu- Glede na dosedanjo prepočasno izgradnjo novih energetskih objektov in sorazmerno hitro rast instaliranih moči novih porabnikov energetska situacija v naši državi ni najbolj rožnata. Zato so v Sloveniji akcije oziroma priprave zanje, s katerimi naj bi izboljšali učinkovitost porabe vseh vrst energije, ki je pri nas v povprečju manjša kot v številnih drugih deželah. Tudi naša tovarna je ena izmed večjih porabnikov energije. Na osnovi opažanj in raznih analiz porabe električne energije že dalj časa ugotavljamo, da se leta tudi pri nas negospodarno troši. Velika neracionalnost pa se kaže tudi v naši konični (maksimalni) dnevni obtežitvi, saj se giblje med 2 in 8 MW. Zaradi boljše regulacije in eko-nomičnejše porabe električne energije nam distribucijsko podjetje postavlja ostre tarifne postavke oziroma cene. Znano je, da se je za družbeni sektor cena električne energije zvišala za 29,12 %. Ta novi tarifni pravilnik o cenah za prodajo električne energije je stopil v veljavo 1. 2. 1978. Z njim so se razmere za našo tovarno bistveno spremenile. Omenjeni odstotek podražitve se namreč nanaša na optimalno izrabo porabljene energije. Ker pa poraba v Litostroju ni (od neke meje naprej tudi ne more biti) optimalna, se je naša kilovatna ura za mesec februar v primerjavi z mesecem januarjem podražila za 71 % (oba meseca sta zaradi iste sezone primerljiva). Zato je nujno, da skrajno resno pristopimo k racionalnejši potrošnji električne energije. V mislih imamo poleg nepotrebne porabe kilovatne ure tudi enakomernejši odjem (konico), saj je le-ta v I. izmeni občutno večji kot v drugih dveh izmenah in sobotah. Z novimi tarifnimi postavkami se je torej cena kilovatne ure občutno zvišala. Oglejmo si novo razpredelnico za obračun električne energije: V primerjavi s cenami pred podražitvijo je razvidno, da se je cena same kilovatne ure za nekaj par celo pocenila, cena konice pa se je podražila skoraj za trikrat. Za ceno porabljene kilovatne ure je v prvi vrsti merodajna največja konična obtežitev. Iz omenjenih primerjav vidimo, da zajema po novem pravilniku VS (visoka sezona) kar 6 mesecev (januar, februar, september, oktober, november, december) in ne 4 kot prej. mejo, da ne bi bila motena proizvodnja. V kritičnih dopoldanskih urah bi morali predvsem večji potrošniki upoštevati navodila stikalničarja v komandni postaji. Z drugimi besedami: poleg normalnega rednega obratovanja vseh strojev vsi večji potrošniki (električne talilne in žarilne pe- či, preizkuševališče črpalk, kalilnica ...) ne bi smeli hkrati s polno močjo obremenjevati omrežja. Najlažje pa bi se željenemu cilju približali tako, da bi bili nekateri potrošniki v pogonu ob sobotah in drugih dveh izmenah. Za boljše razumevanje pojma konice naj služi spodnji diagram obtežitve. Ta zajema obtežitev povprečnega delovnega dne med 9. in 12. uro. Iz njega je razvid- jejo v praznem teku. Mnogokrat se zgodi, da je po nepotrebnem prižgana marsikatera svetilka, marsikateri električni radiator itd. Če bomo te nepravilnosti odpravili, bomo porabili tudi manj dragih kilovatnih ur. Da je to mogoče, smo se lahko prepričali ob raznih redukcijah električne energije. V zimskih mesecih smo npr. ob izpadu kakega agregata po zahtevi distribucijskega podjetja 10-odstotno redukcijo oziroma znižanje obtežitve držali le ob discipliniranem najnujnejšem obratovanju teh na videz malih potrošnikov. To pomeni, da naša proizvodnja ne bi bila prav nič okrnjena. S podobnimi ukrepi lahko prihranimo mnogo dinarjev tudi pri drugih energetskih virih (npr. pri komprimiranem zraku, vodi, ogrevanju itd.). Vsi skupaj moramo spremeniti odnos do porabe energije in je ne smemo trošiti po nepotrebnem. S tem bomo mnogo prihranili sebi in naši tovarni. ing. Zoran Brvar Obračunska Delovna energija Jalova energija Napetost Sezona moč (konica) VT NT VT NT din/kWh par/kWh par/kWh . ,, NS 246,20 48 24 10 5 t—3SkV NS 123,10 24 12 10 5 Kaj je VS — visoka sezona? V njen okvir so glede na kritično energetsko obdobje zajeti določeni meseci, v katerih je treba, kot je to razvidno iz razpredelnice, energijo plačevati 2-krat dražje. Kaj je konica? To je tista največja moč ali obtežitev v' nekem trenutku (števec jo registrira kot povprečno vrednost v času 15 minut), s katero bremenijo potrošniki električno mrežo. V mesecu februarju je bila 8 MW. S trditvijo, da bi jo lahko ob isti ali celo večji porabi kilovatne ure znižali vsaj na 6,5 MW, bi bil račun električne energije za mesec februar približno 370.000,00 din nižji. V tem primeru cena kilovatne ure na pragu Litostroja ne bi bila 1,44 din/kWh, pač pa le 1,24 din/kWh. In kako znižati konico? Glede na proizvodni proces obratovanja tovarne je potrebno konici določiti tisto ekonomsko upravičeno OBVESTILO O LETNEM DOPUSTU ZA LETO 1978 Kakor vsako leto, bodo tudi letos vsi delavci prejeli odločbe o višini letnega dopusta za leto 1978, določeni na osnovi členov 101 do 108 Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. To pomeni, da sc za leto 1978 določa letni dopust na enak način in iz istih osnov kot v lanskem letu. Na osnovi zahtev zakona o združenem delu bomo morali naše samoupravne splošne akte, ki urejajo delovno razmerje, do 11. 12. 1978 uskladiti z določili tega zakona in novega zakona o delovnih razmerjih. Ker bo na osnovi slednjega verjetno prišlo do nekaterih sprememb pri določitvi višine letnega dopusta, bodo na podlagi novega splošnega akta o delovnih razmerjih prejeli še dodatne odločbe za letni dopust za leto 1978 vsi tisti, ki bodo po novem splošnem aktu upravičeni do višjega dopusta kot po dosedanjem sporazumu in sedaj izdanih odločbah. Nov splošni akt o delovnih razmerjih bo predvidoma pripravljen za obravnavo v mesecu maju. Jana Khalil PRIZNANJE SINDIKATA TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ 1978 Konferenca OOS Litostroj, Ljubljana razpisuje na osnovi sklepa z dne 22. 3. 1978 »Priznanje sindikata Titovih zavodov Litostroj 1978«. OSNOVNA NAČELA RAZPISA: Priznanje se podeljuje vsako leto ob obletnici Litostroja. Dodeljuje se za uspehe, dosežene v daljšem časovnem obdobju ali za konkretno delo. PRIZNANJA: 1. Zlata plaketa — za posameznike, delovno skupino ali delovno organizacijo. 2. Srebrna plaketa — za posameznike, delovno skupino ali delovno organizacijo. 3. Zlata značka — za posameznike (in sicer največ tri iz posameznega področja, ki je razpisano). Kandidate za priznanja lahko predlagajo TOZD, OZD in druge družbenopolitične organizacije, strokovna društva, društva in združenja ter delavci Litostroja. PRIZNANJA SE PODELJUJEJO: a) na področju delovanja v družbenopolitičnih organizacijah, b) na področju samoupravljanja, c) za uveljavljanje družbenoekonomskih načel v poslovanju, d) na področju pospeševanja inventivne dejavnosti, e) na področju kulture in telesne kulture, f) na področju ostalih dejavnosti. Vsa ta področja ureja poslovnik. Predlog mora vsebovati poleg osnovnih podatkov o kandidatu tudi podrobno utemeljitev dela, zaradi katerega se predlaga za podelitev priznanja. Predložite tudi izjave morebitnih sopredlagateljev oz. mnenja drugih organizacij, ki predlog podpirajo. Predlog je treba poslati do 30. 6. 1978 na naslov: Konferenca osnovnih organizacij sindikata Litostroj, 61000 Ljubljana, Dakovičeva 36. Obiskali so nas... 28. marca je prispela na obisk v Litostroj 8-članska delegacija ministrstva strojegradnje republike Kube pod vodstvom pomočnika ministra ing. Miguela Masiasa. Gostje so si v spremstvu generalnega direktorja dipl. ing. Marka Kržišnika z zanimanjem ogledali naše proizvodne obrate ter se pri tem seznanili s proizvodnim programom in razvojem Litostroja. Ogledu tovarne je sledil razgovor; gostje so sc zanimali za sodelovanje na področju proizvodnje opreme za predelavo sladkorja, cementa, industrijskega transporta, žerjavogradnjc. Posebej so izrazili željo, da bi Litostroj nudil inženiring pri gradnji livarne jeklene in specialne litine. Ugotovili so, da obstaja tudi velika možnost sodelovanja ter skupnega nastopa na tretjih tržiščih. V nedeljo, 19. marca je v Slovenijo pripotovala na obisk delegacija KP Kitajske, katero je vodil namestnik načelnika oddelka za mednarodne zveze pri CK KP Kitajske JLI YI MANG. Delegacija KP Kitajske, ki jo je spremljal predsednik komisije CK ZK Slovenije za mednarodne ekonomske in politične stike z drugimi KP Ronald STRELEC in drugi, je 20. marca obiskala tudi Litostroj. S predstavniki naše delovne organizacije so se pogovarjali predvsem o delu komunistov in drugih družbenopolitičnih organizacij, o organiziranju in delovanju samoupravljanja in položaju delavca v združenem delu ter o celotnih dohodkovnih odnosih znotraj in izven naše delovne organizacije. Po razgovoru so si naši gostje ogledali obdelovalnico in del montažnih obratov. PLODNO IN USPEŠNO DELO PIHALNEGA ORKESTRA 23. marca je imel litostrojski pihalni orkester svojo redno letno konferenco. Začel jo je dosedanji predsednik Vukosav Živko-vič, ki je podal poročilo o delu, uspehih in težavah v letu 1977/78. Enoletno obdobje dela pihalnega orkestra je bilo uspešno in plodno. Orkester je imel v preteklem letu kar 44 nastopov, od tega 22 nastopov na pogrebih naših delavcev, upokojencev in vidnih družbenopolitičnih delavcev. Značilno za lanskoletno dejavnost pihalnega orkestra je veliko število pomembnih nastopov v okviru jubilejnih proslav zveze komunistov in tovariša Tita, 30-let-nice Litostroja, 60-letnice oktobrske revolucije, skupščinskih volitev ter drugih pomembnih dogodkov v okviru delovne organizacije, krajevnih skupnosti, širšega občinskega območja in mesta Ljubljane. Dobre priprave na vajah, ki jih imajo člani dvakrat tedensko, so omogočile, da je orkester lahko izpolnil in celo presegel svoj plan, ker je ustregel vsem prošnjam in potrebam tako v okviru delovne organizacije, kot tudi v širšem kulturnem prostoru. Iz nastopa v nastop se je orkester vse bolj uveljavljal in s sočasnim dviganjem kvalitetne ravni ter z vse večjo številčnostjo svojih članov pridobival zaupanje sodelavcev in poslušalcev. Zato so ga pogosto vabili tudi na pomembne in zahtevne nastope. Na raznih koncertih, proslavah, obletnicah, občinskih praznikih, kulturnih in političnih manifestacijah, budnicah in komemoracijah je imel naš orkester veliko poslušalcev, ki so vselej toplo pozdravljali dobro pripravljene, kvalitetne in pestre nastope. V preteklem letu pa je orkester nastopil tudi na dveh že tradicionalnih prireditvah — ob prazniku dela v Poreču in ob občinskem prazniku občine Ljubljana-Šiška. Vsi ti nastopi so močno uveljavili naš orkester, zaradi česar bo v prihodnje verjetno sodeloval na še številnejših prireditvah. Ob teh nastopih je prišla do izraza tudi velika želja poslušalcev po tovrstnih kulturnih doživetjih, saj prav udeležba orkestrov na javnih proslavah in manifestacijah naredi vzdušje bolj svečano in zanimivo. V minulem obdobju je glavna pozornost veljala predvsem strokovni usposobitvi članov orkestra, kar se je kazalo predvsem v intenzivnejši vadbi, bolj strokovnemu vodenju, izboljšanju delovnih pogojev, zagotavljanju materialnih sredstev in podobno. Delo orkestra bo odslej še bolj uspešno, saj so uredili prostore za vaje, zagotovili strokovno vodenje orkestra, končno nimajo več materialnih težav, zato so tudi lahko nabavili nekaj novih instrumentov, nove letne uniforme in nekaj uniform za nove člane. Predvsem pa je pomembno, da se je povečala udeležba članov na vajah in nastopih. Določena je obvezna 60-odstotna udeležba na vajah in 80-odstotna udeležba na nastopih. Ti ukrepi so bili sprejeti predvsem z namenom, da se izboljša situacija, v kakršni se je nahajal orkester prej. Danes lahko ugotovimo, da je bila taka politika dobra, saj se je z rednim in številčnejšim obiskovanjem vaj močno dvignila tudi kvaliteta nastopov. Čeprav je bilo vreme tiste dni precej klavrno, smo imeli srečo, saj je v soboto že navsezgodaj posijalo sonce. Ampak od prijavljenih 52 se nas je na izlet odpeljalo le 37. Pa nič zato, saj vsi vemo, kako je s prijavami in kasnejšo udeležbo. Najprej smo se za eno uro ustavili v Novem mestu, kjer so ne- Ob vseh uspehih pa so seveda tudi senčne strani, še nerešeni problemi. Na žalost sindikatu še vedno ni uspelo nabaviti novih instrumentov, prav tako tudi še niso organizirali pouka podmladka, kar je tesno povezano z nabavo novih instrumentov, potrebno pa je tudi še razširiti prostore za celotno delo kulturne dejavnosti in normativno urediti dejavnost pihalnega orkestra. Vendar pa je sedanja situacija zelo ugodna, zato tudi uspešna rešitev vseh problemov ni nemogoča. Ker v pihalnem orkestru Litostroj sodelujejo tudi godbeniki, ki niso člani naše delovne organizacije, so ob koncu letne konference pri izvolitvi odbora upo- kateri tudi pozajtrkovali, drugi pa smo planili k že težko pričakovani kavici. Želeli smo si tudi ogledati muzej v Novem mestu, vendar nas je čas priganjal, saj je bila Vinica v Beli krajini še daleč. Malo vijugaste in strme ceste, pa veliko pesmi v avtobusu in že smo prispeli. Vendar glej ga zlomka! Prav letos, ko vsi Slovenci praznujemo 100-letnico rojstva našega velikega pesnika Otona Župančiča, v Vinici obnavljajo in popravljajo njegovo rojstno hišo! Seveda nas je to precej presenetilo in nam kar nekako ni šlo v glavo. Verjetno bi se kaj podobnega lahko spomnili že lansko leto. Tako nam je preostalo le to, da smo »kukali« skozi zaprašene in umazane šipe in videli prazne sobe. Po nekaj »zgodovinskih« posnetkih pa smo spet sedli v avtobus in se preko Novega mesta odpeljali v Kostanjevico na Krki. Tu nam je bila sreča bolj naklonjena, saj je bila Forma viva po starem običaju odprta, v spremstvu vodiča pa smo si lahko tudi ogledali pravkar odprto galerijo slik naših in svetovno znanih slikarjev. Prazen želodec pa nas je kmalu nagnal tudi od tod. V Kostanjevici smo že nekaj dni prej naročili kosilo, ki smo ga sedaj z velikim tekom pojedli. Kmalu se nam je vrnila tudi dobra volja in pripravljeni smo bili odriniti naprej na Čatež. Tukaj smo se razdelili — pač vsak po svojih interesih. Polovica nas je zavila na kopanje v odprt bazen, polovica pa na bližnje 6-stezno kegljišče. Težko je povedati, kdo se je bolj zabaval. Tisti, ki so prišli iz bazena ali tisti, ki jim je uspelo podreti vsaj po 3 keglje. Vendar pa smo kmalu ugotovili, da nam talentov na no- števali tudi to dejstvo. Tako sestavljajo sedaj tretjino novega odbora godbeniki, ki niso Lito-strojčani. Funkcija novega predsednika pihalnega orkestra je sedaj zaupana tovarišu Ivu Sabolu, njegov namestnik je Franc Jenko, blagajnik Franc Gregorc in predsednik kadrovske komisije Fadil Zec. Člani odbora pihalnega orkestra pa so: Franc Jenko, Marjan Prudič, Drago Biščak, Ivo Sa-bol, Fadil Zec, Ivan Križman, Stefan Jurak, Ante Burič in Franc Gregorc. M. H. KJE Sl, NAŠA KULTURNA ZAVEST? Pred kratkim smo mladinci organizirali ogled štirih dokumentarnih filmov o Indoneziji, ki nam jih je pomagal dobiti naš sodelavec Soehadi Kromopao-Didi. Filmi so bili zelo slikoviti, zanimivi in poučni. Že dolgo pred samim predvajanjem filmov smo rezervirali že tako prezasedeno dvorano v izobraževalnem centru, izobesili plakate in obveščali člane naše delovne organizacije po sistemu ozvočenja. Uspeh pa je izostal, saj sc je te prireditve udeležilo le 7 obiskovalcev! Vsa obvestila so bila namenjena tako mladincem, kot tudi ostalim sodelavcem, vendar pa so dosegla zelo malo ušes. Kaj je temu krivo? Naša prezasedenost, pomanjkanje časa, kulture, ali kaj drugega? Žalostno pa je predvsem to, da ni bilo tudi tistih, ki vedno negodujejo nad nedejavnostjo mladine ali nad premalo po-Ijudno-izobraževalnimi prireditvami pri nas. Zato je ta članek namenjen predvsem njim, da bodo seznanjeni z dejavnostjo mladine, ki na žalost ni naletela na odziv ostalih članov kolektiva! OO ZSMS DS SSP benem področju ne manjka. Utrujeni in zadovoljni smo se proti večeru odpravil proti Ljubljani, spotoma pa smo se zaustavili še na Otočcu, kjer smo v zgledni tišini pojedli še po en sendvič. Zvečer pa smo brez težav prispeli domov. Tak je bil torej naš izlet, o katerem pa želim povedati še nekaj. Predvsem to, da je potekal tako, kot si človek lahko samo želi. Cilj izleta je bil počastitev našega kulturnega praznika, obenem pa tudi spletanje prijateljskih vezi med mladinci Litostroja, ki se med seboj bolj malo poznamo. Vendar pa je bilo kar 6(!) osnovnih organizacij, iz katerih se ni noben mladinec udeležil izleta. Tako je ta cilj dosegel le polovičen namen. Po drugi strani pa je pomenil ta izlet velik uspeh. Vemo, kakšni so navadno izleti. Že nekje pri Vrhniki ali Lavrici začne po avtobusu krožiti steklenica in nazadnje se izlet klavrno sprevrže v kaj drugega. Mladinci na tem izletu pa so se prav izkazali. Čeprav je bilo veliko dobre volje, šal in petja, za spodbujanje razpoloženja ni bila potrebna pijača, zato si želim, da bi bilo takih izletov še veliko. Tistim pa, ki jih ni bilo zraven, je lahko žal! OO ZSMS DS SSP POZDRAV UPOKOJENCA Z veseljem sem sprejel marčevsko številko glasila »Litostroj« in se vam iskreno zahvaljujem za vašo pozornost. Bil sem dolgoleten član Litostroja, zato sem še posebej navezan na ta list, saj mi omogoča, da še vedno živim s svojo delovno organizacijo. Prosim, da mi še v bodoče pošiljate glasilo »Litostroj«, za kar se vam že vnaprej zahvaljujem. Jakob Pogačar NAČRTNO POMLAJEVANJE PIHALNEGA ORKESTRA Spričo dejstva, da sc povprečna starost članov pihalnega orkestra Litostroj giblje okrog 40 let, je odbor na svoji redni seji 6. aprila sklenil speljati akcijo za pridobivanje mladih kadrov. Učno-vzgojni proces bi potekal v dveh smereh: — delno prek rednega pouka v glasbeni šoli »Franca Sturma«, za instrumente, za katere imajo organiziran pouk. — delno pa v prostorih našega glasbenega doma, za instrumente, za katere v glasbeni šoli ni organiziranega pouka. _ Zato je potrebno v najkrajšem času izprazniti stanovanji v zgradbi glasbenega doma ter ju usposobiti za individualni pouk. Kadrovske potrebe se kažejo v naslednjih instrumentalnih skupinah: pihala (flavta, klarinet, saksofon) trobila (trobenta, pozavna, tenor, bariton, bas) tolkala Glede na to, da zgoraj omenjeni instrumenti terjajo precejšen fizični napor, je potrebno mnenje zdravnika. Najbolj primerna starost za pouk teh instrumentov je od 11—15 let, odvisno od posameznega instrumenta. Da bi lahko pravočasno izpeljali organizacijo učno-vzgoj-nega procesa, je potrebno, da se vsi interesenti prijavijo najkasneje do 1. 6. 1978 dirigentu pihalnega orkestra. Želimo, da bi bil osnovni vir za pridobivanje glasbenikov naš izobraževalni center. Podrobne informacije lahko dobite pri dirigentu pihalnega orkestra na telefonu 206. B. Ilič Foto: J. Zadnikar Pomembnejši nastopi: — nastop v hali Tivoli ob 30-lctnici Litostroja, — nastop na reviji pihalnih orkestrov v Vevčah, — nastop ob proslavi 60-letnice oktobrske revolucije in dneva republike v Litostroju, — nastop ob občinskem prazniku, — nastopi v delovnih organizacijah ob letošnjih volitvah, — nastop na proslavi v počastitev dela 8. kongresa ZKS. MLADINSKI IZLET Mladinci osnovne organizacije delovne skupnosti skupnih služb smo organizirali v soboto, 25. marca izlet v Vinico. Priprave so se začele seveda že nekaj časa prej, saj smo zbirali prijave mladincev po celi tovarni. Na žalost so bila naša pričakovanja malce optimistična, kljub temu pa se je nazadnje vendarle prijavilo 52 mladincev. V SLOVO 13. marca smo se za vedno poslovili od našega dolgoletnega sodelavca Živorada Mitroviča, ki je bil zaposlen kot livar v obratu livarne jeklene litine v tozdu PUM. V delovno organizacijo je prišel pred 25 leti, svoje delo pa je vseskozi opravljal vestno, dosledno in strokovno. Predvsem pa je bil tudi dober prijatelj in sodelavec, zato je bil med nami tudi zelo priljubljen. Njegova smrt nas je globoko prizadela, vendar pa se ga bomo še dolgo spominjali. Ob boleči izgubi moža, očeta in brata izrekamo iskreno sožalje njegovi družini in ostalim sorodnikom! Sodelavci ZAHVALA Ob prerani smrti dragega moža, očeta in brata Živorada Mitroviča — livarja, se iskreno zahvaljujemo vsem delavcem delovne organizacije Titovi zavodi Litostroj, zlasti njegovim ožjim sodelavcem tozda PUM in tovarišu Klobučarju za vso pomoč in organizacijo. Zahvaljujemo se tudi litostrojski godbi in pevcem moškega pevskega zbora ter tovarišu Veneči ju za poslovilne besede, in vsem ostalim, ki so darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Enako velja zahvala tudi za finančno pomoč, ki nam jo je nudil kolektiv in njegovi sodelavci. Žalujoča žena Tončka s sinom Milanom in brat Mirko ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega skrbnega moža in očeta Marjana Šušteršiča sc iskreno zahvaljujem organizaciji združenega dela Litostroj in delavcem livarne sive litine za podarjeno cvetje, za izrečene besede sožalja in pomoč, ki ste nam jo nudili v najtežjih trenutkih. Posebno sc zahvaljujem govorniku za poslovilne besede in godbi na pihala ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in kakorkoli sočustvovali z nami. Žalujoči: žena Jožica, hčerki Dora in Karmen ter sin Peter. ZAHVALA IN ČESTITKA Iskreno sc zahvaljujem sindikalni organizaciji Litostroj za poslano cvetje in čestitko ob rojstvu moje hčerke. Obenem čestitam vsem članom delovne organizacije ob delavskem prazniku — 1. maju in jim želim še mnogo delovnih uspehov. Tovariško vas pozdravlja Marija Pečjak PRITOŽBA V uredništvu časopisa nas je obiskal tudi naš bivši sodelavec Delič Delija, ki je delal kot čuvaj v Litostroju, prej pa je bil talilec v livarni jeklene litine. Pritožil se je, da ga v času bolezni ni nihče obiskal, niti se niso poslovili od njega, ko je odšel v pokoj. Uredništvo: Menimo, da je to predvsem stvar njegovih sodelavcev, ki pa so v tem primeru gotovo ravnali po lastni presoji. Prišla je pomlad Prav potiho prišla je v deželo pomlad, poje starejša slovenska pesem, in mislim, da ima prav. Prav potiho se je prikradla, tako potiho, da nekateri tega še opazili nismo. Vendar v Litostroju poznani človeka, ki sc na prihod pomladi pripravlja skoraj vse leto in ga nikoli ne dobi nepripravljenega. Našo vrtnarico Vikico verjetno pozna vsak Litostrojčan, saj že vrsto let skrbi za lep izgled naše tovarne. Zaprosil sem jo, naj nam sama kaj pove o svojem delu in vsa vesela je pristala na to. — Vikica, ali rada opravljaš delo vrtnarja? Leta 1955 sem se izučila za vrtnarja v vrtnarski šoli v Celju in še isto leto sem prišla v Litostroj. To je torej moja prva in edina zaposlitev doslej, saj sem tu že celih 23 let. Svoje delo zelo rada opravljam, zato ker vidim uspehe svojega dela. Na žalost ima moj poklic tudi slabe strani. Zaradi dela v mokri in mrzli zemlji sem dobila revmo v obe roki, zaradi stalnega priklanjanja pa močno trpi moj hrbet, vendar mi vse to ne jemlje veselja do dela. — Kdaj je konec tvojega »zimskega spanja-«? V našem poklicu zimskega spanja ni. Pozimi imamo polne roke dela s pripravo komposta, saj vso zemljo za gredice in lončke pridelamo doma. Pomladansko delo se začne že februarja. V prvi polovici februarja že sejem v tople grede, ker vse enoletne sadike pridelam sama v naši vrtnariji. Med tem časom, se pravi februarja in marca, tudi presajam sobne rastline po pisarnah. Takoj za tem se začne delo v parkih. Sem spada obrezovanje vej, sajenje novega grmičevja, predvsem pa moram očistiti travno rušo in pognojiti zemljo. To traja do konca aprila. Pri tem delu mi vedno pomaga tudi Tonček. — Kako ti uspe skozi vse leto obdržati tako urejene cvetlične gredice po celi tovarni? Do 10. maja moram vsaditi vse enoletne rastline (salvije, tegetes, ageratum itd.), katere cvetijo do Vikica pri oskrbovanju okrasnega grmovja konca septembra. Da gredice niso prazne preko jeseni in zime, vsako jesen posadim zimske rastline, kot so na primer tulipani, marjetice, mačehe, krokusi in podobno, ki poženejo zgodaj spomladi. Pri tem delu si skoraj ne morem privoščiti dopusta ali bolniške, ker se mi s tem lahko podre vrstni red opravil. — Kaj pa parki? S parki imam delo skozi celo leto. Delo se začne, kot sem že omenila, v marcu. Največ dela pa imam s travnatimi površinami, katere moram kositi s strojčkom vsakih deset dni in teh parkov ni malo. Veliko površin mora s koso pokositi tudi moj sodelavec Tonček. Delo mi otežuje stalno popravljanje že dotrajane motorne kosilnice. — Ali Litostrojčani znajo ceniti tvoje delo? Večina da. Veliko delavcev večkrat pohvali urejenost parkov, posebno pa cvetličnih gredic. Posamezniki pa se požvižgajo na urejenost okolja. Tu predvsem mislim nekatere brezsrčneže, ki uničujejo nasade s hojo ali vožnjo po teh površinah. Nikakor pa ne morem razumeti ljudi, ki enostavno kradejo sadike — na primer vrtnice, kar iz nasadov. Kot mi je znano, take postopke v nekaterih podjetjih ostro kaznujejo. Nasadi so vendar last nas vseh, ne pa da si nekateri krasijo domače vrtove ali prostore na račun tovarne. — Kaj meniš, ali imamo po tvojem mnenju dovolj zelenic? Ne! Ker se z urejanjem zelenih površin ukvarjava samo midva s Tončkom, ne utegneva urediti niti vseh obstoječih parkov tako, kot Po uspešnem začetku delovanja novih odborov že stojimo pred nalogami, ki nas čakajo vsako leto: preverjanje strokovno-vojaš-kega znanja članov ZRVS. Spet so se začela predavanja iz vojaških tem, ki se bodo po tradiciji zaključila s taktično-orienta-cijskim pohodom. Tema prvega predavanja je bila »Obramba in odpor mest v splošni ljudski obrambni vojni«, v katerem so nas seznanili z vsemi elementi uspešne obrambe naseljenega kraja. Na podlagi pridobljenega znanja s predavanja in člankov iz »Naše obrambe« moramo doma izdelati nalogo, ki jo bomo predložili na orientacijskem pohodu v oceno. Temu seminarju bo sledilo predavanje iz tem marksističnega izobraževanja, za katerega bo termin določen naknadno, prav tako tudi za dopolnilni program iz topografije in vodenja delovnih kart. Taktično-orientacijski pohod naše organizacije bo 14. maja, rezervni dan pa 4. junija 1978. Opozarjamo vse rezervne vojaške starešine, da letos ni predvidenih terminov za zamudnike, za- ZAMENJAVA DELEGATSKIH DOLŽNOSTI POGOVOR Z LIVARJI (Nadaljevanje s 4. strani) Stanko Istenič: V Litostroju sem že od leta 1955 in sem delal prej v livni skupini, zdaj pa sem prvi talilec. Delo je precej odgovorno in zahtevno, saj moram skrbeti, da peč pravilno deluje, da pazim, da ne pride do okvare, če pa se to vseeno zgodi, moramo talino čim prej izprazniti iz peči, da se ne strdi. Skrbim tudi za pravilno kemično sestavo taline in temperaturo, ki je pri taljenju zelo važna. To je bilo le nekaj besed, ki so mi jih sogovorniki povedali o svojem delu. Prepričana pa sem, da so mi zamolčali marsikakšno bojazen, skrb in strah, ki so jih preživljali na začetku obratovanja. Prav gotovo mi tudi niso našteli vseh težav in težkih pogojev, v katerih delajo. Mislim, da so se nanje že toliko navadili, da vseh niti ne opazijo več; prav gotovo pa njihovo delo ni lahko. Zato jim lahko zaželimo le še veliko uspehov pri njihovem delu in da bi ga čim lažje opravljali. bi si želela. Obstaja še cela vrsta neurejenih površin, katere bi se dalo prav lepo urediti. Na primer okolica nabave, pločevinar-ne, toplarne in še drugod. Velik travnik za modelno mizarno bi prav gotovo lahko bolje uredili, kot je sedaj. Lahko bi nasadili nova drevesa, kar bi polepšalo izgled tovarne, pa kaj, ko vedno zmanjkuje časa. Komaj sem dobro zapisal njen zadnji odgovor, je že vstala in odhitela na vrt. »Kaj hočeš«, se je opravičevala, »še veliko dela me čaka.« Zahvalil sem se ji za prijeten razgovor. Ko sem odhajal, sem se spomnil njenega prizadetega in žalostnega obraza, ko mi je že pred časom pripovedovala o ukradenih rožah, poteptanih gredicah, polomljenih vejah, in njenih besed »Pa so res grdi...« to morajo vsi obvezniki izvršiti svojo dolžnost v določenih dneh. Za uspešno izvedbo vseh nalog naj starešine preštudirajo gradivo na podlagi marčne številke »Naše obrambe«, v kateri je objavljen seznam člankov, ki pridejo v poštev za pomoč pri izpitih in so izhajali v preteklih dvanajstih številkah tega lista. Naslovi najvažnejših člankov: — Vojna, kaj je to? — Aktualna vprašanja in odgovori iz družbene prakse — Priprave in izvajanje mobilizacije v občini in naloge RVS — Obramba mest v splošni ljudski obrambni vojni. Težiščna izpitna vprašanja bodo predvsem iz zadnjih dveh tem. Želimo, da bi vsi rezervni vojaški starešine naše organizacije čim uspešnejše opravili izpitne naloge. Na koncu sporočamo vsem, da je akcija zbiranja sredstev za nakup prapora zelo dobro stekla, tako po delovnih organizacijah, kakor tudi pri vojaških starešinah, ki so prispevali zelo časten delež pri celotni zbirki. Največ pa je prispevala naša delovna organizacija, za kar ji velja naša posebna zahvala. Henrik Bratkovič - Tovariš Miha, ste si že ogledati razstavo slik o raku ? ■iu m ■ uirna u iidiufibiu nemi ih umu imunimi ' 1 "jH Glasilo delovne organizacije Titovi zavodi Litostroj izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5500 izvodov. — Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Stanislav Bradeško, dipl. inž., Milan Vidmar, Janez Oprešnik, Vukosav Zivkovič, Leopold Sole, dipl. inž., Hra-broslav Premelč, Janez Stražišar, dipl. inž., Milan Jur javčič in uredniki. Odgovorni urednik Karel Gornik, urednik Marjana Ha-bicht, tehnični urednik Estera Lampič. Telefon uredništva 556-021 (n. c.) interna 202, 246 — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska Tiskarna Ljubljana. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72. REGRES ZA LETNI DOPUST ZA LETO 1978 Na 1. izredni seji Konference osnovnih organizacij sindikata, ki je bila 6. aprila in so ji prisostvovali sekretarji OO ZK TOZD in DS, je bil obravnavan predlog o delitvi regresa za letni dopust za letošnje leto. Ob upoštevanju sindikalne liste za leto 1978, ki smo jo sprejeli in smo jo dolžni tudi spoštovati, je opredeljena višina regresa za letošnje leto, ki znaša najmanj 1.367 din in največ 2.050 din. Natančno je tudi opredeljeno, da je regres izključno namenjen za kritje dela stroškov letnega oddiha delavcev in da je pri tem potrebno upoštevati tudi regresiranje oskrbovalnega dne. Ker se sredstva za letni dopust črpajo iz sklada skupne porabe iz leta 1977, je višina regresa na zaposlenega odvisna od planiranih sredstev sklada skupne porabe. Kljub pozitivnim rezultatom TOZD in DS oziroma naše delovne organizacije v lanskem letu, pa sklad skupne porabe ni tako bogat kot si želimo, zato moramo naše želje in potrebe prilagoditi sredstvom, ki jih imamo na razpolago. V letošnjem letu pa le-ta znašajo 1.500 din na zaposlenega. Izhajajoč iz ugotovitev, da lanskoletni kriteriji za delitev regresa niso dosegli tistega bistva kakršen je bil zamišljen, je bil izoblikovan in potrjen predlog, da se letošnja sredstva, ki so na razpolago za regres razdelijo takole: — v aprilu se enotno izplača vsem zaposlenim 1.200 din; — zaposleni, ki bodo letovali v naših počitniških domovih in najetih kapacitetah, bodo dobili drugi del regresa že z regresiranjem oskrbovalnega dne; — tisti zaposleni, ki ne bodo koristili litostrojskih počitniških uslug, pa bodo v decembru dobili izplačano še ostalih 300 din. Regres za letni dopust se bo delil samo dvakrat na leto, in sicer v aprilu in decembru. , , „ ___ Predsednik KOOS Miro Podbevšek PRIPRAVE NA REPUBLIŠKO TEKMOVANJE Pred kratkim smo v Litostroju izvedli tekmovanje varilcev, ki je bilo le eno izmed mnogih, ki potekajo sedaj po mnogih delovnih organizacijah. Obenem pa bo steklo ali pa že poteka v več kot 300 tozdih množično tekmovanje slovenskih kovinarjev, najboljši pa se bodo srečali na zaključnem republiškem finalu, ki bo meseca junija v Litostroju. Na tem srečanju bo sodelovalo 250 najboljših slovenskih varilcev, rezkarjev, strugarjev, brusilcev in orodjarjev, ki bodo pokazali svojo praktično in teoretično strokovno usposobljenost. Temeljito zastavljene organizacijske pripravo so se prevesile v zaključni del, saj so na seji odbora za pripravo tekmovanja dokončno izbrusili letošnji tekmovalni program in ocenjevalne kriterije. Tekmovanje slovenskih kovinarjev ima tradicionalno obeležje, letošnje tekmovanje pa prinaša kup novosti. Lani so se pomerili le najboljši varilci, orodjarji in rezkarji, letos pa je tekmovalni program razširjen. Pokrovitelj tekmovanja je Litostroj. Milan Jurjavčič Naloge rezervnih vojaških starešin 60 let Leopolda Šolca Našega sodelavca dipl. ing. Leopolda Šolca skoraj vsi v Litostroju prav dobro poznamo. Poznamo predvsem njegov prijazni nasmešek in njegovo ljubezen do turbin. Verjetno bi mu bilo ljubše, ko bi vrstni red zamenjali, ampak naj bo tako. In ker je tovariš Šole obenem tudi član uredniškega odbora, smo ga toliko raje obiskali, ko je v krogu sodelavcev praznoval svoj 60. rojstni dan. Vzdušje je bilo nadvse prijetno. Obdajalo ga je nešteto sodelavcev, ki so mu prišli čestitat in mu zaželeli še veliko let. Več kot polovico — celih 32 let — je »pustil« v Litostroju. Prišel je že čisto na začetku, ko so bile turbine še ideje projektantov. Njegovo ime je tesno povezano z razvojem turbin v Litostroju. Pravzaprav je to že zelo stara ljubezen, saj je rojen v Selški dolini ob vodi, nasproti mlina in je tako že ob rojstvu lahko opazoval vodna kolesa. Potem je svojo ljubezen dopolnil le še z znanjem in uspeh je bil tu. Sedaj opravlja dolžnost šefa projektanta biroja za HE. O sebi pa je povedal tole: »Na področju turbin smo naredili zelo veliko. To je zelo zahtevno delo, saj je proizvodnja turbin individualna in se naročila ne ponavljajo. Tu je potrebno veliko znanja in sposobnosti. Vesel sem. da imam tako dobre in sposobne sodelavce, saj brez njih ne bi pomenil nič. In lahko rečem, da opravljajo svoje delo prav tako s srcem, kot jaz sam.« Že ko sem vstopila, sem opazila na mizi čudovit šopek rož, portret in maketo Francisovega gonilnika. Darila so bila prav gotovo zelo simbolična, posebno zadnje. »Tako lepega šopka še nikoli v življenju nisem videl, kaj šele dobil, zasluga pa gre prav gotovo moji dolgoletni administratorki Julki, ki velja kar za tri sodelavce. Zelo sem vesel, da jo imam in da je še vedno tukaj. Portret pa je čisto nekaj posebnega. Naredil ga je ing. Lagudin, za katerega slikarski talent doslej sploh nisem vedel, čeprav ga že dolgo poznam. Dobil sem še maketo gonilnika, ki sem ga bil zelo vesel, pa še ročno uro. Verjetno zato, ker čas vedno hitreje teče in mora človek vedno pogosteje gledati nanjo. Najin pogovor pa je zaključil z besedami: »Delal bom še tako dolgo, kolikor bom lahko. Želim si, da bi bilo to še enkrat tako dolgo kot je bilo doslej, ker je delo tukaj zanimivo in vedno prinaša kaj novega.« To mu želimo tudi mi, enake želje pa so izpričevali tudi pogledi njegovih sodelavcev — prijateljev. M. H. POPRAVEK V prejšnj'i — 3. številki časopisa je prišlo v članku z naslovom »Kako se izobražujemo« do napake pri seštevku štipendij ob delu. Pravilno je, da bomo v letu 1978 izobraževali 353 novih štipendistov za potrebe TOZD in DS izmed katerih jih bo 162 zunanjih iz vrst mladine in 191 štipendistov, ki sc bodo izobraževali ob delu. M. H. Uredništvo Nagradna prvomajska križanka e : i 2e pred časom smo napovedali za 1. maj veliko nagradno križanko, ki jo sedaj tudi objavljamo. Upamo, da vam ne bo delala preglavic in da nam boste čimprej poslali rešitve, saj vas čakajo _ lepe knjižne nagrade. Nagrade so naslednje: 1. nagrada: GRK (Pierre Rey), dve knjigi 2. nagrada: HCl VIHARJEV (Cecil Saint-Laurent), dve knjigi 3. nagrada: ARARAT (Lajos Zilahy), dve knjigi Prosimo vas, da nam rešitve pošljete ali prinesete v uredništvo časopisa Litostroj, najkasneje do 15. maja 1978. Želimo vam veliko uspehov in zabave pri reševanju med prvomajskimi prazniki! Uredništvo ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••C GRAZER SODOST M ESS E Kot vsako leto, so tudi letos predstavniki graškega velesejma sklicali tiskovno konferenco, na kateri so nas seznanili z novostmi na letošnjem spomladanskem velesejmu. Na velesejmu, ki bo od 29. aprila do 7. maja, bo razstavljalo svoje blago 966 razstavljal-cev iz 41 držav in preko 1000 razstavljalcev iz Avstrije. Od tujih razstavljalcev je na tretjem mestu Jugoslavija z 82 razstavljale!, ki bodo svoje izdelke pokazali na 600 kvadratnih metrih razstavnega prostora. Že po tradiciji bo spomladanski sejem posvečen kmetijstvu ter železarski in jeklarski industriji. Paviljon, kjer bodo razstavljeni v glavnem polizdelki in končni izdelki jeklarske industrije, je zaradi svoje pomembnosti prav na sredi sejmišča, glavna razstavljalca pa bosta VOEST in VEW. E. L. SMO PA RES NEMARNI Drži, včasih smo krivi sami, včasih pa kdo drug. Ampak v tem primeru je krivda obojestranska. Celo večnost smo sc jezili in pritoževali nad našo nesrečno malico, zdaj, ko smo (skoraj vsi) končno zadovoljni, pa smo jo prisiljeni »nalagati« na umazane pladnje. Spraševala sem se, zakaj je vrsta med pladnji in krožniki navadno pretrgana. Malo zato, ker vsi prav počasi izbiramo prtičke in kruh, veliko pa zato, ker skoraj vsi iščemo kolikor toliko čiste pladnje, na katerih vsaj ostankov hrane naj ne bi bilo! No, upajmo, da bo ta zapis pripomogel, da bodo v delavski restavraciji odslej (bolj) pomivali pladnje! Ozrimo pa se malce tudi na nas, ki hodimo na malico. Poglejmo, kakšne so naše delovne obleke! Ni potrebno, da so nove, zakrpane niti zlikane, naj bodo vsaj čiste! Ob obilici pralnih praškov in mil najbrž ni nemogoče oprati delovnih oblek, pa če so še tako umazane. Vemo, da so tudi dela pri katerih se človek umaže, vendar ni potrebno delavnosti kazati na tak način. Navsezadnje pa je tudi prijetneje malicati ob sosedu, ki ga pri težavnem rezanju mesa, lahko brez skrbi dregneš s komolcem, ali pa brezskrbno sedeš na stol za tistim, ki je malical pred teboj. Pa tudi to je lepo videti, da si je sosed, ki ima veliko opravka z umazanimi stroji, pred malico roke lepo umil. Tako je torej v delavski restavraciji, kako pa je po obratih? No, toliko, pa dober tek! M. II. MALA ŠOLA NOVINARSTVA PRAVILO PETIH K IN ENEGA Z Saj veste: KAJ dobijo Litostrojčanke vsakega 8. marca za darilo KDO postopa okrog (navadno pokvarjenih) avtomatov za kavo KJE se dobi najbolj obrekovana malica KDAJ prihajamo in odhajamo na delo KAKO izpolnjujemo naše plane in naloge in ZAKAJ Litostrojčani 14. v mesecu ne vabijo deklet na zmen-kc (KAM gredo tisti, ki pišejo take članke)