—   70    —
Splošno razjasnjenje zastran dav-
šin,3 ktere bi   imele  nehati  brez   odškodovanja.
(Konec.)
7) Vse natorne odrajtvila za drobne davke (Klein-rechte), ktere niso domačiga pridelka, kakor: sol, poper, denar za sol (Salzgeld), denar za vožnjo soli (Salzfuhrgeld) i. t. d. Take odrajtvila so več delj tako vpeljane bile, de so nekdaj podložni na tovorih take vunajne pridelke grajšinam donašali. Kader je pa po patentu zavoljo tlake tovoršina overžena bila, so se jeli unajni pridelki tirjati, ali za-nje plačilo jemati.
8. Patent zastran tlake   16. avgusta   1782   §.  1., 16. in 19. razloči, de so rektifikatorji  prava podlaga za tlačanske opravila, tako de podložni, ki so pred tem patentam menj tlake opravljali, kakor jo patent za nar višji odmeri, pri poprejšni meri ostanejo, —pri drugih pa je imenovani   patent   prava  nepremakljiva   mera   za tlačanske opravila.    Na dalje predpiše   patent 13. septembra 1782 §. I., de se od podložnih druziga ne sme tirjati,   kar je za nje po urbarjih,   rektifikatorjih   in po tlačanskim   patentu   v denarjih,   v blagu in v delu odmerjeno.    De se bo ložej lastnost tlake razsodila, damo tukej mnoge tlačanske dela na znanje, ktere so do leta 1848 tu in tam v naši deželi podložni opravljali.   Take dela so: „gnoj voziti, orati, pleti, žeti, červe pobirati, seno in otavo kositi, sušiti in domii voziti, proso meti, deske in kole za plot voziti, derva voziti,   vodo voziti, terte narejati, presti, listje grabiti, obroče delati, stalo kidati, svinjak in korito narejati, repo voziti, maslo in sir s planine domu   in  živež   na planino   voziti,   led v ledenico voziti, dervesa in veje za tičnice vkup  nositi, derva plaviti,   iz vode vleči in skladati,   kepe   po   njivah   tleči,   sneg    po   njivah   trositi,    ovce   prati,   ovce striči, led sekati,   štrene   prati,   gnoj trositi,   late narejati, germovje voziti,   iz ene   planine na drugo   preseljevati,   koštrune iz planine   goniti,   derva   sekati  in skladati, grabne trebiti, bajerje trebiti, kole za plotove in pavše narejati, meje delati,   skodlje narejati, tesarski les  posekati, obeliti, obtesati   in zložiti,   apno  po-dnevu in   ponoči   žgati,   kamnje   lomiti in   voziti, apno voziti, pri zidanju tlako delati, travnike graditi, ribški čoln vesljati, jez odperati,   kopune pitati,   sneg   ogre-bati in proč voziti, mreže nositi,   grad pometati, steze nadeljavati, pesek kopati, jame za   stebre pri  kozolcih kopati, mesnico delati,   ribe v mrežo goniti, jez delati, sodnjiske poslopja obderžati, luže trebiti,   prati,   v posel hoditi (Bothengehen),   izbe (cimre) dergniti ali ribati in   pometati, zelnike narejati, zelje saditi, mlatiti, štrene viti, foktijške natorne   odrajtvila  voziti,   planino ograjati, napajilno korito trebiti, v posel voziti (Bothen-fuhren), njivo povleči,   drevesa iz vertnice ^Glashaus) viin in noter nositi, prešiče na planino goniti, travnike trebiti, seno iz   čolna   skladati,   ribe  pri  derstenju loviti, streho   s   slamo kriti,   tovoriti,   vino   voziti,   pra-pret kositi,   koruzo  pobirati   in Iusiti,   feržik   pobirati, desetino na polj vkup nositi, grojzdje tergati,   vino točiti, kerclje na žago in deske voziti" i. t. d.
Ako eno ali drugo teh raznih tlačanskih del ni po patentni tlaki opravljano bilo, bi imele nehati brez odškodovanja. Ce je pa po patenti tlaki opravljano bilo, se ima odškodovati.
9. Ne štejejo se v urbarsko odškodovanje odrajtvila, ktere so z gojzdnimi pravicami in s pravicami za pašo v kaki zavezi, zato, ker se bojo takrat poravnale, kader bojo zadevajoče postave vpeljane. Take odrajtvila so: borštni činž ("IValdzins"), denar za les, za špelte in tramove (Holzfuder-, Spelten- u. Tram-baume-Geld), gojzdni denar (Beholzungszins) , denar za foktijski les (Vogthevholzgeld) , skodlje in koli za plotove (JSchindel- und Zaunstocke), preklje (Reifstan-
—   71   -
Len), kerclji (jSagrieger)^ tramovi, hrasti, deske, pla-tiša , late itd.                                                      Ambrož.