V Ljubljani, torek dne 5. decembra 1911 I Posamezna številka 6 vinaijev t Uredniitvo in npravniitvo Je v Frančiškanski ulid a Dopiai se poiiljajo uredništvu, naročnina upravništvn. Nefrankirana pisma ae ne sprejemajo, rokopisi ae M 'ročajo. Za oglase se plača: petlt vrata 15 v, »mrt-alct, poslana in aahvale vrsta 39 v. Pri večkratne« •glaianju popust. Za odgovor Je priložiti lamko. : Telefon številke 303. > 1 Po—tarna številka • vtaarfov i JUTO* Mmfa naš da* - Ml ek mi— la NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. tudi rivnopravnost vseh narodov. Proti nemškem vetu pa naj" izgovori odločno besedo kakor jo je izgovoril Sttirgkh v italijanski vseučiliški za de vi, češ pri Italijanih se gre samo za: restitutio in integrum. Tudi pri na^ se gre samo za restitutio in integrum, tega kar smo že imeli od 1. 49—53. Seveda utemeljuje vlada svoje postopanje, češ da nam manjka visokih predpogojev, da nimamo znanslva, literature, tudi ne zgodovine. Kar se tiče zadnjega, res ne zaznamenujemo nekulturnih vojska in raznih poglavij o tlačenju tujih narodov. Imamo pa 2godovino v modernem smislu, ki je ugotovitev razvoja našega naroda. Kar smo dosegli v tem razvoju, smo dosegli iz lastne sile, lastne moči in to nas navdaja z upanjem, da dosežemo tudi naše kulturno ognjišče. Nato se je oglasil k besedi zastopnik »Svaza*, izrekel simpatije vsega češkega dijaštva za narod Prešernov. Sedaj nastopi rektor. Obžaluje, da ne zna slovenski, da bi govoril slovenski, se čudi našem razvoju zadnjih 50 let, posebno, da so Slovenci ohranili narodno čuvstvo tako sveže. Zato jim velja espekt. Nemci so nasprotovali zmiraj in bodo kulturnim zahtevam slovanskih narodov ker imajo interes na zaostalosti Slovanov. Pa Čehi so se razvili kljub odporu od strani Nemcev, so dosegli stališče, ki so nanj lahko ponosni. In v radost jim je da tudi drugi . slov. narodi hrepenijo po kulturi in med tem so podobno Slovenci Kulturo, podpirati kulturna stremljenja smatrajo za sveto dolžnost. Češka univerza, nositeljica srednje evropske kulture, pod katere okriljem so se razvile druge srednjeevropske univerze (Krakov, Lipsko) si sme šteti v čast, ako bo dala povod nastanku novi njeni hčerki — slovenski univerzi. In Čehi bodo slovenska stremljenja ne samo vpoštevali ampak tudi podpirali. Govori še Srb Ostojič. Prečita se vrsta telegramov pisma Iv. Hribarja in prof. Drtine. Predsednik prečita resolucije. Spet smo manifestirali, bodo rekli; Da, smo. Pa četrtkova manifestacija je bil dogodek, ki bi zavzemal tudi svoje mesto v boju za slov. vseučilišče. Iz referetov dijaških, iz govora dr. Ravniharja in rektorja smo se prepričali, da še vse premalo naglašamo svojo upravičenost do vseučilišča in s da smotrenim delom moremo uresničiti našo kulturno potrebo. V. Admiraf Pr. LBadenberg Admiral Sir P Bridgeman V angleški mornarici so se izvršile važne osebne izpremembe. Šef gene-ralite, sir A. Wilson je šel v pokoj, na njegovo mesto je pa stopil mnogo mlajši častnik, admiral sir Frances Bridgeman, za drugega lorda v admiraliteti je pa imenovan viceadmiral princ Battenberški. dine Jaklič, kar na uho Vam povem, da boste laglje naprej goljufali svoje nevedne volilce: od enega kraja Vašega okraja, vzemimo nadaljšo črto, iz Osilnice, pa do drugega kraja, do praga samih Drinepolj pridem in mi ni treba razen enkrat stopiti na tla Vaše zloglasne stranke. Kmetje odprite oči in glejte, kako Vas farbajo ti gospodje, vse je naše pravijo, v istini ni na celi omenjeni črti več kot ena občina v njihovih rokah in še ona vsled pomanjkanja vodstva neodvisnih kmetov. Računajo pač na Vašo nevednost, toda ne udajte se, čitajte pridno napredne časopise, da izveste resnico o njihovem delovanju, v »Domoljubu* je zastonj iščete. Če boste hoteli vse občine bojkotirati, kojim ne stoje na čelu Vaši pristaši hinavci, bo pač malo težko, šlo, preveč jih je. — Nevarno je igrati se z ognjem, nevarno je groziti svojim volilcem. Mi Vas pošiljamo v deželni in državni zbor, ne Vi nas in sicer zato da se potegnete za našo korist ne za našo škodo. Capito? Vo-lilci kočevskega okraja ne pozabite besed Vašega sedanjega poslanca pri prihodnji volitvi, gotovo je, da jih bo takrat svetohlinsko tajil. Ti preklicana Dolenjavas, letos mu kar naprej nagajaš, če bo šlo tako dalje še za državni zbor Jakliču časa zmanjka moral si bo kar v Dolenjivasi najeti stanovanje. Do Do 5. avg. t. 1. je bilo razpisano na dolenjevaški šoli mesto voditelja. O-glasil se je v slovenski javnosti mnogo imenovani nadučitelj g. Potokar. Prav dobro sem informiran, da se ni v tem času nihče prijavil razun njega, celo 18. istega meseca ni bilo nobenega drugega prosilca. Kar naenkrat čujem, da je imenovan nadučiteljem v Dolenji vasi neki Trošt. Če bi imeli klerikalci v šolskem zastopu le kapljo pravične krvi v sebi, morali bi to mesto prisoditi g. Potokarju, ki je bil edini prosilec. O tej edini Potokarjevi kandidaturi je izvedel tudi poslanec Jaklič, kojega smo izbrali v varstvo naših pravic in koristi in glej mož je res vtaknil svoj nos v zadevo, prikrev-sal v Dolenjovas, beračil okoli krajnega šolskega zastopstva in vtihotapil v Dolenjovas svojega somišljenika Trošta, ki mogoče za mesto niti prosil ni, do 18. avgusta pa dobro vem, da ne. Dolenjevaščani, topot vas je zaščitnik Vaših interesov zopet pošteno opeharil, kajti odvrnil Vam je zelo zmožnega učitelja, kojega zmožnosti sami klerikalci, do danes z najzlobnejšo voljo niso mogli utajiti in je ne bodo utajili. S Potokarjem bi bili dobili vele-dostojnega in resnega družabnika; dovolj dokaza če povem, da je šlo povsod ljudstvo samo v boj proti njegovim preganjalcem. Prav dobro vem, da bi ga Banjaločanje težko pogrešali. Dolenjevaščani bravo, dobro ste se obnesli, pokazali ste, da ste možje, ki ne lezejo pod klop pred črnimi suknjami. Le tako naprej, oklenite se svojih rodoljubov in domačinov kot je g. Ignacij Merhar, ki res narodu dobro želijo in temeljito pometite s hinavci, ki hodijo v občino zdražbo delat in sami za svoj poslanski sedež agitirat. Bojijo se da ne spregledate, ali prepozno, spregledali ste. Zlate gradove Vam obljubljajo, v istini pa frčkajo z Vašimi milijoni, da se gabi poštenemu človeku, da, celo njihovim lastnim pristašem gabi. Iz Trsta. Tvrdka lesne trgovine Francesco Orlando & Comp v Trstu je napovedala dne 22 novembra t 1. konkurz, Začasnim upraviteljem kon-kurzne mase je imenovan dr. Fran Brnčič, odvetnik v Trstu. Kot tihi družabniki te tvrdke so fungirali: K Hrastnik iz Spodnje Polskave, * M. Ambrožič iz Nove Lušice, Fr. Križaj iz Št. Petra na Krasu, Anton Putrich iz Ljubljane in Dom. Lušin iz Ljubljane. Dne 20. novembra t. 1. se je dosegla v pisarni dr. Slavika, odvetnika v Trstu poravnava z upniki tvrdke. V po- Iz slovenskih krajev. Iz Novega Spla pri Kočevju. Junak podrte peči. V 274 štev, S. Naroda je zopet mali dokaz postopanja S L. Š. Predno povem tudi jaz kaj o tem junaku oziroma njegovi stranki, si dovolim protestirati proti izjavi, da je g Merhar edini župan naprednjak v njegovem okraju. Le počasi gospo- »Oče!« zajeclja deklica, govoriti moram z vami takoj; za življenje vam gre!« »Meni za življenje!« se roga strašni veli-kaš, oziraje se ponosno po svojih stražah. »Predobro je zavarovalo moje življenje. Toda bodi; pojdi me počakat v mojo sobo.« Marija odide, on pa skomizne z ramami. »Moje življenje!« povzame zamolklo, skla-njaje glavo. »Da, vem. Ves ta narod me sovraži; kletve se oglašajo povsod, koder grem. Toda jaz bom močnejši!« Parkrat stopi semintja; nato se zdrzne ob misli: »Tista žena z belimi lasmi me je proklela. Prorokovala mi je, da bom raztrgan, razmesarjen, razsekan na kosce. Oh, če bi mogel najti to žensko!,.. Zaprite vsa vrata!« krikne razburjen. »Podvojite straže!« In gospod se napoti po stopnicah; pred njim stopa paž in kliče: »Prostor žlahtnemu gospodu de Croix-mart!... Ta hotel je dom profosa-nadsodnika. Ta ve-velikaš je mož prokletega imena. Marija je hči barona Gerfalta, gospoda de Croixmart! Ko stopi Gerfalt v svojo sobo, opremljeno s kraljevskim sijajem, zagleda Marijo klečečo na molilniku, z glavo med dlanmi. Nekaj časa jo opazuje in stiska pesti, mrmraje: »Kaj bi počela, če bi me ubili? Tista ženska je kričala, da bom proklet v otrocih in v otrok otrocih...« Srdito stese glavo, pristopi in se dotakne Marijine rame; ona vstane, a bleda je tako, da se prestraši celo okrutni Velikaš. »Oče,« ga roti deklica s sklenjenimi rokami, »obljublite mi, da tri dni ne pojdete iz hiše!« »Babja sitnost. Tvoj oče te je preveč razvadil. Marija. Res, da nimam na svetu nikogar razen tebe, otrok moj, in svoje vneme za javni red in mir... Vsa moja ljubezen si ti; vse moje sovraštva je krivoverstvo in čarovnija...« »Oče,« povzame Marija, ki drgeče od nepremagljive groze, močnejše kakor njena volja, »Oče, še danes morate odložiti svoje nadsod-niško dostojanstvo.« Strašni baron se zagrohoče na glas. »Danes!« zarohni in rdeč plamen se mu vname v očesu. »Odložiti ga! Hčerka, ti noriš. Danes imoram prijeti v njihovih brlogih štiri mlade postopače: Bouracana, Trinquemail- leja, Strapafarja in Corpodibala, ter jih obesiti, da se pokaže ljudstvu dober in blažilen zgled.« Marija drhti in trepeče. 2e vidi v duhu svojega očeta raztrganega, razmesarjenega in in razsekanega na kosce, kakor je prorokovala čarodejka. Razjoče se; njene misli ne vedo kod ne kam. Zaman išče besed, da bi prepričala očeta, ki ga vse preklinja, a ki ga ona ljubi! In mahoma, ne zavedaje se, kaj bo posledica njenih besed, zakliče: »Oče, oče! Ako greste danes od doma, boste raztrgani in razmesarjeni!« Val krvi zalije Gerfaltovo lice; nato prebledi kakor zid. Raztrgan! Razmesarjen! To so besede ženske, ki ga je proklela! »Oče, oče! Prepričana sem!« ihti Marija. »Žena, ki mi je to povedala, ve vse! Ona vidi v bodočnost! Nikdar se še ni motila!« Baron začuti, da mu leze mrzla groza po hrbtenici. Toda mahoma ga popade gnev. Skloni se k Mariji. V njegovem pogledu se iskri zloba; nehote se ozre skozi okno na grmado, pripravljeno na trgu Grčve. »Ah, ah,« pravi z milejšim glasom, »ako je žena, ki ti je to povedala, vsegavedna, potem je druga reč. Premislil bom; morda odložim svojo službo. In za danes se ne ganem iz hiše.« Marija vstane, vzkrikne od veselja in plane očetu okrog vratu. »Veš kaj,« povzame on, »to je važna reč. Govoriti moram s to žensko; sicer pa zasluži plačilo. Poslal bi gospo Bertrando ponjo. Kje stanuje?« - - -...... »Tam!« pravi Marija;in iztegne roko. »Tam? V hiši na vogalu trga?« »Da, oče. Oh, dajte, nagradite jo, ker vam je otela življenje!« S surovo gesto pahne strašni baron svojo hčer od sebe ter plane k vratom; odpre jih na-stežaj, in njegov glas zagrmi:1. ' »Hola, oficir! Dvajset mož, da primemo čarovnico! Obvestite talkoj zapriseženega krvnika, da naj pride zažgat grmado na trgu Grčve! Imam jo!« zarenči in se oddahne s strašnim zadovoljstvom. »Imam jo, starko, ki se me je drznila prokleti vpričo vseh. Ah, zdaj bomo videli, ali bom res raztrgan, razmesarjen in razsekan na kosce!« »Marija je vztrepetala od groze. Kljub temu premaga svojo slabost, stopi k očetu in pravi s trdim glasom: »Oče, ne storite tega! Jaz, ovadilka! To je ostudno, oče moj! Usmiljenje, zaradi Časti in miru vašega otroka!... Uboga žena! In ona me je hotela potolažiti iz dna svojega srca! Ne, saj ne boste...« »Dovolj!« zarenči velikaš. Še enkrat pahne hčer od sebe in plane ven. Marija hoče hiteti za njim: vrata so zaklenjena! Obup in sramota popadeta njeno dušo. »Kaj sem rekla!« zajeclja. »Kaj sem storila! Jaz nesrečnica! Kaj poreče Renold, ko izve, da sera spravila ubogo, nedolžno starko na grmado! Hči Croixmartova! Ovadilka 1 Vredno dete svojega očeta! Renold, Renoldf, usmili se, ne pahni me od sebe!« Nostradamus. Gospa se zamisli za nekaj hipov; njeno Kc je dobilo izraz neupogljive energije; njene lepe črne oči se svetijo z neznosnim bleskom. »Rešiti ga?« de naposled. »Naj bo. Na ljubo vam, ki ga ljubite, naj bo otet. Kakor hitro vidite svojega očeta, dete moje, recite mu, na? se tri dni ne gane z doma;sicer umre.« Marija vzklikne s šibkim glasom in vstane. »Povejte mu.« doda čarodejka, »da mora v treh dneh odložiti službo, ki jo opravlja. Naj se ne pokaže na ulico; bil bi raztrgan, razmesarjen, razsekan na kosce...« Marija ne sliši ničesar več. Z enim skokom je zunaj. Oh, takoj mora obvestiti očeta! Oče ie prvi, ljubezen pride šele za njim. Vrniti se hoče kasneje, da izve, kaj naj reče Renoldu! Preden je imela gospa časa, zadržati jo, je Marija že na cesti. »Ta nagli odhod...« zamrmra gospa, in strašna sumnja se je poloti. »Ta beg... Ali je vohunka? Kdo ve! Ta mož je zmožen vsaka-tere zvijače, kakor je zmožen vsakaterega na-silstva. Oh, treba je, da sva jutri že na poti!« Marija je hitela naravnost preko trga Grčve. Zdaj stopi v velik lep hotel, poln straž, halepartirjev, lokostrelcev in oficirjev kakor kaka kraljeva trdnjava.Trepetaje se približa vitezu visoke postave, širokih pleč in krutega obraza, ki je pravkar razjahal na dvorišču. »Hči!« zareži ta mož in namrši obrvi. »Zakaj se vračaš tako pozno od maše? Kaj pomeni ta pobiti obraz? Kaj se zgodi?« priredi že mali dodatek »pravega :Francka:" s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti je našel pravi Franck toli priljubljeni sprejem v slehernem gospodinjstvu. ravnavo se je ponudilo 70 °/o, čemur je pritrdila večina upnikov. Toda kljub temu je tvrdka že 22. novembra napovedala konkurz, dasi so ji upniki dovolili že v začetku polletni moratorij za dolgove. Dolgovi tvrdke znašajo 125.000 kron, če prištemo še terjatev Jadranske banke v Trstu v znesku 111.000 kron, skupno 236 000 K. Koliko je pokritja ni znano Toda že iz poročila g. Piacida Orlando je razvidno, da ne more biti vse v redu. Jadranska banka je namreč za svojo terjatev sodnijskim potom že dosegla popolno pokritje, tako da bodo ostali upniki, katerih terjatev znaša 125.000 kron svoj denar v veliki večini izgubili. Zato bodo že skrbeli gotovi krogi. Na ta način se uničujejo mali trgovci iz Kranjskega, ki so pri tem polomu precej prizadeti. Ti mali trgovci se z veliko težavo bore za svojo eksistenco, kajti povsod, kjer se le nahaja kaj prida lesovje, že pride kaka laška tvrdka iz kraljevine, ki dela domačinom veliko konkurenco tako pri nakupu kakor pozneje tudi pri prodaji v Italiji. DNEVNE VESTI. Nezdrav pojav. Piše se nam iz Prage; Zadnji čas je opazovati v naprednem slovenskem dijaštvu gibanje — ako se to, kar neki gospod »Mi“ in par njegovih najožjih prijateljev med svobodomiselnim dijaštvom po-čfenja, sploh more imenovati gibanje; vsekako pa smemo to imenovati nezdrav pojav. Da se nam ne bo pčitalo, da neutemeljeno zabavljamo, hočemo govoriti konkretno. Znano je, da gospodu »Mi* prikimavata ,samo dunajska in deloma tudi ljubljanska nSava“, medtem, ko »Triglav* in .Ilirija" mislita bolj s svojo glavo in sta celo mnenja, da modrost tega mladeniča ni tak(/ velika, kakor jo dela v Svojem »D jaškem vestniku". Tega pa gospodič ne more trpeti, in zato je razpor. Ta razpor je sicer interna zadeva svobodomiselnega dijaštva, in mi bi se z njim gotovo tu ne pečali, ko bi gospodič iz tega razpora ne izvajal naravnost neverjetnih konsekvenc, ki škodujejo našim narodnim in naprednim interesom. Zvedeli smo namreč, da ta mladenič po Ljubljani med srednješolci agitira proti obisku čeških visokih šol in za obisk nemških univerz, posebno dunajske univerze. — Tako torej 1 Naprednjaki se trudimo za slovenske stolice v Pragi, ta mladi gospod pa odvrača slovensko dijaštvo od čeških visokih šoli To je v resnici nezaslišano. Pa še večl Nezreli fantič se je drznil v .Dijaškem vestniku* zapisati, da ideje, katere prinaša naše dijaštvo iz Prage, niso zdrave. Ideje napredka, svobodomiselnosti in narodne samopomoči, ki so napravile Češki narod po strašni katastrofi na Beli gori tako močen in krepek, da kljubuje vsem pritiskom nemškega navala in se je v kulturi povzpel tako visoko, kakor noben slovanski narod, te ideje naj bi bile za nas Slovence pognbne ? To ni le gorostasna bedarija praznoglavega fanta, ampak škan« dal, ki ga naprednjaki ne moremo in Ite smemo trpeti. Čudimo se, da se kaj takega bere v naprednem listu, kakor je »Slovenski Narod", sji torej s tem indirektno podpira agitacijo proti češkim visokim šolam in Cehom sploh. Stojimo na stališču, da se da mladini svoboda, naj se razvija in med seboj javno polemizira kolikor hoče, ali tako daleč pa vendar naša popustljivost ne sme iti, da bi pri tem trpeli naši narodni in napredni interesi. V lastno skledo si ne pustimo pljuvati 1 Kako poguben vpliv na svobodomiselno dunajsko dijaštvo ima ta mladenič, kaže dejstvo, da izmed vsega naprednega slovenskega edino »Sava“ ni pozdravila zadnjega, sicer vkljub temu sijajnega manifesta cijskega shoda za slovenske stolice v Pragi (o njem poročamo danes na uvodnem mestu; op. ur.). To dejstvo jasno osvetljuje naprednost in svobodomiselnost gospoda »Mi* in njegovih trabantov. Zato smo to javno povedali. Kar ta nezreli gospod počenja, to ni niti narodno, niti napredno, niti svobodomiselno, ampak nekaj takega, za kar zasluži posebno nagrado le od klerikalne stranke ali recimo od Lampeta samega. Takih pojavov v naprednih vrstah ne bomo mirno prenašali. Kam pa pridemo, če bo smel vsak političen otrok prevračati poljubno svoje kozolce, ki starejšim onemogočajo uspešno delo Zato zahtevamo red, za ta red pa naj poskrbe merodajni faktorji. R. , Klerikalce strahovito jezi, da Cehi spoznavajo, kakšni prijatelji Cehov, Prage, češke univerze in slovenskih stulic na češki univerzi so naši klerikalci. Silno jih jezi, da se je po zaslugi na zadnjem vseučiliškem shodu v Pragi pred odlično češko družbo ožigosala gonja naših klerikalcev proti Pragi in slovenskim stoli cam, ki bi jo »Slovenec* zdaj rad utajil, pa je ne more Naj se jezi kolikor se hoče, slovensko napredno dijaštvo in slovensko napredno časopisje bo še naprej skrbelo, da bodo Čehi spoznali »ljubezen* naših klerikalcev do češkega naroda, njegove kulture in njegove univerze, ki se je opetovano že pokazala v divjih izbruhih v predalih »Slovenca*, posebno povodom imenovanja dr. Rostoharja za docenta na češki univerzi v Pragi. Čudno. Včerajšnji »Slovenec* popravlja dva dopisa, izšla v »Jutru* in sicer enega iz Semiča in enega iz Postojne. To ni nič čudnega, ker lahko se zgodi, da se' »popravljajo* tudi resnične trditve, lahko se pa zgodi tudi to, da smo bili mi mistifi-cirani, kar se pripeti lahko vsakemu listu, ker popolna kontrola dopisov iz provincije je nemogoča. Ali čudno in nenavadno je, da sta oba popravka v »Slovencu* pisana zelo mirno in stvarno, česar pri »Slovencu* nismo navajeni in kar nas resnično veseli. V presojanje opravičenosti ali neopra-čenostt imenovanih popravkov se ne bomo spuščali, to prepuščamo našima dopisnikoma ali na eno trditev postojnskega dekana g. Erzarja moramo reagirati. G. Erzar pravi: »Ker podpisani župni urad zastonj pričakuje od strani tega lista (»Jutra*) kake poprave . . .* Temu nasproti izjavljamo, da krivice ne maramo delati nikomur, niti nasprotniku in smo vedno pripravljeni priobčiti pojasnila tudi od nasprotnikov, ako so ta pojasnila stvarna, resnična in dostojno pisana. Tako smo delali do sedaj in bomo tudi vnaprej, ker nismo nikaki zagri-zenci. Zadnji akt. Ljubljanskemu inter-regnu so že seštete ure. Pismena razsodba upravnega sodišča o zavrnitvi klerikalnega rekurza proti občinskim volitvam v Ljubljani je že dospela semkaj. Občinski svetovalci dobe o razsodbi takoj obvestilo, tako, da se občinski svet snide še ta teden. Vse klerikalne intrige niso nič pomagale Ljubljana dobi v najkrajšem času naprednega župana. Občinske svetovalce čaka težavno delo. Upamo, da se bodo naprednjaki vrgli z vso vnemo na delo za narodni in gospodarski pro-speh Ljubljane, ne oziraje se na klerikalno nagajivost. V občinskem svetu bodo po dolgih letih tudi sedeli sedaj tudi Nemci. Jasno je, da ne bodo delali ničesar drugega kakor spuščali germanske jeremijade o zatiranju Nemcev v Ljubljani in razširjali po nemških listih vse mogoče laži o naprednem županu in naprednih svetovalcih, Njih prisotnost bo sicer brez vsakega pomena, treba je le, da izvrše slovenski svetovalci vedno svojo dolžnost. Novo zavlačevanje rednega delovanja ljubljanskega občinskega sveta? Človek bi mislil, da bo zdaj, ko,je klerikalni rekurz zavrnjen in je razsodba že tudi prišla v Ljubljano, vendar konec Laschanovega vladanja na rotovžu. Kaj šel Vlada stoji na stališšu, da župan toliko časa ne more poslovati, dokler ni od cesarja potrjen. Zato bo stvar taka: V prvi seji občinskega sveta se bo izvolil samo župan, nato pa bo občinski svet od-goden dotlej, da pride iz Dunaja potrditev novega župana, kar bo gotovo trajalo spet par mesecev. In v tem času bo na rotovžu še vedno sedel Laschan. Interregnuma na rotovžu torej še vedno ne bo konec I Kako se diskreditira slovensko vseučillško vprašanje, o tem razmo-triva včerajšnji »Slovenec*. Pa je njegovo razmotrivanje silno neumestno, kajti nihče slovenskega vseučili-škega vprašanja še ni bolj diskreditiral kakor klerikalci, ki so se iz našega vseučiliškega vprašanja v parlamentu opetovano norca delali, bodisi, da so ga izrabljali v svoje politične namene ali pa da so poslali zanj »v boj* take kapacitete, kakor je Gostinčar, tisti klerikalci, ki so v kranjskem deželnem zboru s ciničnim zasmehom požrli vseučiliški fond, tisti klerikalci, ki so poslali v Krakov »znanstvenika* Lčnarda, da se »izobrazi* za vseučiliškega docenta itd. itd. Ne, bolj ne more nihče kompromitirati in diskreditirati slovenskega vseučiliškega vprašanja, kakor so ga klerikalci I Res lepe stvari priporoča za Miklavža v inseratu »Slov. Naroda* za otroke »Narodna knjigarna* — namreč povesti jezuita Spillmana, ki jih je izdala »Katoliška bukvama*; med temi so n. pr.: Maron, krščanski deček iz Libanona, Marijina otroka, Preganjanje indijanskih misijonarjev itd. Tudi Krištofa Šmida spisi so po mnenju »Narodne knjigarne* za slovensko mladino primerne knjige. — Hočemo imeti napreden naraščaj, pa mu priporoča napreden zavod tak ,šund*l Lepa reči Klerikalna zmaga na Jesenicah. V nedeljo so klerikalci pri občinskih volitvah na Jesenicah prodrli v vseh treh razredih. Štiri stranke so si stale v boju nasproti: narodno napredna, socijalno demokratična, takozvana gospodarska in klerikalna stranka. Rezultat volitev je na prvi pogled presenetljiv, a je popolnoma razumljiv. Klerikalna stranka je na Jesenicah relativno najmočnejša in je zato tudi zmagala. Toda faktum je, da so h klerikalni zmagi pripomogle le napredne stranke, ki so šle samostojno v boj,mesto da bi se strnile v močno falango, katere klerikalci gotovo ne bi mogli razbiti. Posebno žalostno vlogo je igrala tovarniška gospodarska, ki ima največ zaslug za klerikalno zmago. Na tej kandidatni listi so se bliščala tudi imena nekaterih naprednjakov, ki so skušali na ta način priti v občin ski odbor in v to svrho tudi izdali narodno-napredni prapor. Volitve so torej končane. Kaj nas uče: Getrennt marschiert, vereint geschlagen. To naj si dobro zapomnijo vsi oni jeseniški napredni volilci, najsibodo že pristaši te ali one strake. Ali je to človekoljubnost? Poročajo nam: Včeraj popoldne se je pri postajališču predli, državno gimn. ustavil električni voz. Vstopiti je hotel neki 701etni starček in se odpeljati v bolnico. V tem trenotku je sprevodnik pozvonil in pahnil starčka nazaj, tako da je padel na tla. Navzočega občinstva se je radi tega postopanja sprevodnika polastila velika razburjenost. Na lice mesta je prišel končno stražnik, ki je onemoglega starčka spravil v drug voz. Le malo iveč človekoljubnosti in potrpljenja s slabotnimi starčki. Zguba pri vrhniški železnfei. Za letošnje leto kaže pri vrhniški železnici zopet deficit, ki ga bodo morali pokriti delničarji, oziroma država. Vzrok tiči v tem, da ima ta železnica previsoke tarife za tovorno blago in pa da prepočasi vozi. Marsikaj blaga si torej puste trgovci pripeljati iz Ljubljane po voznikih, stavbni mate-rijal pa gre večinoma po Ljubljanici v Ljubljano. Zdaj bo vožnja hitrejša. Čuti je pa tudi o Dolenjski železnici da je letos manjši promet in vsled tega tudi dohodek. Monopol na vžigalice. Vlada predloži ta teden zbornici predlogo glede monopola na vžigalice. Izdelovanje vžigalic bo prevzela »Lander-banka* za vsakoletno pavšalno svoto 18 milijonov kron. Napad na cesti. Ko je šel Jožef Subelj iz Radomlja te dni med 6. in 7. uro zvečer domu, sta ga napadla dva fanta iz Mengša, ga vrgla na tla in obdelavala s pestmi. Šubelj je za-dobil več poškodb, fanta sta mu zlomila tudi nogo. Poizkusen samomor. V soboto zvečer ob 8. je skočila preg hišo št. 25 na Sv. Peua nasipu 18letna Antonija Svetlinova, brezposelna natakarica, v Ljubljanico. Dva delavca, ki sta šla mimo, sta skočila za njo in sta jo potegnila iz vode. Svetlinovo so prepeljali z rešilnim vozom v bolnico. Pod vlak je skočil. Prijatelj našega lista nam poroča: Ravnokar sem čut, da je skočil nekje nad Ljubljano (baje pri Kresnicah) pod brzovlak Josip Klarič, doma iz Drežnika, občina Banjaloka, star okolu 33 let, oče treh otrok. Klarič se je vračal domov iz Žalca na Češkem, kjer je krošnjaril. Iz Grosuplja je dobila njegova žena sledečo dopisnico: Domov grem, toda domov ne pridem. Z bogom, draga žena in otroci nikoli več se ne vidimo. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano; najbrže se mu je omračil um. Nesrečnež je polbrat znanega vodje kranjskih klerikalcev Ostermana. Iz dveh vzrokov je najbolje kupovati Kolinsko kavno primes. Prvič zato, ker je ta kavna primes najboljši kavni pridatek, kar je dobro znano že vsaki slovenski gospodinji. Drugič pa zato, ker je kolinska kavna primes edino pristno domače blago te vrste, kar je ravno tako dobro znana resnica Iz teh dveh vzrokov se je Kolinska kavna primes slovenskim gospodinjam že povsod priljubila. Iz vode je potegnil včeraj popoldne ob 4. pri frančiškanskem mostu jetniški paznik Franc Mikuž neko 181etno dekle, ki je padlo v Ljubija-niko nekje na Bregu in ga je voda zanesla do Marijinega trga. Dekle je vpilo in paznik Mikuž je šel v vodo in ji pomolil sabljo, katere se je oprijela in zlezla srečno na suho. Nasilni fantje. Več fantov iz Sela in Novega Vodmata je te dni prišlo k stanovanju Franca Mikliča v Selu na vasovanje. Ker jim je pa Marija Mikličeva povedala, da iskanega dekleta ni doma, so se hoteli o tem osebno prepričati in so vdrli v hišo. Preiskali so stanovanje in ker punce res niso našli doma, so iz jeze razbili v sobi posteljo in ogledalo, v kuhinji pa več posode. Pozneje so razbili še pri neki drugi hiši par šip. ViomI in tatvine. 201etni delavec Lazo Serder, ki pa bolj postopa manj pa dela, je bil te dni aretiran v Cerknici in izročen sodišču, ker je osumljen, da je 14. novembra po noči vlomil v trgovino Karoline Werlijeve V Cerknici in odnesel 60 K Osumljen je tudi, da je izvršil pred kratkim tudi neko tatvino z Vinici na Dolenjskem. Tatvina. Preteklo sredo dopoldne so neznani tatovi vlomili v stanovanje Marije Mrakove v Studenčicah pri Medvodah in so odnesli srebrno damsko žepno uro, srebrno moško žepno uro, črn dežnik in iz omare denarnico s 4 K drobiža. Tatovom še niso na sledu. Izgubil se je črn pudelj, ki sliši na ime Cezar. Izroči naj se v restav-raci »Novi svet* na Marije Terezije cesti ali pa v živinozdravnišnici na Poljanski cesti. Miklavžev večer priredi danes zvečer ob 7. pri Kavčiču na Privozu gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj. Ob 8. nastopi Miklavž z običajnim spremstvom ter obdari vse otroke. Svirajo tamburaši Za odrasle vstopnina 20 v. — Kdor hoče komu kaj darovati, naj pošlje darilo z lahko Čitljivim naslovom do 7. zvečer gostilničarju Kevčiču. Miklavžev večer priredi »Na--predno gospodarsko in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo* danes ob polu 8. uri zvečer v obširnih prostorih g M. Sokliča Pred konjušnico. Posebna darila, ki jih želi kdo komu nakloniti, naj se izroče zavita in s točnim na-slovopi do večera v gostilni g. Sokliča. Vstopnina 30 v za osebo. Otroci do 12 leta so vstopnine prosti. — Otrokom je dovoljen vstop le v spremstvu odraslih oseb. Sokol na Vrhniki priredi danes, 5. decembra Miklavžev večer v prostorih »Čitalnice*. Začetek točno ob 7. zvečer. Vstopnina 40 v, otroci prosti. Starši, ki žele svoje malčke obdarovati, naj pošljejo darila najkasneje do 5 popoldne k br. V. Pernetu poslopje »Kmetske posojilnice*. Ženska podružnica družbe Sv, Cirila in Metoda v Novem mestu priredi v »Narodnem domu* dne 5. t. m. Miklavžev večer s sledečim sporedom: Nastop Miklavža. Igra: Gospa majorjeva od F. Woldeka. Bufet da«. O. BERNATOVIC Ljubljana. - Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe In otroke. Najnižje cene, solidna postrežba. »Ideal*. Popoldanski spored za danes, jutri in četrtek: »Zoološki vrt v Londonu*. Prekrasen naravni posnetek — »Spomini na sv. Heleno ali Napoleonovo ujetništvo.* Seuzacijska slika. — .Luka se ženi z Rozalijo.* Sence jutra. Ruski spisal M. Arcibašev. — Prevci Anton Melik. I. Bilo je spomladi. Osmošolec Paša Afanazjev, ki je bil zaradi bolezni oproščen od izpitov, in gimnazistka Liza Čumakova sta stala ob plotu, ki je ločil dva vrta. Liza se je bila naslonila z eno ramo ob plot in je poslušala s tistim še otroškoresnim in že deviškonežnim izrazom v svojih sivih, nekoliko vzbočenih očeh, ki se je pojavljal pri njej vedno v važnih slučajih življenja, in gledala navzdol, na knjigo, ki jo je držala v roki in na obšive svoje svetlosive obleke. Paša Afanazjev pa se je naslonil z druge strani s prsi na plot, ker mu je težko delo, ako je stal, in je govoril 2 visokim, tresočim se. glasom: »In ako vas ne puste, tedaj uideva sama!.. Ne bova propadla ... bo že šlo tako! ... Jaz vam bom tam preskrbel instrukcije, kaka prepisovanja. Se že prebijete, le nič strahu! . . . V začetku bo šlo morda težko ... ah, kaj, brez tega pač ne gre!« je brezkrbno mahnil z roko Paša Afanazjev. »V tem je celo nekat vabljivega, zares ... A čemu naj bi tičali tu? Glej. kako življenje je tam zunaj! . . . Tam se vse giblje, živi... Z dela na shod, s shoda v gledišče ali v knjižnico... da to, to je resnično življenje zame; a kaj je to pri nas?... Ce se spomnim, da sem prečepel dvajset let v tem prokletem gnezdu, tak...« Paša Afanazjev je odlomil od plota trhlo, sivo palico in jo vr^el razdraženo v travo. Daleč nekje, za zelenim drevjem in grmovjem, ki se je razlivalo naokrog kakor brezkončno, zeleno morje, čezinčez posajentrs svettobo iu brezštevilnimi, Čudovito jasnimi, svežimi barvami, je zaklicala Vasilisa, služkinja pri Cu-makovih, z jasnim glasom: xGo—spodična!... pojdite k obedu!..-Hej!...« V tem nepričakovanem »he!«, ki je donel skozi drevje, je bilo nekaj tako nemirno veselega, tako življenja željnega, da sta se Liza in Paša Afanazjev naenkrat ozrla drug v drugega in se nasmehnila. »2e gre-em!« je zaklicala Liza tako glasno, da je v bližini nekje vztrepetal lahek, kratek odmev. Potem je odmaknila ramo od plota, in rekla z istim naivno-resnim izrazom v obrazu, z nizkim, polnim glasom: »Morda me ne bodo pustili, no, jaz pojdem kljub temu...« Potem je pomolčala nekoliko in pristavila nato: »Sem se že odločila tako.« Paša Afanazjev je razvneto tlesknil s prsti. »Tako, da! To je mladostno, fantovsko U-zočka!...« je rekel radostno s trepetajočim, svetlim glasom. »In ne boste se kesali, Liza, draga!... Doma, eh, kaj... malo jezili se bodo, nekaj časa, a bodo že jenjali; a pred vami je vse življenje!... Ej, kako bova midva zaživela tam 1... Delala bova, tako, da se bodo napele vse moči... Cas je zdaj vroč, treba je dela, — ljudi je treba... Iskali bomo tam svoj krog, imeniten krog... Iskali bomo ljudi dela!« je pristavil z basom Paša Afanazjev. »Midva pravzaprav še sama ne veva, kaka sreča je ta, vreči se v gnečo življenja . .. Ko človek gre in čuti, da stopajo tu, zraven, ramo ob rami ravno taki ljudje, delavni, močni, pogumni... Pašia Afanazjev je stisnil nesti in razvneto stresni! z glavo. Na njegovo lice je nadala svetloba in temne oči so mu blestele, v navdušenju in sili, in všled tega so se tem jasneje kazale na 1 tem licu ltt Li^a je gledala nanj pazljivo Tri zaupno. »Bere pač človek, kako žive ljudje, se bore, si grade svojo srečo... včasih zgrabi dušo z vso silo in planil bi, se zdi, na čelu vseh, a... vse to bereš samo iz knjig, sedeč za šumečim čajem, in spoznaš, da je nekje neko drugo življenje, prav nič podobno tvojemu kokošjemu životarjenju...« Liza je vzdihnila globoko in potegnila kito las, ki jej je padala čez ramo. »Torej, velja?« je vprašal s šaljivo slovesnostjo Paša Afanazjev, in jej pomolil roko čez Plot. Liza se je nasmehnila in pogledala v njegov mladi, mili obraz, — tako možki in tako nežen, komaj dotaknjen s prvim mahom, — in mu podala svojo malo roko, z mehko, okroglo dlanjo in "relestuo ljubkimi, prekrasnimi prstki, ki bi si jih človek zaželel poljubljati počasi in previdno vse no vrsti. Paša Afanazjev jo je stresel krepko, in v očeh so se mu nenadoma pokazale svetle solze. »Ah, vi mita moja Lizočka!« je rekel globoko iz srca z napetim 'glasom in slabo vzdihnil iz bolnih prsi. »Gospodič-na!... je zakričala s povdarkom Vasilisa, že povsem blizu nekje. Liza je pokimala z glavo Paši Afanaziju in odšla po stezi, hitro in prožno siopaje z rur menimi čeveljčki, obutimi nad črnimi nogavicami. »Da Afanazjev, Liza se je ustavila takoj in se ozrla. »To sem vam čisto pozabil povedati . . . Sopotnico za vas imam že: Doro Baršavsko... Gre ravnotako študirat... Bila je na poltavski gimnaziji.. .« je vprašala Liza zdaleč. »Židinja... to se pravi, čifutinja!« se je « se je naenkrat udaril po čelu Paša »Liza! . ...« ozlovoljil Paša Atanazjev. »Kako da se ne sramujete, moj Bog? ... Jaz sem mislil, da ste že preko tega! . . .« Liza se je pazljivo in resno ozrla nanj. »Ne zaradi tega ... je rekla mirno. Tako...« »Jaz vas bom danes seznanil ž njo na bul-varu, — prav?« je vprašal Paša Afanazjev, nenadno ves pomirjen. »Ona je zelo dobro, razumno dekle . . . »Seznanite me ...« je rekla Liza, jiokimala z glavo in odšla dalje. Paša Afanazjev je zamišljeno gledal za njo, držeč se za plot z obema iztegnjenima suhima rokama in gugaje se naprej in nazaj. Potem je sanjavo pogledal kvišku, kjer je skozi zeleno mrežo listov jarko blestelo modro nebo. V gla- vi mu je bilo še vedno nekaj velikega, silnega: v daljni daljavi nekje ljudje, in nekako veselo in netnirno-preteče razburjenje. Paša Afanazjev je zaprl oči, pobrodil z roko po mehkih laseh in odšel domov naravnost čez travnike po mladi zeleni travi, čez in čez posejani z malimi pisanobarvnimi cvetovi poljskih cvetic. Miza je bila pripravljena na verandi, in Pavel Ivanovič in Olga Petrovna sta že sedela za mizo. Vasilisa je dajala belo posodo z juho na o-krog, pozvanjale s svojimi brezštevilnim nakitom na visokih in močnih, na vse strani se zibajočih grudih. Grinnazist Serjoža je stekel z verande po sestro. »Saj grem, saj grem!« mu je zaklicala Liza in naenkrat stresla z glavo, se obrnila in se nenadoma spustila v tek okrog majhnega prostora posutega s peskom, da so se rumeni čeveljčki svetlo blesteli v solncu. Serjoža je zavrisnil od radosti in planil za njo. Na verandi je začudeno in vznemirjeno zalajal bel psiček, zvil rep v klopčič in se na vso sapo spustil za njima, kakor mala bela volnena kroclja. (Dalje.) A. KUNC FR. P ZAJEC Kdor lite ali oddaja kako službo, kdor hote k«j upiti ali prodati, doseže to najložje, ako Ljubljana, Stari trg št. 9. Cenike pollljam zastonj In poštnine prosto, Jako komično. — Večerni spored ob 7., 8. in 9. uri: ,4 hudiči*. Obširna artistovska drama s predigro in 2 dejanji in senzacionalnim smrtnim skokom. Biser vseh učinkovitosti. Književnost in umetnost. Slovensko deželno gledališče. Gledališka sezona traja od 16. isepttmbra ter je do 1. decembra t. 1. prinesla sledeče drame, opere in Operete: A) drame: ,Ruy Blas* (tragedija, Victor Hugo), .Četrta zapove d*, (drama, Lud. Arrzengruber), »Samosvoj* (drama, E. Kristan), »Zemlja* (komedija, K. Schčnherr), •Grešna ljubezen* (G. Giasosa), •Talisman* (burka, J Nestroy), •Krivda* (J. Hilbert), .Orjaška igrača (ljudska igra, Karl pl. Carro), »Zlata skleda* (komedija, Rud. Strauss), .Mali lord* (drama, Hod-son Burnett), »Sappho* tragedija, Fr. Griliparzer), .Mlinar in njegova hči* (žaloigra, E. Raupacli), »Kralj* (komedija, H Lavedan), »Kralj Matjaž* (narodna pravljica, Jak. Spicar), .Morala* (komedija, Lud. Thoma), .Nebesa na zem 1 j i* (burka, Jul. Horst) .... skupaj 16 dramskih del. B) opera: »Rigoletto* (G. Verdi), .podana nevesta* (B. Smetana), .Ksenija* (Viktor Parma) in .Suzanina tajnost* (Wolf-Ferrari) .... skupaj 4 opere. C) opereta: .Sramežljiva •Suzana* (Jean Gilbert), »Cigan baron* (Joh. Strauss) in »Ples v '°peri* (R. Heuberger) . . . skupaj 3 Operete. V poltretjem mesecu se je torej vprizorilo skupaj 16 dramskih, 4 operne in 3 operetnih del, t. j. pri 53 predstavah 22 raznih del. Bilo je 11 popoldanskih in 42 večernih predstav. Opernih predstav je bilo 15, operetnih 13 in dramskih 25 (med temi 2 s petjem in godbo). P a r-abonentje so imeli do 1. decembra 17 predstav in še 7 par-lože. Opernih in operetnih predstav so imeli 13 (+ 1) N e p a r-abonentje so imeli 22 predstav in 7 predstav še nepar-lože. 'Opernih in operetnih predstav so imeli 12 (+ l) Iz tega sledi, da imajo par--abonentje še 5 predstav na dobrem, *i se v kratkem dopolnijo. Gledališče se mora ozirati na narodna drušlva i» njih prireditve, zato se včasih vrsta prestav mora izpremeniti. Odtod neenakost števila par- in nepar-predstav. Ker pa bo vseh predstav nad 120, se število izenači docela. Dokler imamo |e eno godbo za vse slovenske zabavne in gledališke priredbe, si ne moremo pomagati drugače, kakor da