Političen list za slovenski narod.
Po p®eti prejeman velja: Za eelo leto ptedplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en nmsec 1 gld. 40 kr J administraciji prejeman, velja : Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld~ za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo " kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne".
Oznanila finserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/t6. uri popoludne.

V Ljubljani. V petek 6. novembra 1891.
Letnilc XIX.
Odkod — kako — kam?
ii.
„Novice" in „Slovenski Narod".
Poslej je kazal »Narod" odločuo svojo barvo, in dregal sedaj v tega, sedaj v oDega neljubega mu odbornika. Zlasti Costa je zgubil vso milost pri »Narodovi" gospodi. In zakaj? Mož je bil preveč — klerikalen! Svoje odločno konservativuo-uaiodno mišljenje je izjavil slovesno ob raznih prilikah. Tako je govoril 15. julija 1871 Ba shodu avstrijskih domoljubov na Dunaju o treh sovražnikih avstrijskega patriotizma, ki so: prusizem, liberalizem in laž. Kekel je med drugim doslovno: „Naš drugi sovražnik so sedanje tako zvane svobjdne ali liberalne ideje. A prosim, da me ne zazumete napak. Prava svoboda ni naš sovražnik... A današnji liberalizem ni svoboda; on je temveč nasilstvo. Liberalci stvariajo ali popolnoma nezrela, ali morebiti teoretično prava načela; ali oni ne preiskujejo, so-li ta načela dejanjsko tudi izpeljiva, ali so našim razmeram in potrebam primerna. Iu tako se ta načela brez vsakega premisleka za večne resnice proglašajo, narodom proti njihovi volji vrivajo, in obsodi se vsakdo, ki se predrzne drugače misliti. To pa ni svoboda, to je nasilstvo najhujšega in uajgršega absolutizma" itd.
Tako odločne izjave, seveda, „Narod" ni mogel strpeti. Kakor dela sedaj z duhovniki, tako je jel sumničiti i o njegovem domoljubju iu isti „Narod", ki je pred par leti tako častno pisal o Gosti, sedaj ni vedel, kako bi se zadosti zuesel nad njim. Zlobnim in neprestanim napadom ua svojo čast je odgovoril vrli mož v »Novicah" 1. 1873. (št. 42). Tu piše med drugim: »Današnji ,Narod' ni več ,Narod' od 1868. leta; on se boruje pod novo zastavo, z drugimi sredstvi i za vsa druga načela". (Gospoda, ali ču-jete? Kdo se je izneveril staremu programu?)
Gosta se zagovarja dalje: »Tega pregreška se pa prav rad krivega spoznam, da sem ud katoliškega društva, i še več: da sem med ustanovniki tega društva, kajti prav živo sem prepričan, da bode to društvo čedalje bolj potrebno nasproti tistemu laži-liberalizmu, ki ua vsak način hoče iztrebiti vero iz srca našega ljudstva, i zaradi tega laja zoper duhovščino, zoper škofe i papeža, zoper cerkveno premoženje in zoper cerkvene obrede. Zovejo se ti ljudje liberalce, pa so najhujši tirani, ker hočejo silo delati naši vesti i cerkev tlačiti .... Brez strahu i brez hinavstva se spoznavam za katoličana!"... »Obrekovalci moji so skovali tudi laž, da je dr. J. Bleiweis duševno od mene odvisen! Da se slovenski časnik ne sramuje za naš narod vsestransko najbolj zasluženega moža tako nesramno i lažnjivo žaliti, to je karakteristično znamenje za »Narod" in njegove pisatelje. Seveda, te laži tudi »Narod" sam ne verjame. Ali njemu gre le za škandal in zasramo-vanje tistih mož, ki ne stopijo v
njegov tabor..... Z največjim spoštovanjem
gledam jaz na dr. Bleivveisa, z največjim prepričanjem poslušam njegove besede, ter se srečnega čislam, da v najnovejših vprašaujih političnih in druzih sva enacega mišl|enj». Njemu in meni pa je le predobro znano, zakaj znaua klika tako rada pisari o onej »odvisuosti" dr. Bleivveisa; zato pa se silno motite, ako mislite, da dosežete kedaj svoj namen." .... »Bolj kakor puhlih fraz ,svobode' in ,omike', treba nam je složuosti, edinosti v hudi borbi sedanjega časa. Z veseljem sem delal i delam za svoj narod, rad pa prepustim težavno bojišče vsakemu drugemu, ako mene narod naš več ne potrebuje. Svojega prepričanja pa ne bodem nikdar iu po uobeui ceni predrugačil in zmerom zvest osta' našemu geslu, ki je resnično cel program: Vse za vero, dom, cesarja!"
Tako je bilo torej s Costo. Nič maj nego nad
tem se je znašal »Narod" nad drugimi „klerikalci„ Bilo bi jako zanim/vo, ko bi vse to zbrali in zapisali, toda snov bi se nagromadila. Misli si lahko vsakdo sam, ker znano je, za kaj vse je »Narod" zmožen.
Vrhunec pa je dosegla strast in besnost te gospode proti veri in cerkvi v onem zloglasnem spisu, s katerim je hotel» Cismontanus" usta zamašiti »ultramontaneem." Nagromadil je v njem vsa zgodovinske laži ia obrekovanja, kolikor so si jih mogli kedaj izmisliti o katoliški cerkvi iu papežih na)zlob-nejši klevetniki sv. vere, zagrizeni židje, luterani e tutti quanti. Iu to do skrajnosti podlo in nesramno šušmarijo, katera je bila poleg tega uakitena kot strogo učenjaška razprava, drznil seje »Narod" celo ponatisniti v posebnih zvezkih. (Sram nas je, da bi povedali naslov le spake, a starejši čitatelji se bodo spominjali tega spisa.)
Temu viharju v domovini je pritegnila maščevalno še burja z Dunaja: Seveda, borba ni mogla miniti brez onega dunajskega Borisa Nerairana, ki si je domišljeval, da bo s svojimi podlimi »dunajskimi soneti" vsem zaslužnim, v borbi za domovino osivelim, a njegovi milosti neljubim možem »sapo zaprl." »Danica" in »Novice" sta namreč ožigosala njegove, s tujih zelnikov v slovensko slovstvo zaneseno plode, ki se prav nič ne strinjajo z zdravim duhom in značajem sloveuskega naroda. Dr. Ulaga (Kalophron christianus,) po »Zvonovi" izjavi »eden najpogumuejših boriteljev za pravice naroda slovenskega na Spodnjem Štajerskem", se je dvignil zoper potujčevanje narodnega duha po Stritarju. In zato je bral le-ta kar po vrsti levite vsem, ki niso hvalili njegovih del. Za vzgled navedem ta le uvodni sonet:
,Ne bo še konca? Zdaj mi je zadosti!
Do vrha jeza mi je prikipela.
Quos ego! da bi vse vas grom in strela!
Posluh! jaz hočem eno vam zagosti.
O da imel bi človek roki prosti!
Gorjača bi okrog ušes vam pela;
2
U W
f k
Sprehodi po praški razstavi.
Napisal Tinetov Groga.
(Dalje.)
Koliko je bilo pač tu rečij, katerih si vsaka gospodinja, če jih je videla, v kuhinjo želi, stvari) res vseskozi praktičnih: nožič, ki z euim koncem iz hruške, jabelka, krompirja ali česar si bodi euacega izrastek izreze, z drugim koucem prav čedno, toda varčno lupi, z votlino v sredi pa tankih drobljencev uareže; stroj rnatuč, ki iz mleka ali beljaka pene natepe, stroj, s katerim se testo ua euake dele razdeli ali v zaželene oblike spravi; bet, ki meso natepe, da je bolj krhko; raženj, vrteč se, kakor je mesu, ki se peče, potreba; ročni mlin, škarje, sito za moko — vse nove iznajdbe, vse patentirauo! Koliko toaletuih pripomočkov, lepšalnib sredstev iu drugih stvarij za domačo rabo: samobrivni stroj, šivilni stroj, ki gredoč piše ali riše v platno, ruto ali obleko, bre; vzorca; stroj za pletenje, enak za vezenje, eamodržeče gumbe, likalnik za čevlje, ponarejeni dragoceni kameni, patentiran pihljač; ročaj za ženske, kateri se k glavi pritisne, samo enkrat lase zavije in najelegaotnejša frizura je gotova; viv-ček, s katerim slepec lahko nit vdene; če si šel
mimo zaloge parfumov, pritisnila je »hezkii holka" na gumbico patentirane sikalnice in širok žarek vi-jolčinega parfuma razpršil se je vilte — vse nove iznajdbe, vse patentirano. — Sila rad bi bil vsega j tega svoji ženi nakupil za „kolače", toda žal, da mi Bjg do sedaj še ni dal žene.
Drugačuega blaga, kakeršnega se potrebuje v hiši, hramu ali na vrtu, je b lo tu tako muogolič-nega, da je skoraj ni domače stvari, kateri bi tu ne bilo para — z umnim poboljškom: celo pohištvo za več sob, katero se večina lahko ua male dele vsaksebi vzame iu brez škode iu truda zopet sestavi; tehtnice, stalne in na kolesih premakljive, lesen kozarec, razdeljiv na male kose, odpiralci in mašilci sklenicaiu ; stroj za prauje s kontrolnim aparatom, peči, ki lastni diin same povžijejo, parni šivilni stroj, blagajnice, varue ored požarom iu tatovi, listuica za denar, varna pred zgubo iu pred tatom (le take še treba, ki se sama uapolui, kadar poide drobiž); umetne ključavnice, svedri za vrtenice itd. itd., vse
nove iznajdbe!
Večjih gospodarskih, obrtnijskih iu drugih strojev bilo je vmes mnogo takih, kakeršnih poprej še ni bilo nikjer videti, gotovo pa vseskozi še le kratek čas poznanih. Bil je tu od profesorja Heiuza v Brnu izdelani tolurium (prav za prav luuarium), ki pred-oči natauko vsakodobuo luuino resnično iu solučno
navidezno stališče; stroj za žetev, ki požeto sam v snope razdeli in poveže; jamšarice (rudokopske sve-tilnice), varne pred eksplozijo; tkalni stroj, ki za Kueippovske srajce platno, vreči podobno, tako naglo tke, da se kar vali; lesen dimnik, ventilator »Victo-r>a", ki zrak v sobi razsopari in po posebni naredbi zopet namoči; voz s patentirano zavoruico, zbirke najnovejših kirurgičuih aparatov, naočniki za tovarniške posle, ki oči branijo; krinka, ki celi obraz prahu varuje, respirator, mehaničui peresni držalec, vžigalni stroj za steklene ali drugačne plošče, stroj za pisanje, stroj, ki kovane denarje razločuje, ogenj gaseči stroj itd. itd., vse nove iznajdbe, vse patentirauo !
Kakor mora človek, take reči opazujoč, občudovati bistroumnost ouih, ki so jih izumili, skoraj še bolj čuditi se mora imenom, katere iznajdljiva glava svojim umotvorom da; v tem oziru niso učenjaki iu tehuiki nikdar v zadregi, le da po imenu prav redkokedaj lahko posnameš, kaj je in čemu ima stvar služiti. Med navedenimi iu uenave.denimi stroji iz tega oddelka bili so nekateri tako-le krščeni: Baby - Alpha - Separator, Baby - Lactocrit, Bistouris, Trieur, Perforiere, .Calorifer, Dextrose, Massey - To-ronto, Hilophilos, Kinkempois-Augleur — bolj učenih imen skoraj ue morejo imeti — vse najnovejšo /zuajdbe, vse patentirauo!
Doklej, drhal ti črna, bos norela? Dovolj j« sleparije in notoiti.
Sramoto, iveta jm m« prttnta; Slovenci <mo potrpežljivi biH, Ne pride se prehitro nam do mesa.
A zdaj počivajo Bij drugi posli, Zagosti čem v kosmati vam uSorn, Potem razbijem vam ob glave gosli."
Iz tega vzgleda sklepajo čitatelji lahko, kakŠfll 80 ostali soneti, f katerih pika kakor rttdrtteq gad Bleivveisa, Costo, Jerana, Praprotnic, Lesarja, Ulago Marna idr.
»Novice" so 1. 1872. često spoprijel« se z »Narodom," ki je postajal vsak dan zlobhejšl. Primerjaj sledeče članke v »Novicah": »Dopisniku od Save v »Slov. Narodu" o Matici in Narodni tiskar-nici". „Matična tiskarnica ia pa razprava o njej v odborovi seji 9. jul." »Matične knjige in zemljovidi." »Pred volitvami v odbor Slovenske Matice." »Na adreso »Slov. Naroda." »Dr. Razlagu." »O Chabrusu Matičnem." »Slov. Narodu naša zadnja beseda itd."
Liberalci so se posmehovali »Novicam" in jih nazivali porogljivo »stare." Nato je odgovoril Blei-weis med drugim : »Stare Novicee — to je priljubljen izraz vsem tistim mlado slovenskim Časnikom, ki od danes do jutri živijo, pa vendar sami na vse kriplje in celo z umazanimi sredstvi delajo na to, da bi se pri življenji ohranili od lata do leta ter bi radi Metusalemovo starost dosegli, da bi le — mogli. Po čemur tedaj nekateri pisači na vso moč hrepenijo, da bi podaljšali starost svojim listom, to, mislijo, da je psovka, »Novicam", ki bi se nesrečne čutile, ako ne bi z enim listom na različnem polji, ki ga one obdelujejo, narodu našemu več Koristile, nego taki časniki s celo rajdo svojih listov, k i samo od škandala živijo."
Iz Hrvatske.
(Izviren dopis.)
Zdaj, ko se je na naši gospodarski izložbi videlo, kako stojimo v gospodarskem pogledu, sklicala je vlada prvikrat takozvane kulturne svetovalce iz vse dežele na posvetovanje v Zagreb, da izv6 tudi njihovo mnenje v gospodarskih zadevah.
Veliko je takih zadev, ki se morajo nemudoma rešiti, če se hoče narod rešiti popolnega propada. Prvo je vprašanje liiokserno. Trtna uš se je po Hrvatskem in po Slavoniji že tako razširila, da so neokuženi kraji, skoro bi rekel, že prave zelenice v puščavi pokončanih vinskih goric.
S strahom gleda naš kmet v bodočnost, kako bode prehranil svoje ter plačeval davek. Tukaj je treba odločne in hitre pomoči. Predolga posvetovanja še posebej sestavljene filokserne komisije so prav male koristi, ker se dejanjsko v tem pogledu premalo stori.
Dozdaj so si mogli samo premožneji graščaki in neki drugi posestniki preporoditi svoje vinograde z amerikansko trto, ki pri nas izvrstno uspeva, do-čim je kmet popolnoma opustil svoje vinograde, ker nima sredstev za obnovitev.
Tukaj bi morala dežela nekaj več storiti ter žrtvovati od svojih dohodkov. Zdaj bi bilo to tudi
Ponočni kralj.
Francoski spisal A. de Lamothe.
(Dalje.)
V burni obravnavi, v kateri so grajali Tobijevo postopanje, sklenili so odposlati k Petru zastopnikov, da ga prosijo, da vnovič prevzame poveljništvo. Firebrand kot najboljši prijatelj Petrov, bil je seveda mej njimi; tudi Tobija je prosil, da bi smel ž njimi, ker bi rad popravil svoj pregrešek.
A vsi vendar niso bili teh misli. Nekaj se jih je takoj odločilo, kakor Jonatan, ki je rekel, da hoče na svoj račun pobijati Angleže. Pridružila sta se mu Robinzon in Allen. Mnogo drugih se je vrnilo domov — k plugu in motiki — in v dveh dneh ostalo jih je le še jedno tretjino. — Ko bi ne bil Peter, bolj vsled svojega rodoljubja, nego vsled prošenj in zagotovil udanosti in pokorščine, vsprejel zopet poveljništva, razkropili bi se bili tudi ostali.
A bilo je prepozno. Prvotno zaupanje je izginilo ; zaupal ni niti rojakom, zaupal tudi ni več pravičnosti svojih dejanj. Pred tako odločen, srč&n, 8e zdaj ni več upal, kakor prej, premišljal je dolgo in preudarjal in rojaki so naposled izgubili celo zaupanje v njegovo spretnost in sposobnost.
mogoče, ko bi se jeden del od presežkov zemljiške odvei* i to uporabil, kar se pa menda ne bo sgo-dilo, kor tdaj t« pripoveduje, da bodo vso svoto v znMku 1,200.000 gld. uporabili ta «este po Slavoniji Iti p* za kazoilnieo v Mitrovioi.
Skupščina zahtovt sicer hitre pomoči ia vino-ftjce, bode Ii uslidana, dokazala naffl bode bodočnost.
mnogimi drugimi vprašanji J« pa še po-sebda »aioojtl ii fttlo doftelo naseljevanje iz tujih dežel, žalostno je v vsakem pogledu, da domače prebivalstvo v Slavoniji gine, a tujstvo pa se tukaj 4im dalja bolj liri. Slavonija je rodovitni žentlja, a vendar se naš narod ne more vzdržati, še manj pa napredovati. Naseljeni tujci si pa kmalu pomagajo. Kje je uzrok temu pojavu?
To vprašanje je razpravljala omenjena skupščina dlje časa, ter se konečno izjavila, da je poleg dru-pih uzrokov propadanja našega naroda kriv nepravični davčni zistem in pomanjkanje verezijskih zavodov.
V novejšem času se razprodaje po Slavoniji neizmerno mnogo kmetij zaradi zaostalih davkov. Po navadi kupi na dražbi posestvo sam erar, a prejšnji posestnik prevzame svoje poprejšnje posestvo v najem, erar mu odpiše pa samo toliko od dolga, za kolikor je posestvo kupil, a ker je dolg po navadi večji, mora ga najemnik nadalje plačevati, ter ostane tako večni dolžnik.
Ce kupi kdo drugi posestvo v last, prepusti mu ga erar, če tudi ni dobil vse svote za davek.
Na tak krivičen način seveda mora giniti domače prebivalstvo. Zatorej je skupščina sklenila, da se vlada nemudoma obrne do finančnega ministra, naj bi v tem pogledu oblasti opozoril na krivice, ki se godč narodu, in da bi se tako ravnanje na-redbenim potom ustavilo.
Če se to ne zgodi, bodo morali pa hrvatski poslanci na ogerskem saboru v tej zadevi odločno zahtevati, da se jednako in pravično ravni z vsemi posestniki v istej deželi.
Z druge strani pa je silno potrebno, da se uvedejo pri nas taki veresijski zavodi, kjer bode dobil posestnik brez velikih troškov lahko posojilo. Dozdaj si izposojuje naš kmet potreben denar večji-del pri židovskih oderuhih, pa si morete lahko misliti, kako žalostno je stanje našega neučenega naroda. Žid ga guli in odira na vse strani, pa si ne more pomoči, nego propada, dokler mu oderuh ne vzame posestva.
Da se tudi v tem pogledu kaj stori, sklene skupščina, da naj se pošlje veščak v Gorenjo Avstrijo ter tamkej prouči takozvane Reifeisenove posojilnice, ter potem izdela osnovo, kako bi se dale pri nas uvesti.
Čudno je, da so prišli naši gospodarski svetovalci še le zdaj do tega sklepa, ko vendar že tako dolgo taki zavodi obstoji po drugih deželah, celo v sosednih slovenskih, posebno pa še na Češkem in Moravskem, kjer bi se mogel morda dotični veščak bolj seznaniti s takimi zavodi, nego ravno na Avstrijskem.
Bojno polje, koje so zapustili »sinovi noči", dobili so sedaj Angleži.
Lord Pinacle je zopet prevzel vodstvo velikega lova na lopove in redkokedaj se je zgodilo, da »sinovi noči" niso imeli gmotne škode, kajti ovaduhi so škofa natanko poučili o vsakem koraku tajne družbe.
Po njegovem vzgledu napravljali so tudi drugje lov na lopove. Seveda so »sinovi noči" pridobili še marsikako zmago — a vendar je podleglo že mnogo glavarjev takim bojem. Malo dni pozneje, ko se je Jonatan ločil od Petra, ugnali so ga vojaki na barje, kjer so ga ustrelili Z njim je padel tudi Robinzon, drugi so se udali.
To je bil pravi resni udarec, ki je zadel »sinove noči". Zmagovalci peljali so jetnike uklenjene skozi vasi, da bi strašili irsko ljudstvo.
Firebrand je želel, da naj bi Peter rešil jetnike, kakor je njega tako drznim načinom osvobodil v Limericku; a Peter je zmajal glavo in odgovoril: »Pretekli čas je proč. Ta udarec mi je slabo znamenje naše bodočnosti; slutim, daje začetek konca; naši ljudje nimajo več zaupanja!"
»Torej se jim mora z novim sijajnim činom zopet pridobiti", odgovori Amerikanec; »ta večer bodo Angleži počivali v Clorunu, skoro zapuščeni
V ostalem je vsejedno le to najvažneje, da se to posojilnice čim pfej osnujejo. Ali te m bode topet tnkaj pričakovali pomoči I« 64 vlad«, kakor
ae je skupščina izrazila, potem sa bode nfaje gotovo če dolgo čakalo.
Ntrod si mora tak« iavode siti utemeljiti ter V tem pogledu tudi samostilno delati. A brez dvojbe bode to podjetja uspelo, le se bodo postavili na čelo vesta! in podjetni molje.
Se jeden sklop te skupščine je tilen la narodno gospodarstvo, da Be namreč izdela nova postava, po kateri bi se gospodarjem olajšalo žgati slivovico. To je za Slavonijo važna zadeva. Od tukaj se je nekdaj izvažala na daleč slavonska slivo-vica, in kolik je bil dobiček za narod. Vsega tega zdaj ni več. To domačo obrtnost je pokončala nova postava o žganju špirita, ki je jednaka za produ-centa na veliko po fabrikah, kakor za kmeta, ki žge le na malo.
In tako se je zgodilo, da je narod popolnoma zanemaril svoje krasne slive, po nekih krajih jih je celo posekal, kar se ima pripisati njegovemu neznanju, saj bi bil mogel slive tudi sušiti. Ali velike sitnosti od finančnih oblastij so narod tako razjarile, da se ni hotel nič več s tem poslom baviti.
Bode li hotelo finančno ministerstvo na to pristati, da se d& narodu polajšava, je skoro neverjetno, če ravno bi morali znati zakonodavci, da je tudi v drugih državah povsod razloček v davku od sadnega in žitnega |žganja, pa bi moral tudi pri nas biti.
SI. uredništvo „ Slovenca" !
Na podlagi zakona sprejmite popravek: „Slovensko društvo" me je opravičeno svojim kandidatom proglasilo.
Na Vrhniki, dne 5. novembra 1891.
Lenarčič.
Politični pregled.
V Ljubljani, 6. novembra.
Motran)« dctž*le.
Železen obroč. Včeraj smo omenili, da bi bilo najbolje, bi se osnoval zopet prejšnji železni obroč. Sevčda nam marsikdo poreče, kaj tacega svetovati je lahko, ali kaj druzega je, to izvesti. Ali tudi na to smo že mislili. Da smo izrekli to misel, za to so nam dali povod dogodki v češkem taboru. Govori se, da Staročehi odlože mandate. Zatrjuje se pa, da tega ne stori skupina Kvičalova. Ta skupina bode stopila pod zastavo poslanca Škarde in bode postavila svoje kandidate za vse dopolnilne volitve. Škarda se hoče bolj postaviti na svoje noge in se bode začel bajč pogajati s konservativnimi veleposestniki o skupnem postopanju v državnem zboru. Če se Škarda s svojimi pristaši približa desnici, bodo za njim kmalu šli realisti in še zmernejši Mladočehi. Tako se bode polagoma osnovala stara desnica, radikalni češki kričači bodo pa osamljeni. Desnica iz važnih političnih uzrokov radi-kalcev ne more vsprejeti v svoje vrste. Dolžnost naših poslancev je, da iščejo zveze z zmernimi Mladočehi in tako pospešujejo omenjeni proces. To
vasi. Primimo jih, predno morejo pomoči dobiti iz mesta! Saj nas je skoro ravno toliko, kakor njih; razoborožimo jih in zbežimo I"
»Kdo pravi, da jih je tako malo ?"
»Mihal Lomby, ki jim že od včeraj sledi, in Tobija pritrjuje, da je res!"
»In vi mislite, da naj jih napademo?"
„Zdi se mi prepotrebno; naši ljudje nas zapuščajo drug za drugim!"
»Torej jih bodemo napadli!" d4 Peter in vzdihne; »napadli jih bodemo, ker mora biti!"
Odšel je na to s povešeno glavo, kakor obsojenec.
»Ubogi naš orel se brije", de diplar, ki je ravno prihajal.
»Lev glengariffski mu je pogasil pogum, ker ga je z blagoslovljeno vodo poškropil", pravi stari požigalec.
»K sreči brat Irvinghton že vse ve", odgovori diplar; »povedal sem mu vse, kar se je zadnji čas pripetilo in on mi je odgovoril:
»V treh dneh bodem prišel v ležišče in bom reveža zopet ozdravil!"
»Ej kaj!" pravi tretji, »naj Re ploščevina še tako kuje in kuje, jekla se ue naredi iz nje!"
Mirno je potekel dan. Proti večeru velel je
je po našem mnenju jedini pripomoček, da se odkrivamo liberalne vlade.
Potreba nemščine. Masafjk je nekoč spisal neko razpravo, v kateri se je izjavil, da je omikanemu Čehu potrebna nemščina in da morajo zlasti češki velikošofci gledati, ds si pridobi dobro znanje nemškega jezika. Nemški listi sedaj to izjavo češkega politika seveda po svoje izkoriščajo in zasu-kavajo. Mi ne bodemo tukaj razpravljali, koliko je Mazafykovo mnenje osnovano, saj se ie spominjamo, da je nekoč najstarejši slovenski dnevnik eelo za to bil, da bi se ohranil nemški učni jezik na višji gimnaziji, da se učenci dovolj nemščine nauče. Na nekaj moramo pa vendar opozoriti. Nekdaj se je tudi Rieger izjavil blizu v jednakem smislu, kakor se je sedaj Mazaryk, in kako so ga napadala mlado-češka glasila, dr. Mazafyku pa tega nič ne zamerijo. Iz tega se d& sklepati, da Miadočehem ni toliko za stvar, kakor za osobe in strankarske koristi.
Schmerling. Iz javnega življenja se umakne mož, ki je igral veliko ulogo v avstrijski zgodovini, predsednik najvišjemu sodišču, vitez Schmerling. Njegova dolgoletno, in reči moramo, tudi odločno delovanje je bilo naperjeno na to, da Avstrija postane po svojem značaju popolnoma nemška centralistična država. Na to je delal že za časa absolutizma, posebno pa ob začetku ustanovnega življenja. On je s februvarsko ustavo uničil oktoberski diplom, ki se je oziral na zgodovinske pravice vseh dežel in potrebe avstrijske narodnosti. On je oče famoznih volilnih redov, po katerih smo avstrijski Slovani, če tudi smo v večini, obsojeni v manjšino. Nemška liberalna stranka se ima v prvi vrsti temu možu zahvaliti za svoje gospodstvo v Avstriji. Če tudi ni bil več minister, odkar imamo dualizem, vendar je ostal svojim načelom zvest in jih je tudi vedno kazal, posebno v gospodski zbornici. Z dualizmom menila ta mož ni bil povse zadovoljen, ker je polovico države odtegnil nemškemu vplivu. Nemci ga močno proslavljajo, ali Avstrija pa nema povoda biti vesela njegovega delovanja, ker on je mnogo kriv sedanjih narodnih prepirov, ki le slab^ moč države.
Bukovina. Pravoslavni metropolit v Črnovi-cah jako pospešuje porumunjenje Rusinov. Tako nastavlja rumunske duhovnike na rusinske kraje. To je pa vzbudilo nevoljo rusinskega prebivalstva. Ru-sinski vodje so izdali nekaUv manifest, v katerem obsojajo postopanje metropolitovo in zahtevajo, da se nadškofija razdeli v dve neodvisni škofiji. Ru-sinska naj bi imela sedež v Čruovicah, rumunska pa v Suczavi. Dokler se pa ta razdelitev ne izvrši, naj se pa bolj ozira na rusinsko narodnost posebno pri vzgoji in nastavljanju duhovnikov in pri uradnem in cerkvenem jeziku. Seveda bodo Rusiui težko kaj dosegli, ker tudi državni organi v Bukovini bolj podpirajo Rumune, nego pa Rusine.
Vnaaj« dr&av?..
Rusija. Na poveije sinode v Peterburgu so pregnali štiri glavne vodje stundiškega gibanja v neki kraj blizu perziške meje, v katerem so skoro sami mohamedanci. Poleg tega se je pa odposlalo še 110 drugih privržencev raznih sekt v majhno vas v elezapotski pokrajini. Pregnanci so v največji bedi in morajo beračiti mej Tartarji in Armenci. Euska vlada hoče torej s silo zatreti razne sekte. Tako postopanje bode pač le toliko pomagalo, da bodo privrženci raznih sekt bolj skrivali svoje mišljenje.
Francija. Nakrat se je položaj za francosko vlado precej zboljšal. Jeden vladnih pristašev je izrazil misel, da naj bi vlada razpustila zbornico. Te besede so pa silno ostrašile radikalce. Boj4 se za svoje mandate in zatorej zdaj hitž zagotavljati, da
ne nameravajo vreči vlade. Vsi radikalni listi sedai pišejo, da dežela ne želi razpusta zbornice, temveč le pričakuje uspešnega dela.
Anglija. V Angliji so bile sadaj občinske volitve. Liberalna stranka je pridobila precej glasov. Iz tega so d& sklepati, da se javno mnenje na Angleškem vedno bolj uagiblje na liberalno stran. So-cijalisti neso zmagali z nobenim svojim kandidatom. Izvoljenih je pač nekaj zmernejših delavcev.
Brazilija. Razmere v Braziliji so skrajno neznosne. Kongres in vlada se že dolgo prepirata zaradi pravic predsednikovih, pa še drugi razpori so v deželi. Prebivalstvo ni zadovoljno z republikanskimi uradniki. V več krajih so že bili nemiri. Prišlo je že tako daleč, da je predsednik zopet proglasil diktaturo, in to opravičuje v posebnem manifestu. Kongres je vlada razpustila. Nove volitve se najbrž ne bodo vršile v posebno lepem redu. Vse kaže, da se v Braziliji pripravlja vstaja, ali jo pa že imajo.
Izvirni dopisi.
Iz Rima, 1. novembra. (Raznoterosti.) Tako smo torej srečno pometli mesto za francoskimi romarji. Odšli so v svojo domovino in tisti, ki so hoteli imeti »škandal", so svoj namen vsekako dosegli. Ali prebivalcem rimskega mesta s tem ni bilo ustreženo. Upali so, da si odpomorejo nekoliko ob romarjih, in tako je kazalo za enkrat prav dobro kramarjem, gostilničarjem, izvoščkom itd. Žal, daje prevrat tako hitro nastopil! In sedaj vidiš, na vsaki postaji, kako vozniki klaverno s svojim konjem vred pobešajo glavo in — čakajo, kdaj se jih kdo usmili in jim da zaslužiti nekaj soldov. Razprodaje se zadnji čas očividno v mestu množe. Skoro je težko najti ulice brez usodnega napisa na tej ali oni hiši: Liquidazione. V resnici obžalovanja vredne so te razmere. Zaradi nekaj desetin zlikovcev mora trpeti večina srednjega stanu. Revež je pač vedno — spodaj.
Današnji in jutršnji dan se tudi pri nas ljudstvo v gostih tolpah pomika na pokopališče zunaj mesta v »Campo Verano". Velikansko groblje je v ta namen zares dostojno okrašeno, ceste primerno prirejene, grobi razsvetljeni; povsodi se kaže, da so Rimljani jako zavzeti za gomile svojih pokojnih. Tudi molitve za mrtve se dostojno opravljajo. »Le to je obžalovati," piše današnja »Voce", da jih je mnogo, ki zlorabijo celo ta sveti kraj v politične demonstracije. Z zastavami se zbirajo okrog gomil nekdanjih bojevnikov za zedinjeno Italijo; tam 8e govori in poje, kriči in zabavlja .... Te dni že prišla je tolpa razposajenih zlikovcev na pokopališče z zastavo, na kateri je bila podoba satanova ter uganjala ondi svoje burke na čast junakom, ki so se za svojega življenja borili za »svobodo in rešitev".
Zadnje dni je pihala po mestu tako grozovita, mrzla burja, da bi bil človek menil, da smo na Krasu. Podrla je na Janikulu hrast, pod katerim je posedal zadnje dneve temnega svojega življenja pesnik Torquato Tasso. Drevo se je vsled tega imenovalo Tassov hrast, in ker 80 mu stregli in s podporami obdali, ohranil se je do sedaj. Znamenito je bilo drevo tudi vsled tega, ker je baje pod njim zbiral »naš svetnik" — kakor pravijo Rimljani — sveti Filip Neri rimske otročaje ter jih
Peter možem, da se oboroži, in ko je bila popolna noč, bližali so se gozdu, ki je bil komaj dvesto korakov oddaljen od vasi, kjer so Angleži prenočevali. Vreme je bilo pusto. Droben dež je rosil, v temi so se svetile luči, ki so znamovale glavno cesto skozi v&s. Tihota je vladala krog in krog.
»Kako spe!" pravi Firebrand Petru. »Današnja zmaga bo par oni v Martello-stolpu."
»Zdi se mi, da pretrdo spč, — da bi v resnici spali!" odvrne kralj noči.
»A, naj spe ali bdč, to pa dobro vem, da nas oe pričakujejo."
»Morebiti!"
»Vi ste jako sumljiv!"
»Ne preveč !"
»Nekdaj niste bili tako zelo!"
»Nekdaj in danes, dragi mi Firebrand, in uzrokov tudi imam, da ne verjamem vsakemu poročilo!"
»Kaj torej menite storiti?"
»Prepustiti menim vam poveljništvo naše čete mejtem pa grem, da se sam prepričam. Ako me ne bode nazaj, zbežite s četo nazaj v gore!"
Kapitan mu ni odgovoril; mislil je, da Petrov strah izvira iz njegove slabe volje ali kake boleh-nosti. Zato mu tudi ni branil, ko je odšel; postavil
je četo ob kraju gozda, da je bila pripravljena za boj.
Pol ure je preteklo, ne da bi se bil slišal kak glas. Možjč, ki so ležali v mokri travi, jeli so že godrnjati. V trenutju pa se zasliši glas, kj je odmeval v tihi noči: »Rešite se! Izdani smo!"
Ob enem se zasveti plamen in razsvetli za tre-notje v&s, pred katero je stala četa topničarjev pred topovi, ki so bili obrnjeni proti gozdu. Strel zagrmi, kroglja zažvižga nad njimi in udari v hrastovo deblo.
»Hurd! Smrt Angležem! Rešimo si voditelja!" zakliče Firebrand in hiti — v jedni roki sabljo, v drugi samokres držeč — sovražniku naproti. A komaj je storil 50 korakov, zadene ga kroglja in mrtev obleži.
Videti mrtvega kapitana, prestrašilo je četo in spustila se je v beg; ž njimi tudi Tobi|a Hoppy.
V temini Peter ni mogel videti izgube, ki je zadela njegovo četo — a tudi Angleži še niso slutili važnosti svoje zmage.
Preteklo je celo nekaj ur, predno so spoznali, da je njih jetnik sam — kralj noči!
Tom Lally ga je spoznal iu izddl, da bi dobil nagrado, ki je bila razpisan« za ujegovo glavo.
(Dalje sledi.J
zunaj na prostem poučeval v verskih resnicah. —• Priznavati moramo, da so Rimljani dokaj zavzeti za ohranitev starih spominov. Iu tako so sklenili, d% ohranijo tudi drevo v bližnjem samostanu pri sve-> tem Onofriju, kjer se hrani več spominov imenovanega pesnika.
Včeraj popoldne nas je zapustil mil. gosp. škof Fran Sogaro, apostolski vikar v Sudanu. Mudil se je v našem zavodu nad mesec dni, oskrbujoč in pripravljajoč razne pripomočke za svoj misijon. Poln apostolske gorečnosti pripovedal nam je marsikaj o misijonskih zadevah med zamorci, o generalu Gor-donu itd. Zagotavljal nam je tudi, da spomin na pokojnega rojaka našega, J. Knobleharja, še vedno živi v krajih, kjer je deloval. Vročina je ob poletnem času ondi tako huda, da ljudem dostokrat sapo jemlje in da se jih mnogo vsled tega zaduši
Srečno pot in blagonosno delovanje vrlemu misijonarju v zamorskih deželah!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 6. novembra.
(Kdo laže?) Včerajšnji »Slovenski Narod" je z ozirom na izjavo »Kat. političnega društva", v kateri trdi, »da je gosp. J. Lenarčič na izrecno vprašanje zaupnika konservativne stranke izjavil, dakan-diduje na svojo roko in ne kot kandidat »Slov. društva, katero ga je torej popolnem neopravičeno proglasilo svojim kandidatom", priobčil gosp. Lenarčiča brzojavko, ki se glasi: »Kot kandidat »Slov. društva" se vdeležim v nedeljo shoda v Postojini." Ob jednem uam je gospod Lenarčič poslal popravek, katerega smo priobčili na drugem mestu. Ne vemo, ali je večja frivolnost »Slov. Nar." ali strah g. Lenarčiča. Na našo prošnjo je šel znan vrhniški narodnjak v torek zjutraj gosp. Lenarčiča vprašat, ali kaudiduje na svojo roko. Dobili smo ob 11. uri dopoldne isti dan brzojavko: »Na svojo roko! »Slov. društvo" se je kandidaturi pridružilo." Na podlagi te jasne izjave je sklenil odbor »Katoliško-političnega društva", da ne proglasi svojega kandidata iz navedenih uzrokov. Ker nam je včerajšnji »Narod" predbacival neres-nicoljubnost in nepoštenje, vprašali smo danes zopet brzojavno našega g. zaupnika, ki nam je takoj odgovoril nastopno: , Pri gosp. Lenarčiču bil sem osebno, in sam se je meni izjavil, da kandiduje na svojo roko. »Slov. društvo" podpira kandidaturo. Če treba, dokažem." — Vprašamo torej: K d o laže? Pomilujemo gosp6do, ki si hoče z lažmi in kleveto pomagati iz zadrege. Poštenost pač zahteva, da nam odgovorite na to vprašanje.
(Par mobile fratrum) sta »Slov. Narod" in »Neue Fr. Presse". Včerajšnja dunajska Židinja z vidnim veseljem poroča o »fulminautnem" članku »Slov. Naroda" proti slovenskim državnim poslancem. Z enako radostjo poroča glasilo židovskega kapitala o telegramih in dopisih, katere objavlja naše radikalne gospode glasilo v podkrepljenje svoje vrtoglave politike. Naši radikalci, ki so močni za razpor, a slabi za delo, iz svojeglavnosti gotovo tudi sedaj ne bodo priznali, da s svojo taktiko le na nemško-liberalni mlin obračajo vodo. Pač velja tudi v tem slučaju: Similis simili gaudet! Čestitamo pokroviteljem »Slov. Naroda" na tej družbi.
(Slovenski državni poslanci.) »Slov. Gospodar" piše v zadnji številki: »Narodno-oapredna stranka dela na to, naj izstopijo slov. državni poslanci iz »kluba konservativcev", in iz večih mestic in trgov (?) pritrjujejo temu »volilci", ali hudomušni ljudje vedo, da so to le — agentje »Slav i je". Mi ne vemo, kaj je na tem resnice, toliko pa zuamo, da sedaj ni čas ugoden za to, da se osnuje »jugoslovanski klub". Tak bi bil pač po volji nemških liberalcev, kajti potem dobimo nemško liberalno vlado."
(Popravek dr. Neckermanna.) Iz Celja se nam piše . .Celjski župan dr. Neekermann poslal je popravek telegrama o obsodbi odbornikov »Celjskega Sokola", češ, da ni res, da je celjski mestni urad tožit odbor »Celjskega Sokola" zaradi ratžaljenja urada; da ni res, da bi mestni urad odstopil od katerega članka obtožbe. — V pojasnenje te zadeve konstatujemo, da je mestni urad z dopisom i dne 10. novembra 1890, štev. 188/praes., zahteval od državnega pravdništva, naj ono toži podpisatelje pritožbe. S predlogom z dne 3. decembra 1890 predlagal je v zmislu čl. V. zakona z dnč 17. decembra 1862, štev. 8 drž. zak. de 1863, državnega pravdništva fuukcijonar, naj se odborniki »Celjskega So-
kola" : dr. Jos. Vrečko, dr. Ivan Dečko, dr. Dragotin Tre o, drd. Jos. Georg, Milau Hočevar, drd. Andrej Dominkuš in Franc Lončar tožijo zaradi 24 (štiriindvajset) točk pritožbe na na-mestništvo. (Vsebino te pritožbe priobčil je »Slovenec" v štev. 251 z dne 3. t. m.) Z dopisom z dne 19. oktobra 1891 odstopil je pa obtožitelj ne ma'nj kakor od 20 (dvajset) točk obtožbe, vsled česar je c. kr. okrajno sodišče v Oelju s sklepom z dne 29. oktobra 1891 zaradi 20 točk kazensko obravnavo ustavilo, to je, glede vseh v obtožbi navedenih fakt, ter je obravnava bila samo zaradi storjenih zaključkov, da so namreč' odborniki »Celjskega Sokola" prepričanja, da je mestna policija cčljska bila nezmožna, vzdržati red in vsrnost, iu da tudi niso opazili, da je ona za to imela resno voljo. — Taka ju ta zadeva, ter konstatujemo le, da se niso upali tožiti zaradi nobenega fakta in da se je s tem priznala njih resničnost, ker bi njih drugače obtoženi odborniki dokazali, kar so itak storiti ponudili. Takov dokaz resnice pa ni bil nekim gospo-dem všeč, in zato se ni zaradi nobenega fakta ne toževalo, ne obravnavalo.
(»Dijaška kuhinja" v Ptnju) je ustanovljena. Predsednik je g. dr. Jakob Ploj. odvetnik; podpredsednik in blagajnik gospod Majcen Ferdo; zapisnikar g. L. Kun s tek. P. n. gospodje, ki so blage volje, to društvo podpirati, prosijo se, da pošiljajo svoje doneske blagajniku gosp. F. Majcen-u, veroučitelju nižje gimnazije v Ptuju.
(Podporno društvo za slovenske visokošolce) na Dunaju ima svoj letošnji občni zbor v soboto, 14. t. m., ob 8. uri zvečer v gostilni »zur Kugei", X., Am Hof. — Vabijo se vsi udje k udeležbi. Gostje dobro došli!
(Katol. politično društvo v Konjicah) bode v nedeljo dne 15. t. m. cb treh popoldne zborovalo v dvorani »Posojilnice" po naslednjem vsporc-du: 1. Volitev novega odbora. 2. Govor o političnem pregledu. 3. Poročilo o delovanju deželnega zbura. 4. Razni nasveti.
(Premeščen) je vojaški duhovnik č. g. Luka Senjak iz Sarajeva v Maribor.
(Spreobrnitev.) Dne 16. oktobra je bila devet-najstletua luterauka Aua Burger v frančiškanski cerkvi v Mariboru sprejeta v sveto katol. cerkev.
(Požar.) Dne 25. oktobra je ogenj uničil gospodarska poslopja Tomaža Bolžarja, posestnika v Brstju pri Ptuju, in segel tudi na poslopja treh sosedov. Škode je nad 4500 gid.
(Vabilo.) Dne 15 oktobra t. 1. ob 4. uri popoldne se bode v pivarui g. Simona Kukca ua Laškem .»talno ustanovila podružuica družbe sv, Cirila in Mrtoda za „Laš*i tra iu okolico" s sledečim dnevnim rr-dom : 1. Pozdrav gostov. 2. Govor o pomenu »družbe sv. Cirila i n Metoda". 3. Volitev stalnega odbora. 4. Sprejem novih udov. Po zborovanju prosta zabava in petje. — Da bo zborovanje sijajno, vabi prisrčno vse iskrene prijatelje družbe in narodnega gibanja na Laškem začasni odbor.
i rtfgr&nsi
Dunaj, 5. novembra. Na pritožbe, da ni češke božje službe na Dunaju, je odgo- i voril minister G-autsch, da je to notranja cerkvena zadeva in da se državna bogo-
častna uprava ne more vtikati v cerkveno avtonomijo.
Dunaj, 6. novembra. Zjutranji buletin o nadvojvodinji Margareti: Noč precej mirna, vendar manj spanja. Zjutranja gorkota 38-9, utrip 106. Telesne moči primerne.
Pulj, 5. novembra. Tukajšnji državni telefon je bil danes otvorjen.
Lvov, 6. novembra. Deputaciji občinskega sveta in deželnega odbora sta se odpeljali na Dunaj izrazit cesarju zahvalo za dovoljenje medicinskega oddelka na vseučilišču.
Atene, 6. novembra. Avstrijska fregata „Radecky", poveljnik podadmiral Rohrscheidt, je sinoči priplula.
Waterford, 5, novembra. Povodom prihoda poslanca Dillona bil je pretep med parneliti in protiparneliti. Do 150 oseb je ranjenih.
Piccoli-jeva tinktura za želodec
j	je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje pre-
' afcš" bavnih oreanov vrejajoče sredstvo, ki krepi želodec, "3£I6 3SJT kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Cena
steklenici 10 kr.	(300—2281
T U j C i.
4. novembra.
Pri Maliču: Gultner, tovarnar; Soukup, inžener; Tramas, poročnik; Reisz, Pressburger, Krajnik, Sehild, Menkuš, .Rigert. trgovci; Atlas, Weiss. Eisler, Robitabek, potovalei, z Dunaja. — Mayer, nadporočnik. in Winkler, stotnik, iz Ce-vloea. — Wenedikter in Schelesniker, poročnika, iz Kočevja.
—	Visentin, zasebnik, iz Poreča. — Fleischman s soprogo iz Požuna. — Vitez Guggenthal s soprogo iz Gorice. — Jellinek, potovalec, iz Brna. — Griiner, trgovec, iz Lipsije — Miiller, trgovec, iz Pulja — Zahradka, trgovec, iz Liberee. — Ter-potic. ravnatelj, iz Trbovelj. — Miiller, poročnik, iz Ljubljane.
—	Glockner, trgovec, iz Trsta.
Pri frvnu: Kafka, sotrudnik lista „Wiener Allgem. Zeitung"; Meyer, Helm, Herz, Rolistolek, Komoly, trgovci, z Dunaja. — Karpeles, trgovec, iz Prage. — Jurca, trgovec, iz Ptuja. — Fisc-her, trgovec, iz Budiibpešte. — Bettlheim, trgovec, iz Vel. Kaniže. — Goldschmied iz Križevcev. — Pick, slikar, iz Hamburga. - - Bechert, slikar, iz Antwerpna. — Wallowieh, tajnik, iz Gradca, t- Hartman z Reke. — Kukovec, j trgovski pomočnik, iz Celja. — Visconti, sod. pristav, iz j Metlike.
Pri Juinem kolodvoru-. Tomsehe z Dunaju. — Vončina iz Idrije. — Mayer, uradnik, iz Kranja.
Tr«"iut'»Nko »svoro^ilo.
ITmr!i no:
i 3. novembra. Marija Eberl, zasebnica, 08 let, sv. Petra ' cesta 6, kap.
4. novembra. Marija Tertnik, delavčeva hči, 12 let, Poljanska cesta 60, morbus Brigthi. — Jožef Premož, misijonarski duhovnik, 71 let, Travniške ulice 1, ostarelost. — Ivana Grošel, uradnega sluge hči, 16 dni, na Bregu 6, oslabljenje.
Jubilejske ustanove.
Po vodom praznovanja 40letnice vladanja Nj. Veličaustva cesarja Frančiška Jožefa I. ustanovila je trgovska in obrtuiška zbornica
8 ustanov po 25 goldinarjev
za onemogle obrtnike vojvodine kranjske.
Te ustanove se s tem za leto 1891. razpisujejo.
Prošnje naj se podpisani Zbornici do 20. novembra t. 1. dopošljeio, priloži naj se jim pa od župnijskega iu občinskega urada potrjeno dokazilo., da je prositelj bil obrtnik, da zdaj zaradi onemoglosti ue more več deluti in da je ubog.
V Ljubljani, dne 22. oktobra 1891.
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. (1440) 3_3)
J i 0as	Stanje		V (. e r	Vreme	» V. i a s
opazovanja	zrft komori. * nin:	toplomera po Coizip			■3» * ^ rt " C
i. u. zjut. 5] 2. a. pop. j 9. u. zveč.	740	1 741	e 744 2	-10 4-4 04	brezv. si. jvzh brezv.	oblačno » J!	1-00 sneg
Srednja temperatura 13", za 4*8" pod norm 1'm
Javno zahvalo
izraža misijonska družba sv. Vincencija Pav-Ijanskega za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu umrlega čast. gosp.
Josipa Premoža.
V Ljubljani, dne 6. novembra 1891.
(1)
Izidor Pertl,
superior.
Ta tovarna izdeluje poprav nizki ceni
cerkvene orgije in harmonije
Glasovi so silno lepi in sostava jako močna. Volačevalni pogoj i so ugodni.
Ceniki orgel) in harmonijev pošiljajo se zastonj.
V kratki dobi 16 let narejenih je bilo blizo 300 novih orgelj, med
temi bilo je več velikih, kar je naiboljši dokaz o izvrstni zmožnosti in r e-elnosti te tvrdk-e.	(24—21)
Prečast. gosp. Anton Trepal v Rovtah, pošta Logatec, dajey naročnikom iz Kranjske. Koroške in Spodnje Štirske vsa potrebna pojasnila in dobre svete glede na izvršitev izdelkov naše tvrdke. Omenjeni gospod vsprejema tudi naročila ter nam jih neposrednje vpošilja.
13 ix n a j s It a borz
Sne 6. novembra.
Papi rna renta o%, 16°/o davka ....	91	gld.	45
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	91	,.	25
Zlata renta 4%, davka prosta.....108'	„	50
Papirna renta 5%, davka prosta ....	102	„	05
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gid. . .	1010	„	—
Kred tne akcije. 160 gld................277	„	25
London, 10 funtov stri........117	„	70
Napoleondor (20 fr.)................9	,.	36
Cesarski cekini....................5	„	60
Nemških mark 100 ....... . .	57	.,	80
kr.
Dne 5. novembra.
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska papirna renta 5 %......
4-v državne srečke 1. 1854.. 250 gld. . . 5% dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Dižavne srečke 1. 1864., 100 gld. . . . Zastavna pismanvstr. osr. zr>m. kred ban Itn 4% Zastavna pisma » „ „ „ „ 4 V*
Kreditne srečke. 10'> gld.......
St. Genois srečke, 40 ^ld.......
103 gld.	35 kr.	
10-) „	95	
134 „	50	
146 „	—	n
181 „	50	
96 „	25	
100 „	20	
184 „	—	
61 „	—	n
a,. Hfgi=
Ljubljanske srečke, 20 gld..............20	gld. 50 kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	16	„	75 „
Rudolfove srečke, 10 gld.......19	„	50 „
Salmove srečke, 40 gld. .......	59	r	— ..
Windis!3hgraezove srečke, 20 gld..........48	„	— ,,
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	149	„	75 »
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2792	„	— „
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. ...	86	„	75 „
Papirni rubelj . . ...............1	„	18Va„
Laških lir 100..........45	50 „
tmenjarnična delniška družba na Dunaju,
—WoIlzeile števT 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
W Razna naročilu izvršč sc linjtočneje. "W?
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke proplnacljske zadolžnioe. 4'zastavna pisma peštanske ogerske komer-
oijonalne banke. 41/, % komunalne obveznloe ogerske bipotečne banke z 10 fr premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
Zemljiških srečk riohitkoviii listi.
Na leto 4 žrebanja.
Žrebanje že 16. novembra. ~3B|J
Glavni (lohitek -JBt.Ti.€>«8B>0 gld. av. velj.
3 komadi le na 30 obrokov a gld. 3 — 5 komadov .. „30 „ ii gld. 5 —
10 ......30 ., a gld. 10 -