1. štev. Novo mesto, 10. januarja 1911. XX Vil. letnik. v. DOLENJSKE NOVIC Izhajajo 10. in 25. vsacega mescca. Cena jim je 8 poštnino vred za celo leto naprej 2 K. za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in drage evropske države znaùa 2 K 50 h. za 'Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, t Novem mestu. P. n. naročnikom I Današiiji list poHlali sin« »e -Tisem dosedanjim iiiiroč-iiikoin. Krinr iie Dumprava biti vfij', naročnik, bla^oroH naj nam nazuj poslati Kpripnmbu: ^Ho ne Nprejine več^. Kdor pa i«li se ostati naročnik, blai^oroli naj iiposlatî naročnino takoj in ako Je z isto že pretečene» leto zaostal^ tadi tÍHto, da zamort^mo skleniti račtiiie. Tistega, kdor nam lista ne vrn»*, smatramo za narofnika. Nove naročnike sprejmemo ]»a le, èe vposjjejo naročnino nap r ej. Na naročila po dopisnicah pa pošljemo tedaj Ust samu na o^ied « položnico. ' Upravniátvo. Ob novem letu ... Kaj, brntjc, to itivljonje bc Vam zdi, kaj plaviv, ('^Bflt, (leimr, kuj tkc karn vodi to neuteřitio hrepenenje in kam hitimo tako brj;o vsi?!-- jimi sosedi in iaci potrebne pomo6i v skupnem delovanju. Tako zadružno delovanje je prineslo po drugih krajih mnogo dobrega sadu in je tudi pri nas potrebno, ker smo mali posestniki. — Držimo se pa tudi rodne zemlje bolj kakor dosedaj in ne zapusčajmo )o tako lahkoverno. Vzgajajmo nase otroke za dom in ne za tujino. Ako se bodemo po tek željah ravnali, potem je pričakovati, da pridejo tudi za nas boljši časi, kar iskreno voščimo vsem našim gospodarjem ! —r— Ab, kaj jc úlovek?... kakor kapljct T jiiorju in kakor drolini jieeek tam t zagorju, iígioc kakor xvezda na obzorju: minljive vse posvetne «o vozi .. . Kc kviŇku, bratje, na «ijoosko froro, odkoder mts k nebu na« pelja, kjer ni Irjtljenja, Žalosti, Milza, kjer vei'mo-uilada «e poniUd emchlja . . . Fr. PavSir. Gospodarstvo. Ob novem letu, časa kolo se vrti neprestano. Tjeta tonejo v večnost in porajajo ae novi Časi, nove razmere, nove potrebe. Če pogledamo nazaj v pretekle čase, vidimo, da se je v kmetijstvu marsikaj drugače obrnilo. Delavske razmere postajajo čim dalje slabse, gospodarske potrebščine naraščajo od leta do leta, življenje se zmeraj bolj draži. Nasprotno se draže tudi naši kmetijski pridelki in nasi dohodki. ^Foda čim več se izkupi, tem več se porabi. Ko bi se pridelki ne dražili, bi moral kmet podleči spričo stroškov, ki mu za pridelovanje in življenje naraščajo od leta do leta. Vrh tega prihajajo nad kmeta razine uime in kužne bolezni, ki mu ae to odneso, kar bi mu moralo ostati. če pogledamo n& minulo leto, imamo le slabe spomine. Zato pa na pragu novega leta nujno želimo, da zasijejo tudi za kmeta boljši Časi in da mu prinese novo leto kaj boljega. V teh upih je misliti bolj ko kedaj na to, da Času primerneje kmetujemo. Nas gospodarski načrt bodi tudi v novem letu ta, da pridelujemo pred vsem veČ krme in da zboljšujemo našo živinorejo in našo prasičjorejo. Obilna krma bodi podlaga našemu gospodarstvu, kajti z njo se povzdigne živinoreja in naše poljedelstvo. Bodimo razen tega varčni in ne zanasajmo se preveč na tujo pomoč in na podpore. Držimo se gesla : „Pomagaj si sam in Bog ti pomore". Toraj samopomoč! Kar ne zamoreš sam storiti in sam doseči, tam se združuj s tvo- Važen del naše samopomoči! Današnje razmere zahtevajo od kmeta veščih rok in več znanja, da zamore tekmovati v boju za svoj obstanek in za svoj napredek. Če mu manjka potrebnih moči, mora omagati. Zato je pa važno, da se v svoji stroki kolikor mogoče popolnuje! Nespametno je postavljati se na stališče, da kmetu ni treba poduka. Kavno nasprotno je res! Le s podukom pridemo do tja, da si bodemo vedeli lažje pomagati do primernega kmetijskega napredka. Zaraditega je potrebno, da radi prebiramo kmetijske časopise, da obiskujemo kmetijske tečaje, da pristopamo h kmetijskim društvom in se na ta način stanovsko organi-zujemo. Posebno važno pa je, da pošiljamo svoje sinove in hčere v kmetijske šole in gospodinjske tec-4ije. Na ta način bomo največ etorili za stanovsko izobrazbo kmetskih gospodarjev in gospodinj ! Po kmetijskih šolah in tečajih naj se navzame kmetska mladina potrebnih naukov, da si bo vedela lažje pomagati pri svojem bodočem gospodarstvu ! V mnogih zadevah je pa sila posameznika prešibka, da bi kaj izdatnega dosegla. Zato je dandanes zelo važno da si poiščemo zaveznikov pri sosedih, da se združujemo in da iščemo v skupnem delu našo samopomoč! V družbi je moČ! To geslo naj prodira zaraditega tudi med nami Dolenjci ! Naše kmetske potrebe so dandanes take, da se moramo zbližavati in iskati med seboj potrebne pomoči ! Sicer nas stare kolo Časa, ki nevzdržno biti dalje in — preko nas, če se ne uklonimo duhu časa in njega potrebam ! — Dal Bog, da bi novo leto prineslo tudi v tem oziru mnogo dobrega za našo Dolenjsko ! '—r— Sadjarska enketa. {Poi veto vanje zaradi povzdige sadjereje.) Kakor smo poročali nedavno, vršila se je 1, dec. 1910 pri kranjskem deželnem odboru sadjarska uuketa, ki ji je bila ua-lojfa proučevati v obče močno zanemarjeno kranjako sadjarstvo in pometi, kako bi so isto dalo izboljšati čim preje in čim VBpeš-nejo. — Zborovalci so bili vsi edini v tem, da je treba zlasti na dve strani zastaviti vse sile, ako hočemo propadlo sadjarstvo dvigniti ua tisto atopiiqo napredka, ki jo zasluži zaradi svojega velikeiça gospodarskega pomena. Vse obravnave iu sklepi merijo namreč na to, da je treba 1. zboljšati sadni materijal in 2. ob enem skrbeti za to, da ee vpelje, razvije in udomači primerna sadna uporaba. Tako se bode potom racijonelne produkcije iu potom vreditve konsuma v dogledaem času dosegel tndi v sadjarstvu tak vspeh, kakor ga opazajemj pri drugih kmetijskih panog-ah, ki so vezale Se |»red malo leti za zanemarjene. I. Sadna plemena. Kletarski nadzornik g, Fr, Gombač, ki pozna vso našo deželo do zadnjega kotička, jo je razdelil v takozvana sadjarska okrožja, ki se bodo pozneje izpoiiol-njevala vedno bolj in boQ. Določil je sadna plemena, ki se imajo v posameznih okrožjih najbolj priporočati in širiti. Glede pridobitve in razširjeiga enotnega in krajevnim razmeram primernega sadnega materijala (drevja) je podal koncem svojega poročila sledeče predloge: 1. Da se more pridelati in pomnožiti v velikem áteviln posameznim krajem prikladnih sadnih vrst, trebalo bi napraviti dve ali vsaj eno jako obsežno deželno drevcsnico ter razdeljevati le lepa drevesa v prvi vrsti kmetijskim korporacijam in občinam, ki bi morale skrbeti za pravilno razsaditev zlasti občinskih zemljišč in javnih potov. 2. V vsakem okrožju, kjer se namerava vpefjati novo ali pa razmnožiti že tam vdomačeno dobro sadno vrsto, bi se morali napraviti pod deželno kontrolo stoječi preskušcvalni sadovnjaki ter iz teh nasadov brezplačno randeljevati cepiče med sadjarje dotičnega okraja, 3. Da se povzdigne kupčija s kranjskim sadjem v tiijino, mora se delovati zlasti pri podružnicah io šolskih drevesnicah na to, da so pomnožuje kolikor možno malo vrst ter večinoma le tako sadje, ki se dolgo čaaa drži, ki prenese dobro tudi najdaljši transport in ki se da tudi tehnično vsestransko porabiti D. pr. za napravo sadnega mošta, za kompot, sušeqje itd. n. Sadne vrste. Strokovni učitelj Zdoíjšek je obširno poročal, po kateri poti bi bilo hoditi, da bi se s časom določile sadne vrste za posamezna sadjarska okrožja, da bi se v tem ozira dosegla enotnost, ki je ravno za vspešen razvoj sadjarstva tako krvavo potrebna. Soglasno so ae sprejeli sledeči tozadevni sklepi: 1. Vsako leto, v katerem sadno drevje vsaj deloma obrodi, naj so priredijo v posameznih krajih sadne razstavo manjšega obsega, ki bi pokazale, kaj se da v dotičnem kraju dobrega pridelati in kaj doseči s posameznimi vrstami. Pri razstavah bi bilo vplivati na to, da razstavijo posamezni posestniki večje množine ene vrste kot „vzorec" pridelanega sadja in no samo najlepših izbranih komadov. Ta razstava naj ima ob enem tudi namen sadnega semnja. 2. K tem razstavam bi bilo povabiti strokovnjake, ki se jim poveri naloga, da določijo s časom „normalni sortiment" za deželo. Ti strokoviqaki bi pa morali pri tej priliki tudi proučevati vspehe sadjarstva v posameznih krajih dotičnega okraja in ne, da bi se omejili samo na razstave. 3. Kakor hitro se nabere dovolj zanesljivega gradiva, da se z neko gotovostjo določi najbolj zanesljive vrste, se skliče zopet enketa, ki bi predložen ji materijal pretresovala in slednjič določila vrste, ki naj se v deželi razmnožijo v veiiki meri. S to enketo naj bo združena deželna sadna razstava, — Dokler se ne določi končni „normalni sortiment", se po daljši debati sklene priporočati in razmnoževati sledeče sadne vrste: Za Dolenjsko v obče jablane: ilašancger, rmeni belleflear, Baumanova rajneta. V boljših in najboljših legah; Dolenjska vo-ščenka, Kanadka, Ananasova rajneta in Tafelček. V slabih in !)olj suhih legah; Rdeči iz Lož. Hruške: Dielovka, Avranžerca, Liege-lovka, Napoleonovka. V najboljših gorkih legah: Zimaka dekanka. Za Gorenjsko in Notranjsko se priporočajo nekatere druge vrste. Ker je ta seznam le začasnega pomena, so se vpoštevale samo jablane in hrnške. III. Sadna trgovina. Da bi sadna trgovina dajala na Kranjskem najlepših dohodkov, je več kot gotovo, da je pa ovno ta trgovina pri nas se malo znana, je pa tudi resnica. Vzroka temu poslednjem» dejstvu sta pred vsem dva in sicer: 1. Kranjski sadjarji nimajo za kupčijo primernih enotnih vrst v večji množini, ampak navadno najdemo tudi pri boljših sadjarjih in ugodnih krajih toliko vrst kolikor dreves. — 2. Naši sadjarji v obče ne znajo prirediti sadja za kupčijo. Zato je podal dež. satij. instr, g. M. Humek koncem svojega poročila sledeče predloge v uvaževai^je: V povzdigo trgovine s svežim sadjem na Kranjskem je treba: 1. Izbopati sadni materijal (sadno drevje). To naj se doseže z določitvijo primernih kupčijskih sadnih vrst in z doslednim vzgajaiqem in zasajanjem samo teh vrst in pa s precepljevanjem dobro rastočih dreves slabih vrst, 2. Poučevati sadjarje. Sadjar ae mora seznaniti z najpotrebnejšimi trgovskimi zahtevami. Razven pravilne gojitve aad-negadrevja, priučiti se mora tudi pravilnega ravnaiya s sadjem, pred vsem obiraiqa, sortiranja, ahranjevaiga, vkladaqa in prevaževaqja. 3. Pridobiti našemu sadju ime na svetovnem trgu. To se bo doseglo potom reelnih trgovskih zvez in potom sadnih razstav. 4. Prirejati domače sadne razstave združeno s sadno prodajo. Proučiti je treba, kako bi se vpeljali sadni semnji. IV. Domača sadna uporaba. Noben pridelek se pri nas tako slabo ne nporabjja kakor ravno aadje; to nam kaže vsako dobro sadno leto. Posebno je prišlo popolnoma ob veljavo sušenje sadja. Popolnoma je neznana med priprostim ljudstvom najrazno-vrstnejša uporaba sadja kot sadne konserve, sadni soki itd. Na podlagi jako stvarnega poročila je podal strok, učiteli g- Zdolšek sledeče misli v presojo : Domača uporaba sadja se naj skuša dvigniti. 1. S praktičnimi kletarskimi tečaji za napravo sadjevca. 2. Za razširjene sadjevca naj se dela reklama. 3. Za sušenje sadja je treba prirejati praktične tečaje, ki bi bili v zvezi a tečaji za ukuhavanje sadja in če so razmere ugodne, tudi a tečaji za napravo sadjevca. Taki tečaji naj bodo tri- do štiridnevni kakor na Nižjeavstrijakcm in bi morali biti potovalni. Prirejajo naj ae tndi po mestih, pred vsem v Ljubljani, ker 80 taka središča najboljši odjemalci sadja in dokler ne privadimo mestnih prebivalcev na sadne konserve, se bodo te le težko udomačile na deželi. 4. V gospodinjskih šolah se naj polaga največjo važnost na domačo uporabo sadja, V. in VI. Sadna industrija in sadjarske zadruge. Zadigi dve točki dnevnega reda je združil poročevalec g, Rohrman v eno celoto in razvil mnogo lepih misli, vrednih vsega uvaže-vaiga. Sadna industrija je pri nas mogoča skoraj edino le na podlagi zadružništva. Pa tudi uspešen razvoj aadne kupčijo je odvisen v prvi vrsti od dobro zasnovanih in pravilno poalujočib zadrug, Vi)ra.šanje je le, ali naj se ustanovi najprej v Ljubljani deželna sadjarska zadruga, ki naj bi takorekoč rodila zadruge-podružnice po deželi, ali naj se osnujejo krajevne zadrugo najprej po deželi, koder ao za to ugodna tla. Ko bi število teh zadnig zadostno naraslo, bi ae .šole oanovala centrala v Ljubljani, ki bi jo potem podpirale in zalagale zadruge |)0 deželi. Vsekako je treba pri snovatyu sadjarskih zadrug največje previdnosti in se mora vsa zadeva pred vsem dobro proučiti. Poročevalec je predložil enketi sledeče resolucije, ki so se sprejele soglasno: L S poukom naj se pripravljajo tla za osnovanje sadjarskih^ zadrug. 2. àola na Grmu naj se opremi z vaemi potrebnimi pripomočki za industrijsko uporabo sadja. 3. Delati je na to, da se sčasoma osnuje v Ljubljani osrednja sadjarska zadruga v zvezi a sadno trgovino in sadno industrijo. — Ako se izpeljejo vsi ti načrti, smemo opravičeno upati, da bode napočila tudi za kranjsko sadjarstvo boljša doba, da bodo v doglednom času zginile s površja pragozdom podobne aadne gošče in da bo delavno slovensko ljudstvo tudi sadno drevje jelo prištevati med kulturne rastline, ki le tedaj dajejo zadovo^iv dohodek, ako se obdelujejo in oskrbujejo racijonelno. -H- KoČevsko nasilstvo. človek bi mislil, da smo Hlovenci vsaj na Dolenjskem lahko mirni radi najdražjih svojih svetinj — svoje vere in narodnosti. Da temu ni takň, nam apričujejo zadnji žalostni dogodki na Kočevskem. Pred stoletji ao bili iz Nemčije naseljeni na slovensko ozemlje na Dolenjskem nekateri bivalci, kjer ao se a slovenskimi sosedi razmnožili in ae ustanovili po krajih, ki se zdaj imenujejo Kočevsko ali kočevska deželica. Odkar ae je narodna zavest bolj Sirila med avstrijskimi narodi, čutili so se tndi KoJevarji kot del velikega nemškega naroda. Tega jim ne zamorimo in jim privoščimo vse pravico, ki jih nemoteno vživajo tak/» v cerkvenem kakor v državljanakem obziru. Kočevarji imajo v cerkvi, šoli in uradu — povsod zavarovan svoj nemški jezik (dasi oni govore le zol6 pokvarjeno naročje, katerega pristni Nemec niti ne razume). Njihovim aoaedom Slovencem ne pride niti na um, da bi jim kratili to naravne in državljansko pravice. Znano je, da biva še zdaj po vsem Kočevskem mnogo Slovencev, kar pričajo žo imena. Nekateri so se spojili s Kočevarji ter zatajili slovensko narodnost, osobito v prejSnjih časih, ko Ěe ni bila prebujena narodna zavest. — Ko so jo otvorila železni-čna proga do Kočevja, odprla je pot tudi drugim ljudem, ki so iskali zaslužka v novem premogokopu. Marsikateri slovenski rojak se je rajii podal na delo v domači deželi, nego da bi kruha iskal po ptujih krajih. Z ozirom na dejstvo, da kočevski možaki rajši krožnjarijo po svetu, česar so zelo navajeni, je umijivo, da ni dovolj domačih premogokopov, zato so se morali vsprcjeniati od drugod. Tako je okrog kočevskega mesta narastlo število slovenskih rodbin, katere žc štejejo na stotine. In za te raztresene Slovence kaj storiti, da se ohranijo zvesti svoji veri in svojemu jeziku, je žo skrajni čaa. Vsakemu rodoljubu je jasno, da je treba (jiidi organizirati, pomagati jim k večji izobrazbi, k samozavesti ter h gospodarski neodvisnosti. To se najložje dosega s primernimi društvi. Kapelan Kopitar, delujoč v dušnem pastirstvu obširne kočevske župnije, je spoznal, da so slovenski rojaki ondod zapuščeni v duhovnem in narodnem obziru. Zato osnuje „slovensko izobraževalno društvo", da bi njegovi rojaki imeli središče, kjer bi se mogli zbirati, poučevati, citati in razvedrovati se po domače. V prvi vrsti želi kapeian kot dušni pastir ljudem poatreči z oznan^vaigem verskih resnic v domačem jeziku, ker no umejo nemških propovcd v župni cerkvi. Da je udaril na pravo struno, svedoči dejstvo, da slovenski verniki v vedno večjem številu hodijo poslušat na))0ine govore ... A kaj store kočevski zastopniki nemške kulturo. Pritisnili so si pečat grdega nasilstva na svoje čelo. Novega leta dan so napadli mirno se zbirajoče Slovence v „izobraževalnem društvu" pri posestniku Ivanu Rus v Doigi Vasi (Grafenfeid). Kakor poročajo listi, je kočevska druhal surovo napadla Slovence, suvala jih in obrcala, pljnvala jim v obraz, obmetavala jih z gnjilimi jajci, z ledenimi kepami in kamni. Vsakega Slovenca so nahrulili s huronskimi klici; „hajl — ab-cuk — bindiSe pakaš — nider mit den Kranarn" in kar jo sličnih izrazov . . . Največ je pretrpel kapelan Kopitar, ki je ves ometan s snegom in premočen komaj dospel v društvo. Zverižili bo mu tudi očala in poškodovali ga na očesu. — Ko so se Slovenci vračali na svoj dom, se je ponarÇalo jednako pobalinstvo. V mestu je bilo ne le mnogo radovednežev, nego tudi demonstrantov zoper mirne Slovence. Nekaj orožnikov in policajev je vse to videlo. Jjahko so opazili tudi osebe iz uradniStva, učiteljstva in meščanstva, ki so kazale toliko nasprotstvo Slovencem. Sicer ])a bo preiskava že še kaj imen spravila na dan. Državni jjoslanec Jarc konstatira v 2, številki „Sloveuca", da je bila deželna vlada opozorjena, da se nekaj namerava v Kočevju in da jo dobil okrajni glavar kočevski baron Schon-bergor nalog, naj vzdržuje red. Preiskava bo tudi pokazala, ali so bile dotične odredbe zadostne. Novejše vesti poročajo, da kočev-ski Slovenci še naprej trpe. Kočevarji odpovedujejo stanovanje nekaterim slovenskim rodbinam, ker so upisane v izobraževalno društvo. i)rž. poslanec Jarc omenja tudi skoro neverjetnega vedenja kočevskega dekana-župnika, ki je baje kapelanu Kopitarju od-Ijovedal hrano in pokazal, da mu slednjega jmstirovanje ni po godu. Iz vsega 80 vidi, da bosta morali v to zadevo poseči vmes obojni oi)lastvi — duhovske in dcželako. Ako se pomisli, da so n. pr. na Nemškem v Essenskem okrožju slovenski rudokO)»i za dušno pastirstvo bolje oskrbljeni, nego naši premogokopi na Kočevskem, kliče ta okoliščina po od-pomoči. Zadnje poletje smo čitali v „Domo^ubu", da so se v Mlinsteraki škofiji nekateri nemški duhovniki nalašč zato priučili slovenščini, da morejo imeti za Slovence službo božjo v ntjihovem jeziku. Nemški duhovniki na Pruskem n. pr. v Hambornu, Glad-beku i. dr. ustanavljajo slovenska rudarska društva sv. Barbare, da 8C naši rojaki v njih izobražujejo in zabavajo in se jim blagoslavljajo zastavo s slovenskimi znaki, in slovenski duhovnik v svoji kranjski deželi bi no smel istega storiti za svoje rojake? Mogoče, da jo kapelan Kopitar napram svojemu župniku formalno zagrešil kako taktičnu najiako, a stvarno je v pravici. Ni dvoma, da bo duhovsko oblastvo primerno oskrbelo za dušno pastirstvo kočevskih Slovencev. Će se v Ilambomu na Westfalskem nikdo ne spodtika nad službo božjo v slovenskem jeziku, menda smo tudi kaka kočevska cerkev osrečiti z njo svoje slovenske deže- lane? — Akopram se judsko štetje v Kočevju vr.ïi pod silnim pritiskom, vender bo zanesljivo pokazalo zadostno število Slovencev . . . Ni dvoma, da se bo tudi deželna vlada požurila ščititi slovenske rojake v njih lastni domovini. * ti' Politični pregled. Delegacije, ki so zadnjič zborovale na Dunaju, so se sešle dne 28. decembra 1910 v Budapešti ter zborovale dva dni. — Avstrijskodelegacijojeotvoril starostni predsednik baron Schwegel. Nato si je izvolila predsednika dr. Bimreiter-ja, podpredsednik pa je izvoren Poljak dr. Glabinski. Izvršile so se volitve v odseke, katere so pomnožili z odsekom za bosenske zadeve. Slovenska delegata sta izvotjena; dr. SusterSič v armadni in zunaqji odsek. Fon pa v bosanski in [»eticijski odsek. — Dne 29. dec. je bil v kraljevem gradu sprejem delegacij s prestolnim nagovorom, Nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdinand je govoril tako-le: „Odkazala se mi je zelo častna naloga, da danes tukaj zastopam Njegovo Veličanstvo. Čustva zvesto udanosti previsoki osebi Veličanstva, ki ste jih izrazili, bom Njegovemu Veličanstvu sporočil. Ko pozdravljam v Vaš delokrog spadajoče važno delo, ki ga zdaj začenjate, v imenu Veličanstva, povdarjam najpreje resnično zadoščene Njegovega Veličanstva, da se naše zunai^je razmere razvijajo povsem zadovoljivo. Opirajoč se na svoje aliance in vsled dobrih odnošajev z vsemi velesilami, bo monarhija tudi T bodoče najodločneje nadaljevala svoja dozdaj uspešna prizadevanja za ohranjeige in utrjevanje miru. Potrebščine vojne uprave za armado 30 se nasproti lanskemu letu zvišale, kar ima namen, da se končno uredijo posamezne postavke budgeta, vojna mornarica pa potrebuje, da se ji dovolijo večja sredstva, da se spričo tozadevnih priprav vseh drugih velesil vzdrži na višini svoje naloge. Ta kreditna zahteva pa ne bo samo povečala bojne moči naše mornarice, ampak bo tudi gospodarsko korist prinesla. Od Njegovega Veličanstva pooblaščen, da Vam sporočim previsoko zaupanje v Vašo izkušeno preudarnost in patriotično vnemo, želim Vašemu delu najbopega uspeha in Vas prav prisrčno jtozdravijam." V drugi seji je bil sprejet trimesečni proračunski provizorij skupnih izdatkov. — Pri tej priliki je delegat dr. Masaryk prijel zunanjega ministra grofa Aehrenthala radi Vašičeve zadeve. Ta časnikar je bil ponarejalec onih listin, ki so v Friedjungovi pravdi igrale veliko «logo. Vašič je bil v zvezi z avstrijskim jtoslaniStvom v Belemgradu, Srbsko sodišče je Vašiča obsodilo radi veleizdaje na pet let ječe. Vsa stvar ne dela časti avstrijski diplomaciji. Masaryk si pridrži svoja izvajalca za glavno zasedaiýe, ki se bo začelo z 20, januvarijem. /linaiiji ininistťi' grof Aehrentbal najbrž odstopi ; piše se, da mu bo naslednik grof Berchtbold, vele|)oalanÍk v Petrogradu, ki je zbližal Avstro-Ogrsko z Rusijo. — Tudi poslanik grof Forgach bo odpoklican iz Belgrada. ("csar, ki jo nekoliko zbolel na lahki inftuenci, a brez vse nevarnosti, je novega leta dan z lastnoročnim pismom naročil baronu Bienerthu sestavo novega ministerstva. Ministerski predsednik se je v novoletnem tednu posvetoval z raznimi načelniki političnih strank. Listi poročajo sama ugibaiija. Veliko je odvisno od ncmško-če.ške sprave v Pragi, ako se doseže, bo ministerstvo po večini parlamentarno, če ne, osnuje Bienerth uradniško ministerstvo. Sum^ivo je že to, ker se nič ne govori o Jugoslovanih, kakor bi jih ne bilo. Gotovo pa je, da brez Jugoslovanov ministerstvu ne bodo rožice cvetele. Jugoslovanska delegacija ima za državo koristen in živjjensko potreben avstrijsk program — a vlada ga vedno prezira. — Poljakom se bo ustreglo, par ministrov dobe. Čehom jih tudi ponujajo, a ti nočejo kar slopo kapitulirati. Najbrž ostanejo Čehi in Jugoslovani v dosedanji opoziciji. MiniKtfrski prccisediiili Bienerth je poklical tudi dr. Su-steršiča na razgovor, ki jo bil 7. januvarja. Bienerth je obvestil ňusteršiča o sestavi novega ministerstva, ki da ima le provizo-ričen značaj, a da bo objektivno. Dr. Šusteršič je sprejel to v znaiye in bo poročal „Slovenskemu klubu". Vse kaže, da bi Bienerth rad obdržal svoj nemški sistem še naprej, ako ga Slovani ne bodoprekrižali. Položaj jo skoro jednak kakor koncem 1.1909. Slovani smo pač potrpežljivi. — Do včeraj novo ministerstvo še ni razglašeno. Bosanska vlada jo v Sarajevem imenovala županom Fehini efendija Čurčiča, za podžujmna pa dr. Mandiča iu Srba Rista Hadži Damjanovifa. A s temi imenovaqji niso zadovoljni ni mo-filinii ni katoličani. Mohamedovci so v ogromni večini pristaši 4. DoSjSK^NOVÎcfr ster, 1. prejšnjega župana efendija Kulovića, kar so dokazale zadnje volitve; a tudi katoličani so na tQGgfOvi atraai. Zato se odborniki teh dveh strank 29. decembra niao udeležili slovesnega ustoli-íeiqa županov. Novi župan nima većine izvoženih odbornikov za seboj. Na IfrTatskem javna politika miruje, ker se sabor snide šele 23. januarja. Pred Božičem se je zbor le konstituiral. Predsednik je dr. Neuman. Izvoli]] so se tudi drugi odbori. Banu To-masiču se je toliko posrečilo, da je v tem slačaju osamil najmočnejšo stranko, hrvatsko-srbsko koalicijo, in zverižil vse druge stranke z virilisti v novo večino. Ban je odSel na oddih v Italijo. V Praçi so se pogajaqja med Nemci ia Čehi razbila. Slednji so bili zelo spravlji^n, celo radikalci so odjetgali. A v zadqeni hipu so pretirane zahteve zopet stavili ncmSki svobodomiselci, ki jih Čehi niso mogli sprejeti. Nemci pač v dosedanjem tiru najbope ribarijo — na škodo slovanskih narodov. — Listi poročajo, da bo bivši minister grof Franc Thun mesto obolelega grofa Coudenhova čeSki cesarski namestnik. Na Kreti zopet vre. Vrše se obilno obiskana judska zborovanja, na katerih zahtevajo združenje z Qrško. V Uusiji so prišli na sled velikim sleparijam pri sibirski železnici. Dozdaj dognano škode je 22 milijonov rubtjev. Nova reputilika na Portugalskem se ne čuti nič kaj varno. Mnogo vstajnikov je zoper vlado, ker jim ni mogla vsem podeliti mastnih služb, — Monarhisti se tudi gibljejo in zbirajo v svojih klubih. Njih težnje gredo za tem, da se vojvoda Oportski proglasi za kratja. MonarhistiČne roditeljo vlada zapira, Spaiiiska je imela ministersko krizo, a kralj je poveril sestavo vlade zopet Canalejas-u, kteri je spremenil par ministrov. Liberalni tok za zdaj še ostane. — Dne 7. jan. je kralj Alfonz prišel v Malago. Pri uhodu v guvernerjevo palačo je nekemu civilistu padel samokres, kî se je sprožil ter ranil 2 osebi. Najbrž jo bilo nameteno kra^u. Zaprli so anarhista Kuga. Šrodi^eameri^ki republiki Nicaragua iii Honduras sta dobili nove predsednike; revolucijsko gîbatqe ae še ni poleglo. Kitajskem se širi uporno gibarge celo mod vojaštvom. Zabavi in. pouicu. |V prvi božični noči.] Bilo je decembra meseca, po sedaigi štetvi 24. dno proti večeru, ko sta dva rimska častnika v spremstva nekaj vojakov in sužnjev v okolici betlehemski izvrševala popis ljudstva, kakor ga je bil zapovedal cesar Avgust. Mlajši častnik, ki je vodil tajniške posle, je bil v najboljši mladeniškl dobi in njegovo vljudno občevarge z Judi je stalo v očividném nasprotju s surovim, žaljivim obnašaigcm starejšega častnika. Temu, z imenom Kvadrat, je bilo zaukazano popisovalce nevšečno in bil je zelo slabe vofje, ko zapove svojemu oddelku, naj se poda v mesto Betlehem. Oktavian, mlajši častnik, jaha spredaj, zatopljen v globoke misli. Bil je že več let pridetjen vojaštvu v Palestini. Ker je bil zelo nadarjen in izobražen mož in je svoje tovariše, surove vojake, v vsem nadkriljeval, je vzvišena vera Hebrejcev napravila nanj globok utis in mu očarala živo domišljijo s sladkimi upi in prerokbami o pričakovanem Mesiju, „Vidim", zakliče Kvadrat, „pred nami starega moža in neko ženo, katera se polagoma pomikata proti Betlehemu, Dajmo jn prehiteti in ju apodbosti k hitrejši hoji. Ti preklicani Judje imajo posebno zabavo, če nas dražijo. Hoj! — zarezi čaatnik nad hebrejskim sužiqem, ki je spadal k njegovemu spremstvu — morda je oni stari mož tam Mesija, uprav na potu v Betlehem, da zasede prestol Davidov." Hebrejec se radi takih besed zelo prestraši, obstoji ter obrne svoj pogled, poln srda in zaničevanja, v rimskega častnika. „Morda!" odvrne suženj, skoči vstran ter naglo zbeži. „Kriian boš, ako to vjamemo", kriči Kvadrat za qjim, „E, pusti ga bežati! — ae obrne proti vojaku, ki jo jo hotel ubrati za beguncem - saj itak ni vreden niti soli, katero je zavžil." „Morda!" ponavlja tiho Oktavian, in neznano čutstvo zapoje v srcu mladega moža. Pot je bila ozka in strma. Z nekaterimi koraki prehiti JKvadratov konj ona dva potnika, „Dragi mož" — vpraša Kvadrat, „kdo si ti?" Nagovorjenec se obrne in pokaže svoj obraz poln dobrote in milobe. Spoštljivo pozdravi rimskega častnika in spregovori nekaj besed v hebrej-ščini, katero je Oktavian razumel. „Mož pravi" — prestavi Oktavian, „da ae imenuje Jožef in da gre s svojo ženo v Betlehem, da se bo, pokoren cesarjevemu povelju, zapisal." „In kako se glasi n^eno ime?" vpraša dalje Kvadrat. „Prijatelj!" — rede Oktavian Jožefn, „poveljnik želi izvedeti ime tiste, ki se zdi prej tvoja hči nego tvoja žena." Ptujec odgovori zopet hebrejsko. „Njeno ime je Marija", raztolmači Oktaviau Kvadratu, „a ona je zelo utrujena , . Surovi stari pagan zamrmra opazko, ki je vznevoljila mladega Oktaviana. „Mir!" zapove Kvadrat v rezkem glasu, ki ne dopusti nobenega nasprotja. Kretnja jezdecev v tcia hipu razdeli ptujca. Jožef je ob strani Kvadrata, kateri mu stavi nekaj smelih in neumestnih vprašani; Oktavian je pa ob strani mlade žene. Njegove ustnice bi rade izrazile misli, za katero pa ne najde pravih besed. Oktaviana se polasti sveto ginjeiye in slednjič, poklonivši se jej, spregovori v hebrejskem jeziku: „O ti, ki se zoveš Marija, kdorkoli si, ne vem, kako čutilo me žene, da bi od tebe izvedel skrivnost svoje osode. O hebrejska hči! čital sem pisma vaših prerokov. V precepu med mojini obupom in rgihovimi nadami te prosim v imenu višnjega neba, če imaš kako besedo, ki bi razsvetlila mojo dušo, o izreci jol" Mlada žena blagovoljno usliši prošqo Bimljanovo. Obrne se proti njemn, da je mogel videti iqeno obličje. Kdo bi se osmělil popisati krasoto onega nebeškega obraza'ť Bila jo blodkasta, a nek serafinski svit jo jo obseval. Deva ni povzdignila očij, a je izrekla z rahlim, sladkim glasom: „Blagor jim, ki so čistega srca, oni bodo gledali Bogá!" Po teh besedah se je zdelo, kakor bi Oktavian nič več ne pazil na to, kaj se okrog njega godi. Ptujca sta se od vojaško čete ločila prav pred vrati betlehemskega mesta. Mladi častnik jo jo zavil proti svojemu stanovališču ter se podal v odkázáno sobo. Od stropa je visela svetilka. Častnik se vsede na svoje ležišče in potegne iz vojaške torbice papirov omot. Ta svitek je vseboval prepis kitic, katere je v Rimu pred nedavnim zložil pesnik, ljubljenec Avgustov, Vrstice so razodevale bolj vzvišeno prorokbo, hrepenenje sveta po Bogu, nego priprost slavospev; „Oijkiuo žoúú bo mir raztej^ail nad vzbiirkano zsmljo Id pii|tlaTaIa z aÉha boloodota nedolžnost — Brzo naj minejo leta in dan zaželeni najioCil V luii prieijftj navzdol, oj naiůdi ec deóelc ueboíkil Oktavian čita peísnitev z vznemirjenim srcem. Zdi se mu kot navdihnena pesen divne Sibile . . . Prevdarja še dalje izven-redne dogodke minolega dne; odhod iz Jeruzalema; vprašanje Kvadratovo do sužnja; tega smeli odgovor; čarobni utis dveh potnih Hebrejcev na lastno srce, pred vsem pa devo, milej«o kot boginja, čistejšo kot angelj; njeno sladko ime Marija; nadnaravno lepoto nj^Bt^gA obličja; milozvočnost níei^^g^ ^'^^u kakor z nebeških višav; njene čarobne besede, ki so mu segle v dno duse in odgnale oblake nevere, dvoma, greha in otožnosti, s katerimi je bila obdana. Čudno čutstvo, da je njegova osoda odločena in da se mu bliža smrt, preveva njegovo notranjost. Hipoma se vzdigne. Davno že je tema nastopila; okoli polnoči mora že biti — a kaj je to, se-H ne žari? Hiti na streho in se ozira okrog. Čuden nebeški svit pokriva zemljo. Z dalje se razlega nebeška harmonija. Na uho mn udarijo besedo: „Mir na zemlji ljudem, ki so dobre volje!" Začuden se mladi Rimljan vrne v sobo. Komaj verjame svojim čutom. A globoki mir, ki se [wlasti iqegovo duše, tajna neizrekljiva radost, ki ga preveva, in zavest, da ga blagoslavlja istiniti Bog, razpršé kmalo vso bojazen in domislijo. Božji mir Oktavijana ni več zapustil. Uva meseca po dovršenem popisu ljudstva je ])rominol. Zadnja njegova beseda je bilo ime tiste, katero je bil srečal pri Betlehemu. Zaspal je v Gospodu z vzdihljejem: „Marija". Med njegovimi pismi so našli papirov svitek. Na tem ao bilo z dnem, ki jo istoveten z našim 24. decembrom, od njegovo roke zapisano po hebrejsko besede; „Blagor jim, ki so čistega srcá., oni bodo gledati Bogá!** In nekoliko boD spodaj ime, ki ga jo izrekel ob zadnjem vzdihljeju; „Marija!" Po J. O' Canner-ju Podgorjanitki. Dopisi. ' Iz Kaiidije. (Lepo božićnico) so napravili gg. Usmiljeni bratje v Kandiji svojim bolnikom ob navzočnosti poval)ljenih gostov. V to svrho je bila bolniška kapelica svečano oza|jšana. Na- 1 štev. UULICJW joívTJ V iurj. ravnost Carobno-okraSeno je [la bilo božično drevo, ki se je lesketalo v obilnih električnih lučicah in Je bilo obloženo z vsakovrstnimi iničnimi predmeti in prinierniini darovi za bolnike. — Ko si občudoval to leitoto na eni strani in na druf^^i strani zopet videl do^le bolnike, vsacega s svojim betežnim križem, ki so se zbirali pri Qubkih jaslicah pod božičnim drevesom in danes celo z radostnim licem in srcem, moral si biti presutgcn notratgib utiaov, óe nikoli poprej, moral si pri tem opazovaigu razumeti besede Izveličarjeve: „Pridite k meni vsi, ki ste obteženi itd,," in zopet: „PriSel aem, da bi vse potegnil na-se." „Prinesel sem veemu svetn mir, ljubezen in vcsejjo." Ko je ineàan zbor obstoječ iz odličnih novomeških in kandijanskib i,^oBpodov in gospic s spremljanjem harmonija in gosli precizno odpel božično „Sveta noč, blaicna noč" je stopil pred oltar preč. g. župnik Dolinar, ki je s priprostim toda v srce aegajočim govorom razlagal pomen in začetek jaslic in božičnega drevesa, lucic in darov. Z qjemn lastno prisrčnostjo se jo zahvaljeval preč. g. župnik g. P. prijorjn in gg. Usmiljenim bratom, pruč. g. kuratorjn bolnice ter gg. zdravnikom, gostom in dobrotnikom in vsom-vsem, ki so pripomogli bolnikom k tolikemu božičnemu veselju. Seveda tndi dobrih pevcev in godcev ni pozabil. Posebno je pa navduševal bolnike k hvaležnosti. Pa tudi vsem navzočim je priporočeval hvaležnost kot eno najlepših čednosti izmed lučic na božičnem drevesu nasproti Večni luči, Božjemu detetu za igegove milosti in dobrote za odreâeiqe naše, kojemu začetek je bilo njegovo včlovečenje — rojstvo v jaslicah. — Po odpetju božičnic sta nas razveselili se dve deklamaciji. Eno je izvrševal neki otrok-bolnik, a drugo je predlagal znan skladatelj nabožnib pesmic Usmiljeni brat g. Fr. Gerva/Jj. Na U) se je med spretnim igranjem orkestra pričelo z razdeljevanjem božičnih darov bolnikom. Zares lepa, blažílna in ob enem tolaž|jiva božičnica, ki gane človeka, če tudi bi imel kamenito srce. Vsa čast občepritiub(jenim gg. Usmiljenim bratom, ki z največjo j)0-žrtvovalnoatjo in Ijubeznjivostjo strežejo in pomagajo bolnikom in jih tolažijo. Zato opravičeno prav toplo priporočujemo iqihov občekoristen zavod v nujno in izdatno podporo. „Kdor hitro da, dvakrat da," pravi pregovor. Ravnokar so namreč zaradi pomasg-kanja prostorov bolnišnico vzdignili za eno nadstropje, ter z vso praktično opremo uredili tako, da bode možno več bolnikov sprejemati. In takšna prizidava stane veliko krone. Letošiqe poročilo, ki se nahaja že v tisku, bode to dejstvo potrdilo in pokazalo velik napredek v teku 17. let s podobami starega in sedaj prenovljenega poslopja. Tudi lepe razglednice s prenovljeno hišo se době že v bolnici. — Konečno želimo tej bolnišnici za novo leto, da bi jej Bog ohranil vse dosedanje dobrotnike ter obudil tisočero novih usmiljenih in darežljivih src, da bi zamogla âe s tem večjim vspehom izvrševati svojo težko in truiiapolno človekoljubno nalogo v prid revežem-bolnikom. Canonslmrg Pa. 7. decembra 1910. — Prosim, da priobčite ta dopis v priljubljenih nam Dolenjskih Novicah iz tukajšne slovenske naselbine. Canonsburg je prav lično mesto, ki âteje nad 10.000 prebivalcev vsakovrstne narodnosti, Slovenci bo se jeli naseljevati tu že 1888. L; takrat je bilo par samcev, a do danes je narastla že prccej velika slovenska naselbina, ki šteje 22 družin in čez 200 samcev. Večina tukaj živečih Slovencev je zaposlena v premogokopib, v rovih od Pittsburg Col Comp. V poletnem času jo delo (loka; redno in dobro, ali po zimi, ko voda zamrzne, zamrznejo tudi parni in električni stroji zgoraj omejeno družbe ter čakajo gorke 8[»omladi. Nekaj naših rojakov je zaposlenih pa tudi po raznovrstnih tovarnah ter imajo nepretrgano delo po zimi in po leti. Na društvenem polju tudi še precej dobro napredujemo. Imamo namreč 3 podporna društva, ki se prav lepo razcvitajo, kar kažo, da vlada med nami lepa sloga. Sklenem ta moj skromni dopis ter vam pošljem naročnino. Ob enem vam pošljem tudi tri nove naročnike ter želim, da bi vsak čitatc|j ali čitateljica Dolengakih Novic pridobil za novo leto enega ali dva naročnika. Potem bi Dolenjske Novice dospele kmalo do zaže|je-nega cilja ter izhajale kot tednik. — Jobn Koklič B 276. -l-i- DomaČe in ptuje novice. Shod Hodalitatis SHi OordiK Jesn za novomeški dekanat bo dne 17. t. m. v Prečini, točno ob 10. Obravnavala se bo ista tvarina kakor na shodu dekanov dné 25. t. m. v Ljubljani.: Glej Škof. list 1911. I. 3, Deželni glavar Fran pl. âuk|je se je več dni mudil na Di-naju, kjer se je v ministerstvib obravnavalo mnogo za našo deželo važnih stvari. — Tudi deželni odbornik dr. Lampe se te dni bavi na Dunajn. Deželnega glavarja je 7. jan. sprejel ministerski predsednik v avdijenci. Glede melioracij na Kranjskem se je doseglo popolno sporazum^eivle med vlado in deželnim odborom. Osebno vesH. C. g. Janko Barlè, prebendar prvostolnice v Zagrebu, je imenovan za člana Hrv. deželne komisije za varstvo umetnih in zgodovinskih spomenikov, — Postajenačelnik v Škofji Loki g. Karol Ogorevec je imenovan za oficijala. ~ Finančni komisar v Novem mestu g. dr. Mithieisen pa za hnančnega tajnika v VIII. činovnem razreo običajni ceni 16 h za liter in se prinaša na dom. Surovo maslo se oddaja po 3'20 K kilo. Naročila se sprejemajo po razmerju dobavljenega mleka. Loterijske številke. TRST, 31. decembra 8fi 34 26 48 23 GRADEC, 7. januarja 52 84 87 8 38 Gostilna v zvezi s liovočnico se «d Dne 27. januvarja 1911 dopoldne ob 10. url pa na licu mesta v Hrastju št. 7 KemljiSů vloí. Stv, 139 in 61 k. o. HmelÉiň, obBtojeuih ia hišo Štv. 7 v Hrastju z gospodarski m poslop em, vrla, 8 njiv, 2 gozdov, I vinograda s hramom in [iritikline, ûbstojtn'w iz 2 jarmov, 2 vil, 1 Jopate, 1 voz», 1 dvo-koirice, 1 brane, 1 plufta, nekaj Skope, mrve in dame. Nopromu-Dioam je doloOena vredooBt ad a) 4320 K, ftd b) BÍ62 K 2a h, pritikliDl p» 68 K 60 h. Najmanjši jiottudck, jmd katerim so ne bo prodalo, znaia ad a) 21 «0 K, ad b) ki se bodo prodajale po posameznih parcelah, pa '/, naslednje [w-Bamoznim parrelam doloftcne ceoilno vrodnoBti. Njive pare. Stv. i!O03 = 600 K, 2080 ^ 400 K, 204rij Zahvala. in stnancem izrekamo za njih izreze HOĚutja in toiaábe ob smrti uaàoga nepozabnega soproga, oz. oĚeta in Usta, gospoda Žabkar, C. kr. okr. gozd. v p. najiskrenej^ zahvalo, posebno preblagor. ipfosp, c. kr. Bod. nadoficijalu Mllaucu za prvo pomoč, p. n. gocj). zdravnikom, preblagor. o. kr. gozd. komisarju g. Urbasu in g, c. kr. okr. gozd. AhaùlAii, slav. voj. vet. društvu In si. mešú. garde godbi, si. dol. povek. druâtvu m krasni âalostinki, proí, duhovâfini, renj. c. kr. okr. gozdarjem za krasni venec in vsomu občinstvu, ki je nezabnega pokojnega spremilo k zadnjemu pofiitku. Žalujoči osbli. Pozor Živinorejci! Naziiunjam ton potom, (Ja iiiiiiiii že veř let v zalogi Jtartliel-iKiva kliijiio n)»iio Kiinmtiniii» — katerega lirodajam à I ki^r.........0':i(i v 6 „ naenkrat i\ 1 k!g. . . „ 26 „ „ „ 1 „ . . . 0-JK „ 50 „ „ 1 „ . . . o-i.'r> „ tako lia ae doi)Í )írimcrna ceneje kakor naravnost iz Dunaja, ker pri malih naročilih blajia vozniria proveč zdraži. — Ravno tako imam tudi vedno v zalogi ^Miistin" kot priznano najhntji za pra-Sićjorejo. — 1 zavoj '>0 v, ň ziivojov luionkriit U kroiii. -PoStna naročila ae točno izvršijo. J. Picek, Iiopi-dj A. I'auner, Novimiost» — velika zalotïiiTipIpzniue in šiKT.prije, Prodaja stavbišč. oil «(íHlt proti 4Jrinii se jn-odii <»d šnlukega (losostvii ve« stavbišč. Natiiužiiiijša [»«jasiiila daj« : : 7": : : (11) ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu, Oženjenega hlapca, ki bi bil tiri _voi<>h-vt Ki^jcsa žena bi atrejila prašičem, išče ravnateljstvo iiftifliíiiiLJ^^íiťřJtJ na (Jnnn. :: Plača po do^'ovoru. U Q r i I Q ! 5rhirtit-°"° milo je prouo samo z imenom Schic"' in 2 znamko .,"} e I e n". g P .! g2 O m, & 53 !l 1-1 o t u ť > a II r .2 "O H > a Kaihreiner Kneippova sladna kava je le ena, posnem-kow pa je več! Zato POZopI Zahtevajte in jemljite samo izvirne zavoje ■■ z imenom ■■ Kathreiner Stenski koledar za leto 1911 je izšel v lepi izpeljavi v tiskarni J. Krajec nasi, v Novem mestu. — Cena 40 vinarjev, s poštnino 10 vinarjev več. — Za Ljubljano in okolico ima zalogo „Prodajalna katol, tisk. društva (NiČman) v Ljubljani". ---- V Zalogu (Bpeitenau> ima vedno v zalogi 2-0-1 najboljši in najceneji opeko vHuke vrste. Stavbeni prostori PomflOpBkflrna na lepem kraju se v poljubni meriin po ugodnih cenah pro- dajOi Kje, pove upravništvo Dol. Novic. 234-0-fj NarodJa in vprašanja ajtrejeiua oski-lmisty« irrašťíiiie Zalog íBreitfiiiau) pri Ruđolfovein. Zaloga sukna, platna, modnega in manufakturnega blaga. Franc Souuan sin, — Ljubljano Mestni trg št. 22 in 23. Manufakturna veletrgovina. Narodno podjetje. Največja zaloga preprog. Popolne opreme za neveste. Kasalj hripavoHt, katar in zasližeiije, oslovski Kupite r;e imate: in (lušUivi kašelj nič (iruzejfa, kakor fino diSeče: KoiserjevB prsne haramelB s „tremi smrehomi". se proda Novo vilavKandiji pri Novem mestu r»9«0 notarsko poverjenih izpričeval od zdravnikov in privatnih oseb dokazuje gotov uspeh. Zavoj in 40 vinarjev. Ovojćok (W vinarjev. Dobi se v lekarnah: Tlerçmiiini Josip, Novo mesto; Aiidrijaiiiě - Novo aiesto. ■ ■ 1-I8-1 Stavbišče. Okolo 26.000 metrov ali 5 oralov veliko zcmljišce, jako pripravno za stavbe, poleg katerega teče vodovod, je na prodaj skupaj ali pa tudi parcelirano v Kainliji pri ilHiloU'OTem. Ako kupec plača le eno tretjino, ostanek po dogovoru, — Več pove Auton Jacaz r lîndolfoveni, pri katerem se dobijo tndi pristna in zanesljiva istrska vina. 275-3-9 Vinogpad u Trshi gori na novo zasajen. Zraven spada zidanica in vsa priprava. — Več se izve pri lastniku Jožefu Osolnilt — Novo mesto St. 131. oddaljena 5 minut od Novega mesta, ki olisega 7 sob, 2 kuhintji s čumnato, 1 kopalnico, H kleti ter zraven vrt kakih 1000 m", pod ugodnimi pogoji eventiielnft se odda v najoni s 1, marcem t. 1. Naslov pove upravništvo ^.Dolenjskih Novic", ' (ia-2-i) Proda se lepa hiša ob deželni cesti na Štajerskem, z veiikim sadnim vrtom, z gostilno in malo trgovino, katera so lahko razširi, ker ni eno uro naokoli nobene prodajalne. — Da^je: : manjša hiša : : z gospodarskimi poslopji in nad 100 oralov rodovitega zemljišča, skupno ali v manjših delih. Plačilni pogoji ugodni. — Več pove Josip lložifi, posestnik, Stope pri Sevnici. tj BOSX 2H[) Zastonj in poštnine pronto posije na zahtevo vsakomur pravkar Izdani katalog: DomaČa knjižnica 1911 Seznam izbranih najboljših del slovenske literature in ... svetovne literature v dobrih prevodih - - - Isnjigotržnica Ig. pl. KlElnmayp S Fed. Biimberg v Ljubljani. lídajatelj in založnik Urban Horvtt. {oziroma tri) pripravni za pisarno z razgledom na Glavni trg se taltoj oddaste pri Ijiidovik-n Ferlič-n v Novem inestn. Ravno tam se tudi sprejme UČeneC, ki ima veseíjo do mesarske obrti; dobi hrano, prosto stanovanje in plačo, ížďelovQlnicQ peči in glinastih izdelkov na Drski pri Novem mest«. Ljubomir Orlando se vljndno pnporočuje slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela — Si>ecijalÍBt za popravila slabo postavljenih pečij in štedilnikov.. Solidno delo . . ....._ "riik I. KrajiC ntsl. Odgovorni urednik Anton žfea«-.