Leto LXXIII, st. 83 Poitnhu plačana v »otovtal •* DU Poatgebfikt bai betaUL
UroJcJit*« ta apravai Ljnbljana Kopitarjeva 1 relefon U-61-21-«4. MeaeAn* naročnina 13 Ur. — Cak. rad. Ljubljana 10.6M la naročnin« la 10.194 ta inaerate. izključno zastopstva «a oirlaae U Italije ls Inozeuibtvaj DPI S. A. Milana
IZDAJA ZA NARODNE PIONIRJE
PreU - Ona l 2
U o L o p 1 (
SLOVENEC
Fortdauer der erbitterten Kampfe in Wien
Feindilurchbnich zwiselien Ents und Wescr vereitelt. — Feindlichcr Durchbruclisversucli in der Abwehrschlacht in Italien gescheitert.
Ans dem Fiihrerhaiiptquarlier, 12. 4. Pas Oborkommando der \Vehrniacht gibt bekannt:
Siidlich des W i e n c r W a 1 d e s seheiterten Angriffe der Bnlschevvisten. In W i e n daucrn die erbitterten Kampfe' am D o n a u - K a n a I an. Vier feindliche Kanonenhoote vvunL'11 auf der Donau in Braud geschossen. lin Donau-Murch-Dreieck erzvvang der Gegner eine Ausvveilung seioes Briickenkopfes nach Nordwesteii. Oestlich der Oberen Waag sehlugen unsere Verbande žalil-rciclie Angriffe ab.
An der Stid- und Westfront von Breslau setzten die Sowjets iliro Durchbruchsversuche mit starker Lufl-vvaffenunterstiitziing fort. Oertlichc Einbriiche vvuriten iu liarlem Kampf abge-riegelt.
Dio Festung Konigsberg wurdo nach mehrtiigigeu starken Angriffen durch den Festiingskomniaiidanten General der Infanterio Laseh den Bol-schevvisten Ubergehen. Troizilem lei-sten, Teile der pflichttreuen Besatzung, in mehrere Kampfgruppen aufgesplit-tert, den Bolsrhevvisten nocli erbitterten NViderstand. General der Infanterie Laseh wurde wegen feiger (Ibergabe an den Feind durch das Kriegsgerichl zum Tode durch den Slrang verurteilt. Seine Sippe wird haflbar gemarbt.
An der S a m m I a n d - f r o n t wur-den vviederholto feindliche Vorstosse lintor liolien Verlnsleii fiir die Bolschc-vvislcn abgcwiesen.
Bei der Abvvchr britischer Luftan-griffn gegen ein eigenes Geloit vor der vv e s I n o r v e g i s c h c n Kiisle brach-ten unsere Jagdflieger sechs Flugzeuge zum Ahsturz.
Zwischen Ems und Weser ver-eitclten unsere Truppeu beiderseits Ouakenhriirk den vom Feind er-strebten Dnrclibrurh. Zahlreiche gegen unsere Weservcrleidigung siidlirh Bremen gefiihrlo britische Angriffe seheiterten. Ucbcr Wildeshanscn und Harp-stedt vorgndrungener Gegner wnrde iin Gegenangriff zuriickgeworfen.
Zvvischen der Aller und dem II a r z setzte der Feind seine Angriffe auf breiler Front fort. Wahrend die Mokso seiuer Krafte an dem Verteidi-gungsring um Braiinsrhvveig in schvveren Kampfen liegen blieb. stiesseu sihvva-ehero Abteilungen beiderseits der Stadt vveitor nach Osten vor. Truppen des Heeres und Flakartillerie der Luftwaffe liigten dem Gegner hohe blutige Verln-ste zu und vemichteten allein im Raum Brannschweig iiber 100 Panzer.
Die Kiimpfo im Ruhrgebiet nnd dem Bergischen Land beiderseits O I p e hielten auch gestern mit nnverminder-ten Harte an. Von Norden driickten die Amerikaner unsere Divisionen im Abschnitt II n n a und beiderseits Bochum, das nach lieldenhaftem Kampf verloren ging, woiter gegen die Rulir zuriick. In Essen danem schvvere Strassenkampfe an. Aus dem Raum von
Olpo erzvvaug der Gegner eiucn tiefen Einbrucli, gegen dessen Fluukcn Gegen-angriffe im Gange sind.
Unter gleichzeitigem Drnek gegen den Siidharz nabmeii dio Kiinipfe nordlich des Thiiringer W a 1 d e s ihren Fortang. Trotz erbitterten Widerstun-des unserer Stiitzpunktbesatzungen und Spcrrgruppen knnnlo der Gegner nach Osten Kanin geninnen. Koiizcntriscbo Angriffe gegeu Erfurl wurden von der Besatzung blulig zuriirkgeschlagen.
Das Vnrdringcn der feindlichen Panzer- und Infanterieverbande zvvisrhen dem Thiiringer Wald und dem Main vvird durch zahlreiehe im Riicken des Gegners kiimpfende Abteilungen stark verzogert. In Eisfeld, Rodach und in der Frstnng C o b u r g behoup-ten sicli unsere Grenadiere gegen starke Angriffe.
Siidostlich W ii r z b u r g trat der Feind mit zusummengefussten Kriiften zum Angriff au. Hler wie in den Nord-auslaufern des Schvvarzvvnldes sinil heftige Kiimpfe mit dem in unser Haupt-kainpffeld eingebrocbenen Gegner ent-brannt. Bei C r a i I s h e i ni warfen unsere Truppen die Amerikaner in Hcliwungvollen Gegenangriffen weit nach Norden und Nordvvesten zuriick
Deutsche Joger schossen gestern in Lultkiimpfen iiber der VVestfront 17 an-gloamerikanisehe Flugzeuge ab.
Vom 1. bis 11. April verloren die Angloamerikaner narh bislierlgen Mel-dungen 386 Panzer und iiber 50 Pan-zcrspiihvvagen.
Aus dem feindlichen Nachschubver-kehr zwischen Tliemse und Schelde ver-senkte ein Kleinstuntersceboot einen vollheladencn Tanker von 1000 BRT.
In Italien daucrt dio Abvvehr-schlacht siidwestlich des Comacchiosces an. Auch gestern gelang es den von stRrken Arlillerie- und rollenden Schlachlfliegerangriffen unlerstiitzlen Briten und ihren Hilfsvolkcrn nicht, unsere Front zu durclibreclien. In bar-tem Kampf nchrten unsere Divisionen unter geringem Gelandeverlust den Zu-sammenhang der Front und vvarfen iiber den S a n t e r n o vorgedrungene feindlicbo Krafte auf das Ostnfer des Flusses zuriick. Mit einer am Siidwcst-ufer des Coiuaechiosees gelandeten bri-tisehen Kampfgrnppo sind heftigo Kiimpfo im Gange.
Oertliche Angriffe an der W e s t a 1 -p e n f r o n t and im Lignriscben Kustenabschnitt bracben in nn-serem Abwehrfeuer zusammen.
Im Nordost-Kroatiea lebto die Kampftatigkeit an der S y r m i e n -und Dr a u-Front vvieder auf.
Anglo-amerikanische Terorverbande griffen am Tage S ii d - nnd M i 11 e I -deutschland an. Personenverluste und Gebaudeschaden entstanden beson-ders in Miinchen, Niirnberg und Regensburg. In der Naeht war dio Reichshanptstadt das Zicl feindlichcr Bomber.
Uspešni nemški protinapadi
Na Dunaju se nadaljujejo ogorčeni boji
Preprečen je bil sovražni prodor med rekama Ems in Wesero. — V obrambni bitki v Italiji se je izjalovil sovražni prebijalni poizkus.
Fiihrerjev glavni stan, 12. aprila. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Južno od Dunajskega gozda so se izjalovili boljševiški napadi. Na D u -naju trajajo ogorčeni boji ob donavskem prekopu. Na Donavi so bili zažgani štirje sovražni topniški čolni. V trikotu Donava—Morava jo sovražnik izsilil razširitev svojega predmostja proti severozahodu. Naši oddelki so vzhodno od zgornjega teka reke Vab odbili številne napade.
Na južnem in zahodnem bojišču B r e -s 1 a u a so Sovjeti % močno podporo letalstva nadaljevali s svojimi prehijalnimi poskusi, V hudem boju so bili zapahnjeni krajevni vdori.
Trdnjavski poveljnik general pehote Laseh jo predal boljševikom trdnjavo Konigsberg po večdnevnih močnih napadih. Kljub temu pa nudijo deli dolžnosti zveste posadke, razbite na več bojnih skupin boljševikom šo ogorčen odpor. Generala pehoto Lascha je vojno sodišče zaradi strahopetne predaje sovražniku obsodilo na smrt na vešalih. Njegova rodovina jo bila aretirana.
Na s a m 1 a n d s k e m bojišču so bili ponovljeni sovražni sunki odbiti pod visokimi izgubami za boljšoviko.
Pri obrambi britanskih letalskih napadov proti spremljavi pred severno norveško obalo so naši lovski letalci sestrelili 6 letal.
Med rekama E in s in W e s e r o so naše čete na obeh straneh Quakcnbriicka preprečile prodor, ki ga je nameraval sovražnik. Izjalovili so se številni britanski napadi, izvedeni proti naši obrambi ob Weseri južno od Bremena. Sovražnika, ki je prodrl preko Wildeshnu8cna in Harpstedto, je vrgel protinapad nazaj.
Med reko Aller in pogorjem H a r z je sovražnik na široki bojni črti nadaljeval s svojimi napadi. Medtem, ko je glavnina njegovih napadov obležala ob obrambnem obroču okoli Braunschweiga v hudih bojih, ao sunili slabši oddelki na obeh straneh inesta dalje proti vzhodu. «e!e vojske in protiletalskega top.".!?fr:t 1'talstva so zadale sovražnlkn visoke krvne izgube ter samo na področju pri
Braunschvvcigu uničile preko 100 oklepnikov.
Tudi včeraj so se menjavali boji v P <■ r u r j u in Bergischen Lamin na obeli st. .eh Olpu z nezmanjšano silovitostjo. Amerikanci so s severa potisnili našo divizije na odseku Unna in na obeh straneh Bochum«. ki jo po junaškem boju padel, dalje proti reki Rulir. V Kssenu trajajo poulični boji. Iz področja pri Olpe si jo sovražnik izsilil globlji vdor, proti katerega boku so v tekn protinapadi.
Boji severno od T h urinskega gozda pa se nadaljujejo pod istočasnim pritiskom proti južnemu Harzu. Kljub ogorčenemu odporu naših oporišč-nih posadk in zapornih skupin pa jc sovražnik napredoval proti vzhodu. Posadka E r f u r t a je odbila osredotočeno napade proti Erfurtu.
Prodiranje sovražnih oklepniških in pehotnih oddelkov med Thiirinškim gozdom in reko Main zelo ovirnjo številne skupino, ki so bore v sovražnem zaledju. V Eisfeld u, Rodachu in trdnjavi C o b n r g pa vztrajajo naši grenadirji proti močnim napadom.
Jugovzhodno od W ii r z b n r g a je pričel sovražnik z napadom osredo.očenih sil. Tukaj kakor tudi v severnih obron-kih_ Schvvarzvvalda so sc razvili ogorčeni boji s sovražnikom, ki je vdrl v naše glavno bojno polje. Naše čete so pri Crailslieimu v zamaha polnih protinapadih vrglo Amerikanco proti severn in severozahodu nazaj.
Nemški lovci so včeraj v letalskih bojih nad zahodnim bojiščem sestrelili 17 nnglonmeriških letal.
Od 1. januarja do 11. aprila so Anglo-nmerikanci po dosedanjih vesteh izgubili 386 oklepnikov, preko 50 oklepniških ogledniških voz.
Neka podmornica najmanjšega tipa je iz sovražnega preskrbovalnega prometa med Tliemso in Scheldo potopila polno natovorjeno petrolejsko ladjo, težko 1000 ton.
V Italiji pa trnja obrambna bitka jugozahodno od jezera Comacchio. Tudi včeraj ni Britancem in pomožnim narodom, ki so jih {»odpirali močni topniški
Berlin, 12. 4. Na zahodu jo 21. severnoameriška skupina vojske spričo delovanja nemških protinapadov med Isselo in \Vessero le malo napredovala. Ob Isseli so Kanadci pri nadaljevanju svojih napadov na Deventer utrpeli ležke izgube. Kljub posegi) številnih baterij in oklepnikov z metalci plamenov, so dosegli le 2 km globok viUr, ki jih je dovede! na severni rob mesta Tukaj pa so jih zadržali nepretrgani protisunki nemških padalskih lovcev in obrambni ogenj težkega nemškega orožja. Daljo proti severu so porinili Britanci svojo ogledni-ške čete v močvirnatih področjih med rekama Meppel in Moppen z vso pažnjo dalje proti severu. Vendar pa so doživele v borbah za ceste, ki vodijo skozi močvirje, občutne oklepniške izgube. Pri Meppenu je vdrl nek močnejši britanski napadalni oddelek dalje proti severu ter zavil nato proli vzhodu. Protinapadi pa so zavrli in vrgli nazaj niegovo ost vzhodno od Borgerja in Haseltlnneja. Tudi v loku reke Hase in v smeri na Quaken-brilck, kakor tudi južno od tod so nemški protinapadi potisnili nazaj sovražne sile. Na področju južno od Bremena sovražnik, katerega zahodni bok so v torek močno prizadeli nemški protiudarci, ni mogel razviti svojih napadov.
Nasprotno pa so angloameriške sile v hudih bojih napredovale med izlivnim področjem roke Aller in Thiirinškim gozdom. Borba je obsegala Hannover, ki jo bil prejšnjega d(ie popolnoma obkoljen ter se preložila južno od Ilildes-heima proti zahodnemu robu Oberharza. V Hannovru, kakor ludi v zaledju naprej prodrHh sovražnih oklepniških klinov, pa vežejo nemška odpoina gnezda in oporišča z ogorčenim odporom močne sovražno sile. V Turingi ji, kjer so Severnoamerikanci silili proti severu proti
pogorju Hainleite in na jugu proti II-menau, so so boji osredotočili na področje zahodno o<l Eifurta. Sovražnik je dovodel v dolini rek Unstrut in Gere nove sile, da bi |K>novil svoj izjalovljeni napad na širši podlagi.
Ob reki Ruhr in Sieg fo dovedli ojačeni severnoameriški napadi do hudih bojev na področju Essen-Bochum, med zaporo doline Mftnne, pogorjem Rothnar, kakor ludi pri Olpe-VValilhrolu in Sieg-burgom. Na vsoh teh področjih pa so ves dan zadevali najMidi ob prolisunke. Protisunki pa so povzročili korakoma napredujočemu sovražniku občutno izgubo v moštvu in gradivu.
Med Thttrinškim gozdom pri llild-burgshausenu in kolenom reke Main lil Marktbreitom pu je vrgel »ovražaiik oklepniške oglednike proli jugovzhodu. Ob južnem robu ThUrinškega go/.da, zahodno od gor ob reki llasu in zahodno od gozda Sleiger so se nemško rezerve in zaporni oddelki borili proti prodirajočini sovražnim oklepniškim krdelom. Med rekama Main in Neckar so je |K>lo?.nj le nebistveno spremenil. Pri Ochsenfurtu, v dolini reko Tauber in ob reki .lapst sili sovražnik daljo proti jugovzhodu in jugu, ne da bi uspelo nebistveno napredovanje. Tudi pri Crailshoimu, kjer se obkoljena sovražna skupina žilavo upira nemškemu protinapadu, trajajo hudi boji na i si i h mestih.
Ob Neckarjii pri lfeilbronnu in v trikotu med Neckarjem in reko Enz, kjer dovaža sovražnik nove sile, je prišlo le do topniških dvobojev. V kolikor so Severnoamerikanci izvedli krajevne napade, so so ti izjalovili ali pa zaustavili po skromnih vdorih ob žilavo se br,mečih zapahih. V zgomjerenski nižini pa traja obojestransko oglednisko delovanje.
Veleborba na jadranskem odseku
Berlin, 12. aprila. Mednarodni informacijski urad poroča iz Italije:
Na jadranskem odseku se jo bitka med jezerom Comaccliio in Via Emilio razvila v veleborbo prvega razreda. Po doslej redko doživljenem posegu gradiva, topništva in letalstva, so britanske sile pričelo na okroglo 50 km široki bojni črti po dovozu občutnih ojačenj s svojimi velonapadi. Nad sto tisoč izatrol-koV 6rednjih in težkih kalihrov, kakor tudi več defiet tisoč, homb naj bi zlomilo nemški odpor ter pripravilo lahko zmago četam na zemlji. Ko pa so Britanci v večernih urah pričeli z napadom, so se dvignili iz jarkov in med bombniški-mi lijaki nemški pešci ter so v križnem
ognju strojnic pokosili sprednje angleške napadalce. V zaščiti mraka in zapornem ognju topništva so se umaknilo nemške čete na odsek Santerno. kjer so bili včeraj dopoldno za njim sileči britanski oddelki zaustavljeni po težkih izgubah. Sovražna skupina, ki je prekoračila plitvo jezero Comacchio in ki je pristala v zaledju nemške bojno črte na zahodni obali, je bila takoj napadena in uničena. Medtem ko so ostali boji nn ligurski obali nadalje šibki, ie poslalo živahneje na italijanskem znhodnonlp-skom liojišču ob morski obali, ob Mont Go*ievre in Malem Sv. Bernhardu. Francoske četo so zopet napadlo v jakosti bataljona, bilo pa so odbite povsod z visokimi izgubami.
Boji pri Dunaju
Berlin, 12. aprila. Mednarodni informacijski urad javlja z južnega odseka vzh odn ega l>oj išča:
Med Dravo in Burgenlandoni so boljševiški oddelki pri nadaljevanju svojih napadov na nemško mejo naleteli povsod na železno obrambo ter bili odbiti z visokimi izgubami. Južno od Seinme-ringovega masiva so prešle nemške čete k napadu, globoko prodrle sovjetsko položaje ter vrgle boljSevike po razbitju več polkov do 10 kilometrov nazaj. Pri tem so zaplenilo več baterij iu večjo število težkega orožja.
Mod St. Polfenom in Dunajem so boljševiki pričeli na široki bojni črti z napadom proti Wachau. Po sprememb polnih bojih in uničenju številnih boj-
nih voz pa so bili zaustavljeni med Neu-Lengbachom in Donavo zahodno od Tullna.
Na Dunaju divjajo ogorčeni poulični hoji ob Ringu z največjo zagrizenostjo. Vsi boljševiški sunki so bili zaustavljeni. Po močnih letalskih napadih so l>olj-ševiki v Praterju nekoliko napredovali, potem pa jih jo vrgel protinapad nekoliko nazaj. 10 prodrlih oklepnikov, ki so hoteli zasesti državni most, jo bilo uničenih z oklepniško pestjo.
Vzhodno od Dunaja so močni nemški oddelki tioljševike, ki jih jo ojačil nek hitri oddelek, vrgel nazaj ter zasedli Deutsch VVagram. Kljub žilavemu odporu pa so bila odstranjena Iri nadaljnja sovjetska predmostja preko Moravč.
Junaški breslauski branilec odlikovan
Berlin, 12. aprila. Fuhrer je odlikoval Gauleiterja Kari Hanke v Breslauu z zlatim križem nemškega reda in mu poslal naslednjo brzojavko:
^»Gauloiterju IJanke, Breslau. V hvaležni jx>častilvi Vaših velikih zaslug v borbi za bodočnost našega naroda, Vas odlikujem z zlatim križem nemškega reda. Adolf llitler.c
S tem visokim odlikovanjem so počaščene zasluge političnega vodje in borca, pod katerega močno roko je postala trdnjava Breslau v teli težkili tednih resničen simliol nemške vztrajnosti. Z oddelki vojske, hrabrimi .možmi ljudsko vojske in izredno hrabrim breslauskim prebivalstvom je Gauleiter Hanke v šle-zijskem glavnem mestu organiziral odpor, ki že več mesecev kljubuje množičnemu navalu številnih sovjetskih armad in ki daje- s tem vojaškemu vodstvu
možnost, da gradi nove močno bojne črte, spravijo desettisoče šlezijskili beguncev ua varno ter si pridobiva čas /a nove protiukrepe.
Vsa Nemčija gleda danes z občudovanjem in toplimi željami na tega moža in na junaško borbo melro[»olo nemškega vzhoda, ki je branik iz kamna in železa. še l>olj pa trdnjava nemških hrabrih src. Breslau je za nas vse visok primer za to, da bo nemška vztrajnost in fanatična volja kljubovati sovražniku za vsako ceno uspešna tudi proti nadmoči moštva in gradiva. Ostal pa bo sloves Gauleiterja Hanke, da jo 011 bil, ki je v trdnjavi Breslau proti premoči na moštvu iu gradivu ustvaril močno premoč, src in s tem dal najvažnejši predpogoj za zmagoslavno končanje tega usodnega boja. Vsemu narodu jo Gauleiter Hanko postal v teh dneh svetoč ideal za zvesto žrtvovanje in izpolnjevanje dolžnosti.
in neprestani napadi borbenih letalcev, uspelo, da bi prebili našo bojno črto. Našo divizije so v hudih bojih po skromni izgubi ozemlja obdržale strnjenost bojne črte ter vrgle nazaj na zahodno obalo sovražne sile, ki so prodrle preko Santcrua. V teku so ogorčeni boji r neko britansko bojno skupino, ki je pristala na zahodni obali jezera Comacchio.
V	našem obrambnem ognju so so zlomili krajevni napadi na zahodno-a p s k e 111 bojišču in na ligurskem obalnem odseku.
V	severnovzhodni Hrvaški je oživelo bojno delovanjo na bojišču v S r o m 11 in ob Dravi.
Angloameriški strahovalni oddelki so podnevi napadi južno in srednjo Neme i jo. Osebne izgubo in škoda na poslopjih je nastala posebno v M ii n -c h e a u, Niirnbergu in R e g e n »-bnrgit. Ponoči je bila nemška prestolnica cilj sovražnih bombnikov.
Kratka poročila
Milan. Severnoameriška vlada je obvestila Bonomijevo vlado, da ji ni dovoljeno, da bi se udeležila konference v San Franciscu bodisi po delegatu ali opazovalcu.
Madrid. Kakor javlja agencija EFE iz Ne\v Yorka, jo Basil llarris, predsednik severnoameriško pomorske lige izjavil, da bodo »Združeno dižave obdržalo svojo gigantsko vojno mornarico po vojni v polnem obsegu, ker je usoda Združenih držav neločljivo jiovezana r. nadvlado na morju.
Stoekholm, 12. aprila. Zopet so poverili Paasikiviju, Aa osnuje novo finsko vlado; Paasikivi se bo potrudil, da bo I>ovečal število Moskvi prijateljskih članov vlade.
Varčujte z vodo!
Fiihrerjeva čestitke. Hrvatom
Berlin, 11. aprila. Fiihrer je hrvaškemu državnemu vodji dr. Paveliču izrekel brzojavno svoje prisrčne čestitke k hrvaškemu dnevu nezavlanoati. Zunanji minister von Ribbenlrop pa je ministrskemu predsedniku Mandif-u in zunanjemu ministru Alajbegoviču sporočil čestitke nemške vlade.
Arabski blok
Ženeva. Na novinarski konferenci na predvečer odhoda v San Franclsco je dejal sirijski min. predsednik Payas ar Khoury, dn tvori pel arabskih držav skupno bojišče Ier da bodo na konferenci nastopile kot ugleden taklor. Arabske države bodo imele med setwi| posvetovanja o vseh zadevah krajevnega značaja, da l)i jih složno predložile mednarodni varnostni organizaciji. Ministrski predsednik je podčrtal važnost predloženih ukre|>ov, da bi zahteval mednarodno solidarnost iu zaščilo pravic malih narodov.
Beneš odstopa Sovjetom Podkarpatsko Rusijo
Ženeva. Odstopitev karputske Ukrajine Sovjetski zvezi je, kakor so zdi odobrila Beneševa vlada v Moskvi. Kakor pravi moskovski radio, je novi vladni šel Fierlingen |Mxlal v Košicall izjavo, ki pravi, dn lx> problem Karputske Ukrajino rešen po želji ukrajinskega naroda »izrecno z demokratskim glasovanjem.« Beneševa vlada l>o sklenila pogodbe z lublinsko vlado, Tilovo vlado in Bolgarijo.
»Politika sile«
Bern, 11. aprila. Kako malo ovira Moskvo, da ne bi vedno znova presenečala svojih zaveznikov z brezobzirnim izvajanjem lastne politike, označuje članek v »Basler Nationalzeitung«, ki so |kxI naslovom »Sovjetska politika sile« 11 a v j s sovjetskim nezaupanjem do lastnih zaveznikov. List ugotavlja, da jalt-ska konferenca kljub vsem lepim besedam ni mogla doseči pravega zaupanja med zavezniki. Sovjetsko politiko v resnici označujo mogočen zagon proli zahodu. Sovjeti se prav nič ne sramujejo označiti vse upirajoče se nasprotno silo v svelu za ^fašistom prijazne« ter usmerjajo to svojo obdolžilev crlo pro> svojim ungloanicriškiin zaveznikom.
Angleško-sovjetsko trenje
Strneva, 11. aprila. P<» U»»i«uskih vesteh iz Teherana so Moskvi prijazni levo radikalni listi v Iranu pričeli r. novo gonjo proti britanski zasedbi Irana. To-kral so si boljševiški listi izbrali indii-sko čete kot »črno jagnje«, 1U jili sedaj označujejo v člankih za >sužnje britau. imperializma«. Povod k tej gonji pa je bil tale: pred nedavnim so britnnsko-indijske stražo poslrelile nekaj Irancev, ki so boleli napasti neko britansko vojaško lalmrišče. Te Irance sedaj opeva levičarsko časopisje v Iranu kot žrtve britanskega imperializma. V Angliji t-o si na jasnem, da tukaj ne gre za nič drugega, kakor za člen v dolgi verigi podjetij, ki jih je pričel Kremelj, katerih cilj je, da izločijo Anglijo v Iranu, kajti tudi Iran spada danes v sovjetsko vplivno področjo.
Rooseveit zahteva oporišča
Slockholm, 11. aprila. V vvasbington-skem kongresu jo demokratski poslanec Mahon vložil zakonski predlog, da bi obo zakonodajni zbornici oficielno |>o-oblastili severnoameriško vlado, ki l>i izvedla zahtevo na permanentno zasedbo vseh onih otokov in oporišč na Pacifiku, ki bi jih severnoameriški generali ni štab smatral za ipotrebne zn vzdrževanje svetovnega miru«. V tem predlogu zahteva nadalje, da Združene državo obdržijo vse one otoke in oporišča v pacifiškem področju, ki so bila last »prijateljskih« narodov tako dolgo, dokler no bi bilo urejeno vprašanje vrnitve prvotnemu lastniku nli pn skupne zasedbe. Zadnji čas je, d« so razjasni svetu, da severnoameriška zastava ne bo Izginila z onih oporišč, ki so biln kupljena s tolikšno količino ameriške krvi.
V Veliki Britaniji so drugi tlel leKa predloga o prilastitvj neameriških oporišč sprejeli z mešanimi čustvi. Tudi nizozemski begunski politiki in predvsem pariška vlada s tem niso zadovoljni. N". obstaja pa nikak dvom, dn so mogočno severnoameriške zahtevo napram prijatelju in sovražniku povzročile v isli meri globoko nezaupanje in najtežje bojazni.
Kaj je znanega o San Franciscu?
Madrid. O konferenci v Sati Franciscu vemo doslej lo eno: Ona bo ogromen uspeh za zbiralce znamk, piše nek španski dopisnik iz Nevv Yorkn. Severnoameriška pošta bo 26. aprila izdala spominsko znamko, s katero hoče napravil. dobro kupčijo. Izvedba konference v San 1' ranciscu stane ameriško državo okroglo milijon dolarjev. To 01 mnogo. Če pomislimo, da stano vojna /.rtruzene državo vsake 3 minute 1 mili jim dolarjev. O apolitični kupčiji« v San Franciscu pa si še niso popolnoma na jasnem. Kamen s [Miti k o tvorita Polivka in Argentina, katerih udeležbo sla Moskva, oziroma Anglija in Združene državo gladko odklonili. Za človeka s ceste x< ta problem po|>olnomn neres-»iplomatski Url en t < pa bi vendar la bi nekaj skrpol in morda i/-^asen o nekrvavem zakonu meri m koš I runoin. v kinteri ob zakljiič-»stane cel niti kostrunov rep.
*STA)VENEC*, petek, 13. aprila 1945 — št. 83
Zelenjava je spomladi pol življenja
Vsaka gospodinja, še bolj pa vsaka družinska mati ima polno glavo skrbi, kaj bo v teh dneh pripravila za kosilo ali večorjo. Težko je iz skromne zaloge postreči prav v sedanjem pomladanskem času, ko se najhuje pozna pomanjkanje raznih zelenjav, ki sicer v poletni dobi zaležejo marsikdaj za zasilno večerjo in omogočajo, da je jedilnik dokaj bolj pester Zanimivo pa je, da si matere in gospodinje Se vedno znajo pomagati. Medsebojna posvetovanja in nasveti preakušenih receptov, ki so se dobro obnesli, gredo iz rok v roke in če treba, celo v časopis.
Ni je skoraj družine v teh dneh, ki ne bi imela vsaj enega člana recimo na pol bolnega. Je to pojav tako imenovane pomladanske utrujenosti, ki ne izvira iz slabe prehrane, saij se pojavlja tudi pri dobro hranjenih ljudeh, ampak iz pomanjkljive prehrane. Ozadje za to pomladansko utrujenost, ki 60 javlja tudi v revmatizmu, boleznih zobnega mesa, večji sprejemljivosti za razne nalezljivo bolezni itd. je v pomanjkanju vitamina C. Prav tega v prehodni pomladanski dobi najbolj primanjkuje. Zelenjave iz prejSnjoga leta so v glavnem že porabljene. Pa tudi če niso, so večinoma zaradi dolgega ležanja v shrambah že izgubile svoj delež vitamina C, ki je razpadel, ne da bi se lo zeleoravi sicer poznajo. Znano je, da je samo Sipkova jagoda v celoti sposobna obdržati do pozne pomladi svojo izredno bogato zalogo vitamina C. Dalje je znan kot bogat vitamina C naž drugi vsakdanji kruh — krompir. Seveda pa mora biti krompir čoz zimo shranjen na hladnem, sicetr
zgubi do polovice vitamina C. Ce ga pa imamo v kuhinji dalj časa, izgubi še več. Slain krompir, zmečkan krompir iin krompirjeva solata • izgube trnogo več C vitaminov kakor neolupljen kuhan krompir. Krompir v oblicah nam ohrani 6e največ vitaminov C. Pri kuhanj^ se namreč vitamin C razkraja ln 6e krompir močno kuhamo, uničimo v glavnem vso vitamine C. če hočemo imeti korist od vitaminov C v krompirju, moramo kuhati cel in neolupljen krompir pri hudem ognju. Najbolje pa je, de krompir samo hitro poparimo. Pregrevanje krompirja uniči skoraj vse vitamrine v njem.
Če torej natančno premislimo nam v splošnem krompir kot zaloga vitamina C v sedanjem času ne bo več mogel mnogo koristiti. Ozreti se jo treba za drugim nadomestkom. Dober nadomestek so sedaj najrazličnejše solate, sploh zelenjava, ki jo prva pomlad nudi. Za gospodinje je le težava, ker ne vedo, kako bi pripravljale iz regrata in sorodnih domačih zelišč količkaj prikupno solato, ko primanjkuje olja. Solate pa so tako puste in prazne, da se kar ustavljajo v ustih. Bog ve, katera je bila prva gospodinja, ki je v Ljublijami zopet začela u-porabljati stari recept za mehčanje domačih solat Danes je že dokaj uveljavljen. Kis za solato, razredčen z vodo, se močno segreje in z njim se solata tako rekoč poparl. Ko se solata ohladi, je voljna in mehka in tudi brez olja še nekako leze po grlu. Tako imrmo možnost, da pomladansko utrujenost in pomanjkanje vitamina C preganjamo kar z domačo zelenjavo in stairiim, skromnim receptom.
Kaj ie novega pri naših sosedih?
Hovi mezdni razredi v socialner zavarovanju
V zvezi z numeravano novo razporeditvijo mezdnih razredov jo uprava Zavoda zu socialno zavarovanje sestavila več variant, ki naj hi iz različnih vidikov upoštevale prilagoditev mezdnih razredov dejanskim prejemkom delavcev in nameščencev.
I.	i'o prvi varianti bi znušali mezdni razredi 20— IIKI lir (9 razredov pri razliki lil lir od razreda do razreda). Prispevek
: Blagajno zu družinske doklade bi znašal 111% zavarovane mezde.
II.	Po drugi varianti naj bi se gibali niozdni razredi od '20—120 lir zavarovano mezde, prispevek Bolniški blagajni zn družinsko doklade pa bi zuašal 10% zavarovane mezde.
Pri 100 lir zavarovane dnovne mezde, odn. 2.100 lir zavarovuno mesečne plačo bi zuašal osnovni prispevek po obeh variantah tlirez invalidskega zavarovanja) 19.80 lir, oijii. osnovni prispevek z invalidskim zavarovanjem 22.80 lir. v obeh primerih pa prispevek za družinske doklade 10 lir dnovno. V osnovnem prispevku so zaračunani sledeči prispevki: zn bolezen 7% zavarovano mezde, za nezgodo zn 'J. nevarnostni oilsto-tok po 8 % prispevni tnrifi, za onemoglost in starost ,1 % zavarovane mezde, za delovni urad 1.4% zavarovane mezde, za Pokrajinsko delavsko zvezo 0.7% zavarovane mezde, za Inšpekcijo dela 1% od bolniškega in nezgodnega prispevka, za družinsko doklade 10% zavarovane inezde. Osnovni prispevek z invalidskim zavarovanjem velja za delavce.
Pri obeh variantah so možne Se nadaljnje podvariante. in sicer takp, dn se določijo nižji prispevki Blagajni za družinsko doklade ali odstotno ali v točno določenih /.noskih ;ili pa z muksimalnlm zneskom, kakor je sedaj določon z X. mezdnim razredom.
Prispevna tarifa bi se znatno znižala z
znižanjem odstotka za Delovni urad, Pokrajinsko delavsko zvezo in Inšpekcijo dela.
Obo varianti temoljita na predpostavki, da se uzakoni izprememba $ 21 o zavarovanju delavcev. Ce se to no bo zgodilo, bi se predlagali samo nadaljnji mezdni razredi k že obstoječim.
III. varianta: Dosedanja lestvica mezdnih razredov, ki temelji na istih razredih kot pri bivšem SUZOBJU, spremenjenih v liro in podaljšanih po 20% od razreda do razreda, naj se podaljša do dvojne povprečno zavarovalne mezde, ki je znašnla v decembru 1944 dnevno 41.33 lir. V tem primeru bi znašala najvišja dnevna zavarovana mezda "9.20 lir. mesečna pa 1980 lir. Dnevni osnovni prispevek broz invalidskega zavarovanja bi zuašal 15.70, osnovni prispevek z invalidskim zavarovanjem 18.10 lir, prispevek zo družinske doklade pa 7.92 lir, kor je že upoštevano v osnovnem prispevku.
Kinematografi
KINO MATICA - »Ob zvokih elosbe«. . Predstave ob 17 in 19.	' lel. 22-41. KINO M.OGA - »Velealorm«. - Ob 17 m 19. KINO UNION . »Kornk v strnn« - Mananne Hoppc, Knrl L. Diehl. Predstave ob 17. 19.
DRŽAVNI GLEDALIŠČI^
Dramsko gledališče
Petek. 13 aprila: Zanrto
Sobota, 14. aprila ob 17.: F. Schdler: Marija
Stuart Iled Soboto Nedelja, 15. aprila ob 17: S Lagorlof: 15. Boirovič: »Glista Berllng« Izveu. Ceno od 40 lir navzdol.
Operno gledališče
Petek. 13 aprila: Zanrto.
Sobota. 14. aprila oh 17.: F. Lebar: raganini.
Nedelja. 15. aprila oh 17: F. L^har: »Dežela smehljaja«. Izven. Ceno od 60 lir navzdol.
Z Gorenjskega
O zažlgalnlh bombah je priobčil zadnji
»Gorenje« ■ dne 11. aprila daljšo razpravo. Ker so sedaj letalski napadi na Gorenjskem v(*lno ponavljajo, je bilo s ponatisom >0. četrtkove strani »Slovenca« z dne 27 julijo lanskega leta gotovo ustreženo vsemu gorenjskemu prebivalstvu.
Iz Spodnje Štajerske
Zločini komunističnih tolovajev. Tudi na Štajerskem se komunistični tolovaji skušajo uveljavljati s terorističnimi zločini
V	nezgodno zavarovalni panogi je znašal doslej predpis 6,275.000 lir letno, dočim bo znašal na podlagi povprečno zavarovane
mezdo zn delavce 60 lir in zo nameščence 100 lir lotno, skupno 8,508.000 lir. Upoštevajo povišano Izdatke, bi povišanje dohodkov omogočalo zvišanje začasnih vojnih doklod z« luO% no žo dovoljene začasne vojne do. klado, ki veljajo od 1. septembra 1943.
V	zavarovanju zn onemoglost, 6torost in smrt bi po dosedanjem načinu znašal predpis 6,899.000 lir, dočim hI na podlagi povprečno zavarovane mezde 60 lir za delavce in 100 lir za nnmcščenco znašal predpis letno 10,848.000 lir. Višji dohodki v tej panogi zavarovanja hi šli na znčasne vojne doklade, pri čemer nnj bi znašal povišek največ 300 odstotkov, ker jo potrebno, da ostane neka varnostna rezervo, kl bi pri .100 odstotnem zvišanju začasnih vojnih doklod predvidoma znnšnla 1,000.000 lir.
Blagajna za izplačevonje družinskih doklod bi pri nameruvanl spremembi mezdnih razredov imola letnih dohodkov 50,611.500 lir, dočim bi znašali izdntki po dosedanjih normah 2,1.840.230.20 lir. Ce sc od tega zneska oddvoji zo rezervni sklad in razne subvencijo 1,500.000 lir, ostane So previška nnd 25,000.000 lir, s čemer bi se lahko redne doklade zvišale za 150%, v kolikor se previsok ne hI razdelil med upravičence v obliki posebnih podpor. Ce bt se pa vzela varianta III.. bi se družinska doklado lahko zvišalo v korist upravičenca za 19%. Ce bi se uveljavil pri sedanjem številu članstva povprečni enotni prispevek od 3—8 lir dnevno, bi znašal prispevek za družInsVo zavarovanje letno 44,395.000 lir. V tem primeru se družinsko doklode lahko povišajo zo 100 odstotkov, upoštevajoč soveda vse druge Izdatke.
Obvestila Prevoda
Prodaja mesa
V soboto, 14. t. m. dobijo ljubljanski potrošniki od 6. ure dalje pri svojih mesarjih po 1( dkg govedine na odrezok »37 opr « aprilske osnovne nakaznice MPU-ja. Odjemalci mesarja Alojzija Bojoa na Zaloški cesti 44 in na Jurčičevem trgu 11, dobijo zopet pri njem meso.
Potrošniki v občinah Ježica in Polje dobijo na odrezek »22 mar,« v sobot/i 14. t. m. 10 dkg govedine.
Mesarji, v petek vsi ob 14. nri na klavnici!
SP0RT
Velika mednarodna boksarska prireditev v Ljubljani
Za Hermosovo veliko boksarsko prireditev, ki bo izvedena v Ljubljani v soboto iu nedoljo, vsakokrat s pričetkom ob 19. url v frančiškanski dvorani, vlado izredno zoni. znanje.
Poleg domačih tekmovaloav — doslej je gotov noolop Skaforjo — bodo nastopili odlični boksarji iz Jesenic ns čelu z Zupanom Majnikom, Prislovom, Bazingerjom, Smole. jom in Koprivnikom; dalje Celovčani s Kol-legorjem, Stcsslom, Schn liderjem, Romom in odličnima mladinskima tekmovalcema Vllč. nikom in Višcvnikom; Kron.', bosta zastopala Volčič in Vidie, Zagreb po odlični bivši državni prvak Eisenreich. Tržočani bodo odposlali ekipo 5 tekmovalcev: kot prvega imenujemo odličnega gornje! to 11 jnnskega
firvaka Blazino, srednja kategorija, daje Vignolo — srednja — Braoco Rugge-ra — peresna —, Metri Iberija — kategorija welter, in G o 11 o n a. Tekmovanje rovi Tr-žačanl lu Celovčani, oziroma Jesoničani ho lzrodno zanimivo In v teh borbah bodo lahko pokazali ljubljanski gostje vse svoje zna. nje. Vsak večer Ja na sporedu 8 porov, ki bodo v lepili borbah prav gotovo zadovoljili ljubljansko občinstvo
Po ljubljanskih prireditvah pa bodo boksarji skupno odpotovali v Tr«t. kjer bodo Izvodil boksarski večor v gledališču Poli. tcama Rosseti Za ta nastop vlada v Trstu izredno zanimanje in brez dvoma bodo borba v Trstu jako ogorčeno epričo odlične forme tržaških in celovških — oziroma jesoni-ških borcev.
Koroški nogometaši so premagali Tržo-iano. Na oba velikonočna praznika so bilo prirojeno v Celovcu nogometne tekme, v katerih oo so Korošci pomorili s tržaškim klubom FC Trlcstino. Prvi dan so Tržočani igrali s KAC Kapidom, drugi don pa s po sobnim koroškim izbranim moštvom. Ker so bili gostjo 'ako v tempu kakor tudi tehnično bol Ki od Korošcev, je bilo v splošnem vse mišljenja, da bodo zmagoll gostjo. Pa se jo koroški reprezentanci na veliki ponedeljek vendarle posročiln lepa zmat»a, kl nI blln sicer popolnoma zaslužimo. Dočim je KAC zgubil proti Trstu z 0:3 (0:2) je koroška re-prezontanea v ponedeljek zmagala a 5:3 (3:1).
In zverinskimi umori. Tako so no primer 14. deoembra zajeli v Partinlju pri Svetem Juriju v Slovenskih gorteah Neudauerja Slavka iz Sv. Ane v Slovenskih goricah, Bojsa od Sv. Jurija v Slovenskih goricah, Cvetka Alojzija lz Polenšaka, Lcpovnlko Jožefa iz Sv. 1'ctro pri Mariboru in Kranj-oa Alojzija li Sv. Barbare pri Mariboru. Zverinsko so jih mučili pri nekem kmetu. Mrliče so spravili ljudjo nato v mrtvašnico pri Sv. Juriju. Ljudstvo se Je lohko prepričalo, da so mučeni Imeli Iztaknjene oči, polomljene ude ln da Bkoraj nobeden nI Imel kožo na glavi. Začetek februarja letos pa so komunistični tolovaji ubili Branka Adol. fa lz 8v. Petra pri Mariboru. Razbili so mu glavo, ga oropali ln slekli ter ga takega postavili ob cesto. Ljudje so se usmilili zomskih ostankov tn jih pospravili.
GOSPODARSTVO
Interesenti za plemenske prašičke
naj se zglasijo pri Glavni kmetijski blagovni zadrugi — Dunajska e. 29.
Blagovne nakaznice
Z odredbo S»fa pokrojinske uprave VIII. št. 623/5 z dne 6. IV. 1945 je dovoljen za uporabo nadaljnji kontingent tekstilnih iz-dolkov, ki znaša 30.000 kg oziroma 1,500.000 točk ln so porazdeli: polovica na oblačilne izkaznice, druga polovico po no posebne no. kaznice, katare bodo izstavljala pristojna oblastva, kakor doslej.
Uporaba točk na oblačilne izkaznice »e določi:
o) ua oblačilno Izkaznico za moške in žonske za nadaljnje 4 arabsko točko ln na. kupni Izkaz II za »n par nogavic;
b) na oblačilne Izkaznice za mladoletnike za nadaljnjih 10 arabskih točk in nakupni Izkaz III zo en por nogavic.
Zo Izstavljanje oblačilnih Izkaznic za noseče ženske ln dojenčke ostanejo v valjovi vsi dosedanji predpisi.
Iz pisarne VIII. odd. Šefa pokr. nprove
t-:—:—-i
I Ljubiti pomeni imeti v rokah nit za vse preizkušnje, plamenico za vsa pota, čašo za zajemanje v vsen rekah.
(H ugo.)
KOLEDABi
Petek. 11. malega travna: Hermanegild,
lnučeneci Agatoniko, mučenioa; Karp, škof in mučenee. Sobota, 14. malega travna: Justin, mote. neci Domnina, devica in mučenioa; Tiburcij, mučeneo.
LEKARNIŠKA SLUŽBA.
Nočno službo Imajo lekarne: mr. Bakar-čič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ratnor, Miklo. ličeva cesta 20: mr Murmayer, Sv. Patra oasta St, 78.
( ZATEMNITEV od 21.35 do Mi ^
2)te Koiace
f Franc Jeglič
KULTURNI OBZORNIK Dve knjigi Goriške Mohorjeve družbe
Goriška Mohorjeva družbo je zo loto 1945 izdala zopet svoje redn^ knjigo. Mislim, da jo izdala štiri knjigo, ki pa jih nismo dobili v ooono Pod roko «ta mi prišli dvo knjigi, kl ju danes naznanjam, t« sto: Koledar Goriške Mohorjeve družbe 1945 ln Stanko Je-rvb: Gozdna divjačina. Poleg teh dveh pa sta izšli šo povest Grlvškega: Vozniki ln Jožeta Lnvrenčlča: Tri božje poti, legende o brozijanski, svetovlšarski ln svetogorski Mariji.
Koledar Goriške Mohorjeve družbe je zelo zanimiv že v svojem koleUorskem dolu kjer jo M. Gaspari postavil v vinjete posameznim mcsocem primorska slovenska božja pota (Marijino Celje nod Konalom, Barbara, Stara gora pri Codndu, Grad pri Mirni, Sveto gora, kot Ji bilo pred vojno. Sv. VI. šorje kot so bile prod vojno. Log pri Vipavi, Kobarid, Koper, Ogloj. Poz in Lazarat pri Kopru). Načelni in obenem uvodm člnuok Skala v viharju govori o Cerkvi, ki bo stala ter prcživ jl a vso viharje, tudi sedanjo gonjo, kajti zagotovilo ima od samega Kristusa: »Peklenska vrata Je ne bodo premaynlo.« Glavno povest je napisal Janez Jalen: Kresnice, kjor je zajel sočen opis srečanja gorenjske mraiora 8 sinom-duhovnikom na l'ri-morskom še v času prejšnjih mej na vrhu Orno prsti. Tako je poudaril narodni moment, obenem po dol svežo gorsko sliko poti no Črno prst, v kateri «e je zopet razpisal v svojem pravem »lemcntu. Poleg tega pa jo podčrtal tudi sodobno slovensko stisko. Pri. povedništvo predstavlja tudi Lovrenčičev spomin na staro mator »Pogača«, ki Ima polno kobariškogo besednega zaklada t M" je tudi sicer močna, iu Balantov Tonin, ki ga
je spisal J. K. pa je slabša stvar. Ponatisni v nI pa so odlomki iz Velikonjevih dvoh proti, komuttiič. črtic, ki sta izšli v Molikovonju zločina, namreč: O, ta pa ja Izdajalec, in Je že kaj naredil, potom nekaj njegovih anekdot, ter Milčluskego črtico Lai in njen ženin Prilažič. Bogat jo pesniški del, kjar so prispevali postni Joža Sovrončič (Ob vrnitvi, Slovenska zastavo), Vinko Bellčlč (Slov, Tolminki, Čriček) (impresija lz bivanja v Tolminu), Ljubko Sorli (Večer na Tolminskem, Tolmin jeseni — dva rahla barvita razpoloženjska »oueta (ter V. S. s štirimi religioznimi pesmimi, med katerimi jo najlepša: Ce sem kaplja. Spomin na Gregorčiča bo zanimal pesnikove častilci Pod zaglavjein Nov4 grobovi se uredništvo spominja komun stičnih žrtev Lada Piščanoa in Ludvika Slugo, dalje dr. Kugyja, ljubitelja slovenskih planin In vnuka pesnika Koseskega, duhovnikov J. Strancorja. Josipa Vuga in Jakoba Rojpa, Ivana Kunšiča, ter pisatelja Firda Kleln-mayerja (Ferdo Plomič). Pod zaglavjein Sto. letnice in druge obletnice na uredništvo omenja jubileja .1 Jurčiča, S. Gregorčiča, J. Kopitarja, U. Jarniko, škofo Sedejo, tor živih msgr. Trinka, K. Meškn. in I. Preglja. Zanimivosti in drobiž zaključuje Goriški Mohorjev koledar, kl je tudi topot predvsem leposlovan in bogato Ilustriran
Stanka Jereba: Gozdna divjačina prinaša na podlagi Erjavca in Hirforta preprosto opise gozdnih divjočln, razdeljenih v več oddelkov". v 1.) redko goste (jelon, volk, mo-dved, divja mačko, divji merjasec). 2.) stalno svata (srna, lisica, jozbcc, jež, kuna. podlasica, vovorica. polh, divja koza, zajec), <1. ptice ujede (orel, sokol, kanja, kragulj, skobec, škarnjek, sovo) ter divje ptice (divja kurotina, pot.s in ruševec, tr i/.dni jereb, gri-var in fazan). V lahkem jeziku opisan* živali so tudi ilustriram-. Knjiga bo gotovo z,polnilo svoj namen: biti koristna In za-
V sredo zvečer je po večtedonsk^m trpljenju preminul Franc Jeglič ravnatelj pod. jotja Zmaj v starosti 45 let Pokojni Frano Jeglič je bil doma 1» rodu Jegličev, kl Je dala našemu narodu mod drugim tudi veli. kego nadškofa Jegliča. Pokojni Frane J«\gllč jo dovršil avoje študije v Ljubljani, nato pa na Dunaju no Visoki šoli za svetovno trgovino. Po dovršenih študijah Je atopH v bančno službo ter j« bil med drugim ravnatelj podružnice Zadružno gospodarske banka v Celju, nato pa Je prestopil v industrijo, kjer Jj postal ravnatelj podjetja »Zmaj« d. z o. z. v Ljubljani. Na tsm mestu J« razvil svoje sposobno«;! in vodil podjetje v dobrih in alabih časih ter j« znatno pripomogel, da je prišlo na sedanjo višino. Pokojni pa ni bil samo dober gospodarski strokovnjak ln gospodarski človek, temveč Jo imel vedno tudi čuteče srce do svojega bližnjega ln de. lovstva. Zato ga je cenilo delavstvo podjetja, eenUl »o ga njegovi tovariši ln prijatelji. katerih je Imel lepo število. Globoko užaloščeni prldružujamo ▼ aožalju njegovi gospe soprogi in njegovim sorodnikom.
MALI OGLASI
Sveta maša zadušniea za pokojne šentviške rojako Karla in Fronoa Erjavca, Jo-žkota Krogarjo, Miha Duhovnika ln tovariše, bo v nodoljo 15. aprila v kapeli Baragovega semenišča ob osmib zjutraj. Santvid-čani, znanci in prijatelji, vabljeni!
Sv. maša zadušniea za pokojnim dr Jo-žotom Kogejam bo v soboto, dno 14. t. m-ob 7 zjutraj v frančiškanski cerkvi.
»Clanl Krajevnega odbora Zdnzenja vojnih 4nvalldov v Ljubljani, kl so projemali kurivo pri tem odboru, se obveščajo, da radi tehničnih ovir loto« odbor ne bo mogel preskrbeti kuriva. Kdor m.sli spi emanltl dobavitelju kurivo, noj dvigne lzkoznioo pri Pro. inetnem zavodu za premog. Miklošičeva costa 15 ln se prijavi pri svojom trgovcu.
V	počastitev spomina blagor••> Mn" Marije Drofcnig je darovalo g«. Marija SuSnlk. trgovina z zrieznino, 200 lir Elizulietni konfareuel pri Sv. Petru. Bog povrui 1
V	ljubljanski bolnišnici umrli: Janežič .Tera. 49 let, poljska služkinja. Zaloško c. 75; Novak Franc, 45 let. posestnik. V nanje gorico — Brozovica; Bove Anton. 69 lot, sedlar. Sv. Petra c. 74; Kresal Korot. 71 let, telefonist mestnega županstvo. Korlovško o. 1»; llajšp, sestra Gonerozo, 45 let. usmiljenka, Zaloška o. 2; Pišljai iiiUa. i leta. hčerka delavca. Goronja vas 48 — Logatec; I.ot Anton. 42 let, domobranec. Fabioni Antoni jo, 38 let, hčerko nadsprovodniks drž. želez . Celovška cesta 107; Longar Anton. 50 let, žel. uradnik. Predovlčeva ul. 31- Bambič Jo. žef, 57 let, poljski dninar. Velike Lašče 45 — Kočevje.
UMRL NAM JE NA6 NENADOMESTLJIVI ' PREDSTOJNIK, GOSPOD
FRANC JEGLIČ
RAVNATELJ TOVARNE »ZMAJ« BLAGECA POKOJNIKA l^OMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU. LJUBLJANA, dne II. hprlla 1945. URADNISTVO IN DEL\VSTVO TOV. »ZMAJ«
rV bojn z« boljUo bodočnost slov. naroda jo padel v kočevskem Rogu 10. »prilo 194? naš nadvse ljubljeni sin, brat, svsk, stric, bratrance in zaročenec, gospod
BEZLAJ IZIDOR, podn.redaik S. D.
Potreb dragera pokojnika bo dsnes, v petek. ab 19 iz kapele na larno pokop. D. M. v Polju.
Jože ia Frančiška, slarli; Jože, brat, Francka por. Hribar, «elra; Rojko, svak; Mateja, Elka, Mirica, nečakinje. Vrečar Anrclc«, zaročenka, in družine Kočar. Zaje, Janež in Vrečar.
t
bavna
i Službe |
| dob« g
Pomožnega DELAVCA mlajšega sprejme tt. Gustav rac, Tržaška ccsta 9.
IZameniamšB
Črne PREDPASNIKE,
klotoste, ugodno zamenjam za živila. Naslov v upr. »Slov.« pod
St. 2578. _
3 RACE in 1 racmana ruensko pnsme, po 8 mo«. stare, zamenjam za protivrednost. Moste, žago A. Oražein. PRODAM ali zamenjam zo drva in živila novo moško sivo obleko, zelo lep vzorce -temnosivo blago za moško obleko in 1.10 cnjga za hlače. Ogled ves dan. Kamniška 13.
j Kupimo j
NOVA TRCOV1NA -»Hitrost« kupi razne umetuine — in razne boljše predmete. Plnča lakoj. Stritarjeva °
Žensko KOLO, novo in brezhibno kupim ali dam popolnoma novo moško kolo. Nasl. v upravi »Slov.« pod
št. 23t9._
REZILNO ORODJE -kompl. od '/a—'/« cole tkluipme ln borerje) -kupi Motormetan, Celovška^_
TR1C1KELJ, brezhiben, nosilnost do 200 kg, kupi »Motorinetan« — Celov8ka_ 38._
| Prodamo 1
LIMONO v čajn ^" limonado dobro nadomešča limonin ekstrakt »Citrol«. . Stekleničko prinesite • seboj. Dro.
Serija Aut. Kane, 2i-ovska ulica 1.
Rrne Bazin:
Mlin, ki se ne vrti več
Pravljica za velike in male »Lahko go spet odnesete,« Je rekel mil-nar, »moj mlin se ne vrti za par meric pšcnlce. Pri nas Je treba večjih mer!« »Preteklo leto ste vendar še mlell.« »Zdaj pa ne meljem več, ste razumela!« Vdovo je dobro razumela In se že zjokalo, ko je gledalo svojo vredo z žitom ln ono malo Ivančkovo, kl sta bili naslonjeni druga ob drugo, kakor koklja ln njeno plšče. Nestl Ju spet pročT Ali Je to mogoče? Mlinar nI mogel biti tako krut: morda sc Je le Solil. In se Je obrnilo, kakor do hočo otlltlt
»Pojdi, pojdi, IvanČekU Jo rekla. »Mojster Anzelm vzame tvojo In mojo vrečo ln nama vrne lepo belo moko!«
In Jo prijelo z,o roko sinčka, kl Je gledal v »rak proti odprtini mlina In rekel: »Noče, hudobni mlinar, noče!«
Pa nista Se lilla na sredini pobočja, ko se Je mlinar vca razjarjen prikazal na pragu ob vratih, stegnil roke v vrečo In zaicl metati cela pcrgiiča zrnja za t*ma dvema revežema.
»Tu Je vaše zrnjel Prldlta In ga pn-berlta, «e nočeta, da ga vsegn ne raztreseni, ciganska zaloga!«
ia letelo ie nelnlčno zrnje Iz njegovih težkih rok, se valilo doli po bregu tn deževalo na tono tn na otroka. Takšna J*e bila mllnarJeTa «*>*. «a Ja prtiU* »U le-
telo do vrhn milna In podalo na streho kakor toča. Pa se je nenadoma zaslišal škrlpot In obo peruti sta na mah obstali. Mlinar pa nI opazil tega, kajti šel Je že pe stopnicah navzgor, Ivanka, kl Je stala ves čas pri oknn, se Je prav lz srca smejalo. llbogo vdova Je vso žalostna prijela za svojo vrečo, kl Je bila napol prazna.
Sivo krilo In črn Jopič sta kmalu Izginila v polju. Mojster Anzelm In njegova hči sta kmalu Izgubila ubožca lz oči. Pre. nehala sta se smejati, ko sto videlo, da se mlin ne vrti več. Peruti so butate ob vrh, Ječale In se upoglbale, do bi se zasuknlle: ampak čep Je kljuboval vetrn. Mlin Je obstal.
»Pojdem ln odprem peruti,« Je rekel mlinar. »Veter Je oslabel.«
Zosukal Jc ročni k ln razgrnil ua lesene prcčnlce vse platno, kl Jc bilo ob mirnih dnevih privito. Ogrodje mlina sc Je streslo, zldovje Je »trepetalo In ena perut se Je pod silo vetra prelomila na dvoje.
»Proklctl bera«!,« Je zagodrnjal mojster Anzelm, »to si flovek pridobi, č« Jim ustu-žl! Nenadoma se Je veter spremenil, ko sem Ju zapodil proS.«
Drugcgo dne so prišli delavci In takoj začeli s popravili na mlinu. Mlinar Jih Jo dobro plačal, razgrnil platno kot po navadi ln v svoji sobici pri mlinskih kamnih, ča. kal na Skrlpot lesa, kl Je vsako Jutro naznanjal, aa »o se peruti začele vrteti. Ps Je kmalu spet moral platno priviti, ker s« Ja i bal še bojte poškodbe. Dolga brana so
se upoglbala, kakor krogi, mlin pa se nI vrtel.
»Delavci lz našega kraja ne razumejo ničesar In so le mojstrl-skaze!« Jc rekel mlinar. »Pokličem ilruge Iz mesta, ln potem bomo videli!«
In so res prišli dclovcl Iz mesta, kl so podrli streho, nadomestili peruti ln napravili velike stroško mlinarju, pa tudi oni niso uspeli. Ko so poskusili nov stroj, ga veter nI zganil z mesta; žvižgal Je v prefc-nlcah, napihnil Jc platno In ga tudi raztrgal ... Mlin Jc obstal.
Odjemalcev Jo bilo vedno manj. Mojster Anzelm Je začel Imeti sitnosti s sodnljo: obljubljal jo dobave moke, pa jih nI Izvedel. Ivanklna dota se nI več množila, ampak narobe! Mlinar In hčerka sto začela Jokati.
»Ne razumem, kje b! btl vzrok te nesreče,« Je rekla Ivanka. »Zdi se ml pa, da bo ta Tratarlca vmes! Užalili smo Jib ln mogoče, da bi oni znali najti vzrok, zakaj se naš mlin ne vrti več!«
»Ce bi zadostoval kakšen dar. da hI dvignili to kletev, kl tišči nod nomt,« Jo rekel mlinar, »bi sc Jaz nli ne obotavljal Jim ga dati.«
»Pojdite torej, oče. In bodite dobri /. njimi, kajti noša sreča odvlsl morda od teh revežev!«
Vo.lster Anzelm Je vedno rad nbogal svojo hčerko, tudi takrat, ko nI Imela prav. V tem primera pa Je le storil prav. da lo Je poslušal.
(Dalje.)
_ a.
NOVA 1'RGOVINA -»Hitrost« kupi jedilne, vinske servise, pribore in razne steklene predmete Plača takoj. — Stritarjeva 2.
SLIKE nušik starejših in mlajših mojstrov kupim. Pridem oa dom.
Naslove pustiti v upr. »Slov.« pod »Slike« št.
1317. ____
PARCELO nli njivo ob cesti, po možnosti v bližini kolodvora D. M. Polje, kupim. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Za delavnico« št. 2368.
DEŽNI PLAŠČ, moški, nov, impregnirau, prodam. Floriianskn 13-1)1 desno, zadnja vrata.
Moški SUKNJIČ, šport ni, zelo ugodno prodam. Florijanska 13-111 desno, zadnja vrata.
Dve PREPROGI, bosanska in turška, zelo poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2561._
Nove OPANKIC, dam. ske. št. 37, prodam. -Naslov v upr. »Slov.« pod št. 2%y_
RADIO, moderen, popolnoma nov. prodam. Povšctova 31.
Poizvedbe
ZAPESTNICA je bila najdena. Naslov naj-ditn 1 jpr. »Slov.• GOSPOD, kl je v Mostah pred kovočnico našel očala, jc napro-šen, da jih odda pri kovaču ali na žogi A Oraiem,
ZAHVALA. Vsem, ki ste našego drngega moža, očeta, starega očeta, gosp.
WIEDERWOHL IVANA,
nodpregl. elektr. c. žel, v p,
spremili na njegovi zadnji poti, izrekamo naitoplojšo zalivalo. Posebno zahvalo smo dolžni vodstvu ln uslužbencem elektr. c žel. Maša zndušnloa bo v soboto. 14. t. m ob 7 v cerkvi Marijinoga Oznanjenja pri oltarju Sv. Križa. Žalujoče rodbine: Wldcrwohl. Makovec Jakopič.	_
■ Družino univ. prof. Inž. Strojnlkovn •P* naznanja, da bo pokopan naš petnajst-'	letni
ŠTEFAN STROJNIK,
šoBtošolec
v soboto, 14. aprila 1945, ob 8 dop. z 2ol kapelo sv. Petra, na pokopališču pri Sv KrISu v LJubljani. Prosimo molitve zani. V Ljubljani, 1». aprila 1945.
Uslužbenci preskrbovalnega uroda občine Devica Morija v Polju naznanjajo xa-lostno vest, (fa je v boju pndel kot domobranski podnarednik gospod
Bezlaj Izidor
bivši uslužbenec O. P. U. Nai dragi tovariš leži v kapeli na pokopališču pri Dev. Mar. v Polju, od koder bo pogreb danes. v petek, dno 13. aprila ob t9."uri. Svetlega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu.
Devica Morija ▼ Polju, dne 13. aprila 1943.
,	Umrla nam je nuia mati
f* Ivana Glažar
vdova upokojenega železniškega nsljižbencn Pogreb bo v soboto 14. aprila ob pol desetih z Zal, kapela sv. Marije, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 12. aprila 1945. Žalujoča hči Marija in sinovi Jožef, Peter in Viktor.
+ Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, dn nas je 9. t. m. t 78. letu starosti zapustil naš ljubljeni, dobri oče in atari oče, gospod
Ivan Turk
posestnik, organist in tajnik posojilnice.
Lož, dne 10. aprila 1943. Žalujoča družina Turkova in sorodniki.
+ Po večletnem trpljenju je mirno v Gospodu zaspala v 63. letu naša nadvse droga mama, stara mama, taščo in teta, gospa
Ivana Požar roj. Sušteršič
Pogreb bo v soboto 14. t. m. ob 10 dopoldne * Zal, kapela sv. Frančiška, k Sv. križu. Ljubljana, Kamnik, Pirniče, 12. aprila 1945. Žulujoči: Marci por. Mihelčič, Ivče, Nada, Nika, otroci; Morija, vnukinja; Slavko zet in sorodstvo
+	RcI pokrajinske oprave
T Ljubljuni javlja, da je dne U. t. m. umrl
dr. Anton Šapla
agrarni inšpektor in šel odseka za agrarno, pravne posle Vestnega uradnika in sodelavca bomo ohranili v častnem spominu!
+ Umrl nam je v 67. letu naš ljubi soprog, brat, stric, bratranec in svak, gospod
dr. Tone Šapla
inšpektor Pokrajinske uprave
Pogreb bo v soboto 14. aprila ob pol devetih
z Zal, kapela »v. Nikolaja, k Sv. Križu. Sv. maša zadušniea bo v četrtek 19. t. m. ob pol osmih zjutraj v frančiškanski cerkvi.
Žalnjoči ostali.
BW—HM !■»■—I—I
JL Umrl Je v Gospodu, po krotki in rančoi bolezni, moj ljubi mož oziroma naš brat, stric itd., gospod
Franc Jeglič
ravnatelj podjetja »Zmaj«
K večnemu počitku bomo nepozabnega pokojnika položili v sobolo 14. t. m. ob 9 dop. z Zal, kapela sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križa.
Ljubljana, dne 12. aprila 1949, žalujoči: Marica, ženo; Anko por. dr. Stnnovnlk in Ivanko por. Vcllkonja. sestri; nečaki,
nečakinje in ostalo sorodstvo._
žo .Ljudsko Hsknrno.i toti Kramar!* -l/.do 'atelj; Jožko KrošelJ - Urednik; Janko
Hafner.