Telefon št. 74.
Posamna številka 10 h.
t% Miti projtmas:
ia
) teto naprej 26 K — h Ml leta » 13 » — » k trt > > 6 » 50 »
■Mec > 2 > 20 >
V spravnlitvu prejeman: za
leto naprej 20 K - h ■ leta » 10» —»
f!Jl » » 6 „ — »
•esec > 1 » 70»
Ca pošiljanje na dom 20 h na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naročnino In Inserau sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni Kopitar jeve ulice St. S.
Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovana pisma n« vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
mSkih ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dar,izvzemSl nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 154.
V Ljubljani, v sredo, 8. julija 1903.
Letnik XXXI.
Obli jaforična revizija zadrug in slovensko zadružništvo.
Države, k) prednjačijo na polju pametne gospodarske politike, uvidele so že davno, da je zadružništvo prav za prav edino sred stvo, s ko jim se more zadržati oziroma preprečiti propad kmetijstva, za to so pa dale zadružništvu v prvi vrsti zdravo podlago z dobrimi jasnimi zakoni in so porabljale te zakone pravično in v korist stvari — ter se niso nikdar preplašile, če je bilo treba dokazati zadružništvu naklonjenost, bodisi v tej ali onej obliki.
V takih dižavah povspelo seje zadružništvo jako visoko in je postalo činitelj, v kojega se vsi sovragi kmečkega stanu brez vBpešno zaganjajo.
Naša država storila je potom zakono dajstva za zadružništvo bore malo.
Da se je pa vkljub temu naše zadružništvo tako lepo razvilo in se še razvija, to je naše lastno delo, delo samopomoči; na to delo moramo biti ponosni tembolj, ker čujemo zdvojeno tulenje vaeh sovražnikov in uničevaloev kmečkega stanu — kakor stekli napadajo naše zadružništvo, ki pa stoji trdno na realnih tleh in se ne zmeni za napadalce, ker mu nič ne morejo in že tudi, čeravno neradi — svojo onemoglost uvi-devajo.
Pomankljivost našega zadružnega za-konodajstva napotila je pred več leti nekaj novttra&enih prijateljev zadružništva, da so v državnem zboru zahtevali zakon, ki bi nam koristil.
Zadružništvo si je oddahnilo oziroma se razveselilo in je čakalo in čakalo od dneva do dneva na zakon.
Sedaj smo ga vendar pričakali!
Če prečitamo novi zakon, zdi se nam skoraj tako, kakor onemu, ki je od dneva do dneva pričakoval bogatega strica iz Amerike, nazadnje pa je prišel reven mož, ki je prinesel mesto velikega bogastva le dvoje zdravih rok.
Novi zakon ne bo nadomestil starega zadružnega zakona — na to bomo še čakali par vekov — on ima le določila o reviziji zadrug, a tudi to je za zadružništvo velikega pomena.
Ze davno smo uvideli potrebo revizije, za to smo si jo pa sami uredili, a to je bila prostovoljna revizija, koja se ni mogla nikomur predpisati in ho se ji tudi odtegovali posebno oni zavedi, ki bo bili revizije najbolj potrebni.
Novi zakon pa določuje, da se mora v b a k a zadruga podvreči reviziji.
In kdo naj zvršuje revizijo?
Zakon določuje v prvi vrsti za to zadružne zveze in je v merodajnih krogih splošno mnenje, da se bodo dale vse zadruge po zvezah revidirati, ker bi sicer nastavila država svoje lastne, državne revi zorje, kar pa ne bo storila, temveč bode one bele vrane med zadrugami, ki ne bodo v kaki zvezi, pustila revidirati po revizorjih zvez, ki so v okolišu dotičnega trgovskega Bodišča.
Zakon se sicer ozira tudi na dotične deželne odbore, ki podpirajo zadružništvo, ker jim priznava pravico, revidirati one zadruge, ki so prejele neposredno ali posredno iz deželnih sredstev podpore — — a pristavlja — seveda z ozirom na zadružne zveze — če in dokler deželni odbori to pravico sebi pridržujejo.
Nekateri deželni odbori, ki bi tu prišli v poštev, oddali so revizijo £e zadružnim zvezam.
Seveda se to določilo nikakor ne dotika naših slovenskih zadrug, ker zapirajo deželni odbori pred njimi vrata in okna, ko bi se prosilo za kako podporo; — tudi nam naše narodno stališče ne dopušča, da bi se dali vezati po deželnih odborih, ki niso v slovenskih rokah.
Pri slovenskih zadrugah pride torej v poštev le revizija po zvezah — kot ceneja — in ker daje popolna zveza svojim zadrugam poleg revizije še druge ugodnosti.
Zakon označuje precizno zveze, kojim se bo dala revizijska pravica; zveze naj bodo ustanovljene ali po društvenem zakonu, koje zadnje določilo je ravno za naše razmere jako zanimivo, ker je bilo precej bojev s trgovskimi sodišči, ki niso hotela registrirati zadrug, koje bi imele kot člane tudi juri-dične osebe.
Med zvezami na podlagi društvenega in zadružnega zakona je velikanska razlika. L veze na podlagi društvenega zakona smejo le samo revidirati, torej je njihov delokrog popolnoma omejen — taka zveza je na slovenskem po starosti slovenskih posojilničarjev g. Mihi Vošnjak ustanovljena »Zveza slovenskih posojilnic v Celji«.
Zveze, vatanovljene na podlagi zadruž nega zakona pa smejo tudi zastopati skupne koristi svojih zadrug ter imeti ž njimi tudi zveze glede poslovanja, kakor iste tudi med zadrugami vzdržavati, take zveze imajo to raj denarno sporavnavo potom centralnih blagajn, morejo sprejemati in zvrševati na ročila oziroma posredovati pri nakupovanju in prodaji itd.
Da pa morejo zveze vsptšno delovati, morajo imeti najmanj 50 zadrug — oziroma vse zadruge ene dežele ali vsaj vse zadruge ene dežele, ki imajo skupni gospodarski smoter i n isti poslovni jezik.
Na podlagi teh določil oglejmo si vse slovenske zadružne zveze — ker to je samo ob sebi umevno, da nima nobena slovenska zadruga nič iskati v kaki nemški ali laški
zvezi--— in če bi bila katera dozdaj
v tuji zvezi, bo morala že z ozirom na celo-kupnost slovenskega zadružništva od iste slovo jemati---ako nam narodni nasprotniki v političnem oziru gospodarijo — v gospodarskem ozizu se jih moramo rešiti.
Proč toraj, slovenske zadruge, — od nemških in laških zvez!
Imamo pa sledeče zveze:
1.	Kot najstarejša — »Zveza slovenskih posojilnic v Celji«, ki je pa, kakor smo že prej omenili, vstanovljena na podlagi društvenega zakona, je toraj njen delokrog omejen.
2.	Gospodarska zveza v Ljubljani;
3.	Gospodarska zveza v Pulji;
4.	Centralna posojilnica v Gorici;
5.	Zveza kranjskih mlekarn v Logatcu;
6 Centralna posojilnica v Krškem,
koja zadnja pa ne more priti v poštev, ker je njen namen Ie denarna sporavnava, a je tudi v tem oziru le prav nežna vijolica, koji vzdržuje rahlo življenje znani zaslužni po-sojilničar g. Lapajne.
Ker pa tudi »Centralna posojilnica v Gorici, »Gospodarska zveza v Pulji in „Zveza kranjskih mlekarn v Logatcu" ne morejo priti v poštev, ker glede števila članov ne zadoščajo postavnim določilom, pride v poštev edino le »Gospodarska zveza« v Ljubljani, ki je zdaj najpopolnejša zveza na Slovenskem.
Da ne bode kdo oporekal, češ da se moramo ozirati na celjsko zvezo, omenimo, da je ona le zveza posojilnic — a drugih zadrug ne more sprejeti.
Nikakor ni naš namen, da bi iz tega logično sklepali, naj se zadruge omenjenih zvez izneverijo Bvojim zvezam in naj pristopijo »Gospodarski zvezi" v Ljubljani, ki je edina popolns, ima „Centralno blagajno« itd. itd. — naš namen je le, narisati naše zadružne razmere, kakoršne so.
To je pa jasno, kot beli dan, da te razmere ne morejo take ostati, da se morajo nekako spremeniti — urediti, kako, o tem si danes ne prisvojamo besede, ker to je v prvi vrsti stvar zvez samih, ki bi naj sporazumno poBtopale.
V to svrho bi naj sklicala „Gospodar-ska zveza« v Ljubljani merodajne činitelje vseh zvez na posvetovanje in to v najkrajšem času, ker je velikega pomena, da so naše zadružne razmere še pred objavljenjem novega zakona vrejene.
Koncem še pristavljamo vročo željo, da bi vsi naši zadrugarji vpoštevali ta članek s
stališča pravega zadružn štva in samo le zadružništva, ker je pisan le z namenom, da našemu zadružništvu koristi.
Koerfoerjeva kriza rešena.
Danes zjutraj je izšlo cesarjevo lastnoročno pismo, ki pomeni rešitev sedanje dolgotrajno in akutne krize. Cesarjevo pismo, objavljeno v današnji šte\i!ki »Wien. Zeit « se glasi: • Ljubi dr. Koerber ! Po zrelem preudarku in temeljiti preiskušnji vseh razlogov, ki so Vas napotili, da vložite demi-Bijo svojo in celega svojega kabineta, n e morem, vkljub vsem težko-č a m, ki po Vašem mnenju obvladujejo položaj in ovirajo Vaše delovanje, ustreči Vaši prošnji za odopus t. V oči-gled velevažnim zadevam, ki zahtevajo rešitve v bližnjem času in se morata poveriti Vašim izkušenim močem, potrebujem tudi nadalje Vaše dragocene pomoči. Ko rade volje izrekam Vam in ostalim članom ministerstva zahvalo in priznanje za mnoge do sedanje zasluge, računam n» Vaš že večkrat pr6iBkušeni patriotizem in Vas zagotavljam svojega nadaljniega popolnega zaupanja.
Dunaj, 7. julija 1903.
Franc Jožef I.
To pismo je prejel Koerber včeraj popoldne ob 3. uri v posebni avdienci. Takoj nato je sklical ministerski posvet, ki se ga je udeležil tudi Rezek. Koerber je prebral laskavo oesarjevo pismo. Minister Rezek je takoj izjavil, da vztraja pri prvi demisiji. Ta zadera se seve včeraj ni mogla rešiti, danes zjutraj pa je vladar že odpotoval v Išl. V vladi bližje stoječih krogih je napravilo to cesarjevo pismo najboljši vtis in pravijo, da se enak slučaj ne ponovi več. Nasprotno se pa v mladočeških krogih pismu ne pripisuje tolika važnost in kaže na pismi, ki sta jih dobila ministra Badeni in Kalnoky in bila še bolj prisrčno sostavljena, a sta vendar morala iti.
Položaj na Ogrskem.
Grcf Khuen Hedervary ima baie precej nade, da se mu posreči tudi na Ogrskem, kar Be mu je posrečilo na Hrvatskem: da razdvoji opozicijo. Iz Budimpešte prihaja namreč vest, da je neodvisna stranka v včerajšnji seji sklenila s 26 proti 20 glasom, da indemnitetne predloge ne bo obstruirala. Tako veselje bi bilo povsem neopravičeno. Kajti po vsem, kar se čuje o dogodkih v tej stranki, ni dvomiti, da oni 20, ki bo bili v manjšini, se nik«kor ne bodo pokorili večini in bodo nadaljevali z obstrukcijo. Rečeni sklep neodvisne stranke torej praktično nima nobenega pomena. To pa tem manje, ker je madjarska javnost na strani obstruk-cijonistov in ker je grof Khuen osebno ne-simpatičen na vseh straneh. V tem pogledu je bil veleBimptomatičen včerajšnji shod soc. demokracije. Kakih 20000 zborovalcev je tako rekoč preklinjalo grof Khuena in njegovo vladanje.
Emile Loubet v Londonu.
Predsednik francoske republike je odpotoval na Angleško, da kralju Edvardu vrne obisk v Parizu. Loubet je na križarki »Guichen« v ponedeljek ob poldrugi uri popoludne dospel v angleško pristanišče Dover. Prihod pozdravile so angleške vojne ladije z 21 streli iz topov, na kar so z la-dije odzdravili z istotolikimi streli. Na obrežju bo pozdravili predsednika Loubeta: vojvoda Connaught, kraljev brat, francoski poslanik Cambon s členi poslaništva in lord Ilovve, ki je bil določen častnim spremljevalcem predsednikovim. Loubet, vojvoda Connaught, Delcasso in drugi členi spremstva so Be odpeljali na to v kraljevih kočijah na kolodvor in od tam po železnici v London, kamor bo dospeli ob 4. uri in pol popoludne. Victoria Station v Londonu je bil jako lepo in elegantno okrašen. Na kolodvoru je Loubeta pričakoval kralj Edvard in sta se predsednik in kralj jako priBrčno pozdravila. Kralj je predsedniku izrazil svojo radost na tem, da ga more pozdraviti na angleških tleh, in je želel, da bi predsedniku bilo bivanje v Lon-
donu tako prijetno, kakor je bilo kralju prijetno bivanje v Parizu. Vesti iz Londona zatrjujejo, da so Angleži Loubeta še prisrč-neje vsprejeli, nego so vsprejeli Francozi kralja Edvarda. S kolodvora sta Be kralj in Loubet v kočiji odpeljala v palačo St. James. Povsod je bilo vse polno angleških in francoskih zastav in povsod je narod navdušeno pozdravljal kralja in Loubeta. V včerajšnji seji angleške zbornice je liberalec Lambert vprašal, da li bi se moglo dobiti formulo, po kateri bi zbornica pokazala, kako visoko ceni obisk predsednika Loubeta. Ministerski predsednik Balfour je odgovoril, da jedini način, na kateri more zbornica izraziti svoja čutila, je ta, da vsprejme adreso, izražajočo častitke predsedniku Loubetu. Nadeja se, da bo taka adresa soglasno in navdušeno vsprejeta.
Iz brzojavk.
Kaj se zgodiznadnormal-nimštevilom vojaških novince v ? Na to vprašanje je te dni odgovoril domobranski minister, da se uvrste vei v stalno armado nad normalno število potrjeni novinci v deželno brambo, iz te pa v nadomestno reaervo. Ta urretitev so bo pa mogla izvesti šele koncem avgusta ali pa tekom septembra. — Minister Rezek se po vsprejemu demisije poda na daljši dopust in šele v jeseni odloči za parlamentarno delovanje ali pa za prelesuro v Pragi.
—	Potovanje i t a 1. kralja v P a -r i z. »Tribuna« ve poročati, da se načrt za potovanje kralja Viktorja Emanuela radi papeževe bolezni nič ne spremeni. — Trgovinska pogodba mej Avstro-Ogrsko in Italijo. Milanski »Sole« javlja, da se v drugi polovi -i avgusta prično dogovori vlad glede dosege modusa vivendi ali pa nove pogodbe. — Vodstvo Ko-šutove stranke namerava proti onim članom, ki bodo vkljub nasprotnemu sklepu obnovili obstrukcijo, postopati z vso strogostjo ter jih prisiliti, da izvajajo konse-kvence. — Bolgarija osnuje nova zastopstva. Bolgarska vlada namerava v Rimu, Berolinu in Londonu ustanoviti nova zastopstva. Italija je temu že pritrdila.
—	bultanova vlada demontira. V posebni noti na svoje poslanike na Dunaju, v Petrogradu in Parizu dementira sultanova vlada trditev Bolgarije glede vojnih priprav in pravi, da vso to akcijo izvršuje le v svrho zatiranja vstaških čet. — Odgovor Anglije na naznanilo nastopa vlade Petra I. srbski vladi ni po-volji, ker veje iz njega neka hladnoBt, obsoja umor in zahteva za slučaj obnovitve diplomatiške zveze izključenja morilcev iz armade in povzročiteljev zarote iz ministerstva.
—	Volitev v srbsko skupščino je razpisana na 8. sept. po starem koledarju, sestanek pa na 1. okt. Nova skupščina bo štela več poslancev.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 8 julija.
O svetem Očetu smo danes opoldne izdali posebno izdajo »Slovenca«, v kateri sme priobčili najnovejše vesti, ki so nam došle do 11. ure dopoldne. Zunanjim naročnikom prilagamo posebno izdajo v večerni izdaji našega lista, ljubljanskim naročnikom smo jo pa, koliker je bilo mogoče, dostavili že tekom dneva na dom. Kdor bi je ne dobil, naj jo blagohotno reklamuje v našem upravništvu. Danes zjutraj na vse zgodaj smo poročila, katera smo dobili do včeraj opolnoči, na lepakih prilepili pred našim uprav-ništvom in na vrata Brusove prodajalnice Pred škofijo. Na stotine ljudstva je hodilo čitat najnovejše vesti. O vseh najnovejših poročilih bomo tudi vnaprej svoje somišljenike točno obveščali.
Kako Nemoi nastopajo proti celjskim Slovencem. »Domovina« piše. Naše vedno najbolje uspele veselice so celjskim nemčurjem trn v peti. Vsako sredstvo, tudi
J
/ Z
najpodlejše, jim je dobro, da si le malo ukro • ti jo svojo nebrzdano strast proti vsemu, lur je slovenskega. Tako so včeraj poslali svoje barabe na Oitroloo, ki so od veselice iz bmartna mirno domu idoče napadli s sekirami, vilami, nožmi in pri tem ranili vej naiih, med drugim tudi ženo enega naiih godcev s sekiro smrtno-nevarno. Dobro vemo, kdo tiči za temi barabami, kdo jih podkupuje za tolovajske čine, in ne bomo poprej mirovali, dokler ne izročimo vseh zasluženi kazni. Naše ljudstvo ps naj izve njihova imena, da se jih bo varovalo bolj, kakor garjevega psa. Zapomnili si bomo celjske nemčurje, ki živijo le od našega denarja, v zahvalo pa nas in naše žene na eesti s sekirami pobijajo.« — Kaj pravijo k temu gg. Dzimski, S c h w e -gel in dr. Tavčar?
Biskup Strossmajer se je včeraj na peti v Rogatec mudil v Zagrebu.
Desetletnica. Duhovniki, ki so zapustili leta 1893. kn. škofijsko semenišče, nameravajo letos slovesno slaviti desetletnico mašništva v praznik Marije S n e ž n i c e, to je 5. dne prihodnjega meseca avgusta, v Marijinem svetišču na Brezjah. Podrobni načrt in vspored te slovesnosti razpošilja posamnim vlč. gg. tovarišem gospod mošenjski župnik Ivan Krst Trpin, s prijazno prošnjo, naj blagovoli vsak posameznik naglo odgovoriti, pristaviti k načrtu svoje menenje ali pomisleke ter hkrati naznaniti dan in uro svojega prihoda v Mošnje, oziroma na Brezje.
Volitve v Vojniku odobrene. C. kr. namestništvo v Gradcu je odobrilo občinske volitve v Vojniku in odbilo slovenski rekurz, češ, da nima proti nemški slepariji nič ukreniti.
Zdravniika vest G. dr. P1 e č n i k , ki je bil zadnji čas na Dunaju, brat g. kaplana pri sv. Petru v Ljubljani, je imenovan za prorektorja v Črnovioah. Skoda, da ne obdrži tukajšnja bolnica tako izvrstno zdravniško moč in ne ustanovi v tukajšnji bolnici toliko potrebno mesto prorektorja.
Dvojna županska volitev v Skofji Loki. Dvakrat so volili župana za Skoijo Loko. Prva volitev se je vršila v noči od
6.	na 7. julija. Druga pa po dnevu 7. julija. Prvo volitev je vodil ali Bahus ali pa škra-telj nagajivček, in je izvolil Slavko Iiisa za župana. Razglasil je zaključek seje na tabli, ki so jo nagajivčki obesili po noči na hišo žene zgoraj imenovanega, kjer smo zjutraj brali napis »Purgermajster«. Drugo volitev je pa vodil Janez Jesenko, in dala je ta volitev župana Lenčka. — Pač so ljubeznjivi ti gospodje in usmiljeni. Hoteli so obema delo olajšati. Jeden naj bi bil župan po noči za gotove gospode, eden pa po dnevu. Po-nočni župan je že odložil svojo čast. Bil je samo muha enodnevnica.
Županom v Skofji Loki je bil dne
7.	julija izvoljen gospod notar Niko Lenček skoro soglasno, le dveh ali treh glasov ni dobil. Povdarjal je, da je narodno naprednega mišljenja, a zmeren in pravičen. Ker se je zanašalo na njegovo pravičnost, katero je že večkrat pokazal, so naši somiš Ijeniki njemu oddali glasove. — Svetovalcem so bili izvoljeni gg. Lovro S u š n i k , Gašper Č a r m a n , dr. Anton A r k o in Konrad P e c h e r. — Gospoda v občinskem zastopu, skrbite pred vsem za korist ob čine!
birmi, kar je ie edino tolažilo za užaljene stariie.
—	Neurje in strela. Z Gore nad Idrijo doe 6. julija 1903. Pondeljek 6. t m. ob '/t 8. zvečer je mej grozno nevihto, kakorine že zdavno ne pomnimo, treščilo v hlev posestnika Antona Kolenec na Gorah. Dasi so bili domači takoj pri plamenu, vendar ni bilo moči uduiiti ognja, ki se je v notranj fičini suhe strehe brzo potegnil po dolgem tako, da je bilo b krati vsa poslopje v ognju in zgorelo do tal s skednjem vred. Ker je posestnik na samem, seveda ni bilo takoj pomoči; pa doSli so vrli in neustrašeni naii Gorjanci ter Idrikani, da so z največjim naporom in nevarnostjo obvarovali vsaj biio in kozolec, ksteri poslopji stojita vsako ti-koma hleva. Hvala in priznanje vrlim po-msgalcem in gasilcem 1 To letos pri nas že drugi slučaj! Sploh se nam zdi, da je letos idrijska okolica po tem elementu grozno prizadeta. Skoda poseBtnikova je velika, ker mu je ubit en presič, mu zgoreli stroii in več gospodarskega orodja. Škode je 4000 K. Zavarovan je pa ponesrečenec le za 1600 K za štiri poslopja. Dobrotljivim srcem priporočamo nesrečnika; vslasti sosedje naj se ga dobro spomnijo, ker je blag in vedno postrežljiv. Milosrdne darove sprejema župni urad na Gori pri Idriji.
—	Sneg na kamniiklh planinah. Zadnji dve noči je padlo na kamniških planinah obilo snega. Tudi pri nas je padla temperatura za 6 ntopinj R.
ljubljanske novice.
Ljubljanski občinski svet.
Včeraj je imel obč. svet ljubljanski sejo, v kateri se je naznanil iupan Hribar, da je od Prešernove veselice okolu 18.000 kron kosmatega dohodka. Vdeležilo se je veselice nad 8000 oseb. Zahvalil, se je damam, čemur je pritrdil obč. svet Župan je na to dejal, da bodi to „narodnim damam zadostilo in
—	Strela ubila. Z Gojzda 7. jul. 1903. Na Kamniški planini je dne 5. t. m., to je v nedeljo popoludne ob pol 3 uri strela ubila 4 goveda posestniku Kljukcu s Pra-protnega, iupnije Stranje. Revež kmet ob taki nesreči. Tu naj bi država pomagala.
—	Nagla smrt — vsled srieno-vega pika. Od Bele cerkve na Dolenjskem, 6. jul. — Tukajšne šole pridna učenka Ma-rija Tramte iz Breške vasi, St. Jernejske župnije, stara nekaj nad 11 let, šla je v opoldanski vročini zalego sršenov izpred hleva preganjat. Kar se ji zapodi eden izmed razdraženih mrčesov v obraz in jo piči pod desno oko. Deklica je takoj začutila hude bolečine, najprej v obrazu; kmali nato začne jo tudi v prsih tiščati; bljuvanje nastopi; barva ji postaja višnjeva, oči ji oste klene in preden je preteklo dobre pol ure — bila je mrlič. — Pred tremi dnevi bila e v Beli cerkvi pri izpovedi in pri sveti
)
nečuven napad ki se je še-le nedavno zgodil v slovenskim listu.' Ali je mislil morda s na .Ježa?"
Streljanje v zrak. Župan Hribar je omenil na to Schweglove državnozborske interpelacije, ki je slikala dogodke v Ljubljani v krivi luči. Župan je rekel, da ni res, da bi kaki nemiki dami rekel, da radi enega Nemca nebo dal sprazniti „Zvezde".Te besede si je dotična dama izmislila. Žalostno je, da častni obSan Ljubljane svoje interpelacije opira na popolnoma izmišljena dejstva. Župan je tudi povedal, da mu je besedilo interpelacije preskrbel P 1 a t a n. Ali se tega ni zdelo vredno storiti državnemu poslancu ljubljanskega mesta dr. Tavčarju?
Zupan je končno izrazil upanje, da se bodo s to interpelacijo pečali tudi državni poslanci, »kadar jim bo to omogočeno«. Radovedni smo, kdaj bo to mogoče dr. Tavčarju. Proč od zvezez Nemci!
Občinski svetnik Žužek predlaga, naj se častnemu občanu baronu Schweglu izreče ogorčenje in obžalovanje, da je v državnem zboru kot častni meščan ljubljanski stavil interpelacijo, ki Ljubljano ponižuje. (Dobro klici.) Bolohov Jože, po nemški baron Schwegel se bo temu izrazu »ogorčenja« smejal in v znanem svojem kavalirskem nastopu tudi ne bo izvajal posledic. Ko bi imeli občinski svetniki malo več »korajže«, bi ne streljali tako v zrak. Treba bi bilo radikalnejših sklepov proti takemu »častnemu« meščanu! Kedaj bodo neki sprejeli izraz ogorčenja baronu Heinu radi raznih nepreklica-nih poročil v Ljubljani? Kako drugače večkrat piha obč. svet neopravičeno na »klerikalce !«
V nedeljo je bilo konsig-nirano orožništvo iz dežele v Ljubljani! O tej veleznačilni vesti, ki je krotila po Ljubljani povodom Prešernove slavnosti je župana interpeliral dr. K u š a r. Župan je odgovoril, da mu ni ničesar znanega, da bo pa vprašal g. grofa Schaffgot-Bcha, ki mu je v odsotnosti barona Heina zagotovil, da zadošča domača policija, ali če treba k večjemu domače orožništvo.
Po teh naBtopih je povedal župan, da je bila vseučiliška deputacija pri naučnem ministru (»Slovenija« na ko mando dr. Tavčarjevo menda ni šla.) Župan je rekel, da prizadevanje te deputaeije ne spada v javnost O zgradbi novega južnega kolodvora mu je obljubil generalni ravnatelj južne železnice, da bo takoj naročil referentu, naj določi dela, s katerimi bi se lahko pričelo takoj- Projekt bo treba še nekoliko prenarediti. Na te obljube se seve ni povse zanesti.
Občinski svetnik Senekovič je po dal poročilo o stroških za zgradbo električne železnice. Investirani kapital znaša 1,026.718 kron 29 h, kakor poroča družba, ki ima v upravi električno železnico. Dalje je poročal o računskem zaključku mestnega nbožnega zaklada, katerega premoženje znaša 714.438 kron 86 h, premoženje meščanskega zaklada pa znaša 244.727 K 24 h.
Meščanstvo sejepodelilo upravitelju kolizeja g. Franc Jenku
zidarskemu mojstru gosp. Valentinu Accetto in hiinemu posestniku g. M e 1-hijorju Zupanu proti navadni taksi 300 kron. 89 osebam je občinski svet po delil domovinsko pravico (mej njimi občinskemu svetniku gospodu Ubaldu pl. Trnk6ozyju), 68 osebam je pa obč. svet proinje odklonil. Imena in reiitve priobčimo jutri.
Pri nasvetu mestnega magistrata, da je za novo iestletno dobo voliti dva zastopnika občinskega sveta v o. kr. mestnišolski svet, v katerem sta bila doslej kot zastopnika mesta gospod dr. M a j a r o n in ravnatelj gospod 8 u b i c , je izjavil gospod bubic, da novega mandata v to korporacijo ne sprejme. Občinski svetnik g. Požar je priporočal, naj se z ozirom na to volitev izvrši še le v petek, ker ne kaže pred občinstvom (!) razpravljati o novem kandidatu. Naše mnenje je, da bi se v mestni šolski svet lahko poslalo tudi kakega obrtniškega zastopnika.
Prvo poročilo novega občinskega svetnika vpokojenega vseučiliškega profesorja dr. Kreka je bilo za dvornega svetnika malo prikladno. Poročal je o nagradah stražnikom Herzogu, Molku, Podre beršku in Potokarju, ker so zasledovali pse brez znamk. Da se jim 100 kron. Povišanje nagrade se odkloni.
Prošnja Neže b i t a r j eve za odpravnino po njenem možu se odkloni, češ, da bi moral mož sam prositi.
O ponudbi Ivana Ahlina sa nakup neke mestne parcele se bo še razpravljalo v jutršnji seji.
Zanimanje je vzbujala točka o uporabi trotoarja ob kazinskem po slopju v svrho izvrševanja kavarniške obrti in o postav ljenjumiz in stolov pod kostanji v „Z v e z d i", a bila je odložena za sejo prihodnji petek.
Obč. svetnik gosp. Stare je prebral dopis g. knezoškola glede poravnave nedostatka pri troških za popravo cerkve sv. Jakoba, ki se glasi:
Slavnemu mestu, magistratu v Ljubljani.
Obžalujem, da ne morem ustreči pozivu občinskega sveta ljubljanskega z dne 9. t. m., naznanjenim mi s tamošniim cenjenim dopisom z dne 17. t. m. št. 20.904, po katerem naj bi jaz v interesu prizadetih davkoplačevalcev poplačal in pokril primanjkljaj, ki je nastal vsled prekoračenja Btavbne svote za rekonstrukcijo šentjakobske cerkve, v zne sku 36.444 K 38 vin., iz zaklada potresnih daril, no pa iz čisto umevnegs, vsem dobro znanega vzroka, ker tega zaklada tako od itejem nekatere male zneske, ki so bili do-poslani za čiasa mojega bivanja v Ljubljani, a so bili že tudi izročeni svojemu namenu — sploh nikdar nisem imel v rokah. It ra čunov o tem zakladu, hranjenih v tukajšnjem ordinarijantnem arhivu, sem se veliko več prepričal, da je bil ta zaklad že pred mojim prihodom v Ljubljano še pod mojim pokoj nim prednikom razdeljen. Iz istih rsčunov sem tudi povzel, da je cerkev sv. Jakoba v Ljubljani iz tega zaklada dobila podpore 2000 K, kateri znesek je bil izročen cerkvenemu predstojništvu, naložen v hranilni knjižici »Ljudske posojilnice" št. 25.
Prosim slavni mestni magistrat, naj blagovoli obvestiti o tem mojem odgovoru ob činski svet ljubljanski.«
Občin, svet je vzel ta dopis na znanje, občin, svetnik Stare pa je imenom odseka predlagal, naj se v pokritje dolga prične v fari sv. Jakoba od 1. oktobra pobirati 9'/,% doklada, ki se bo pobirala pet let Občinski svetnik L e n č e je predlagal naj bi se plačevanje raztegnilo na 10 let. Protivil se je obč. svetnik Stare, a predlog je bil pri gla sovanju sprejet. Župan pa je predlog po glasovanju razveljavil, češ, da je nezakonit. Ta točka poročila pride še enkrat na dnevni red. Prošnja šentjakobskih župljanov, da bi se jim plačal dolg iz občin, sredstev, se je odklonila.
Občinski svet ljubljanski ima jutri zvečer zopet sejo, v kateri reši točke, ki so včeraj ostale nereSene.
Izredna seja občinskega sveta. V petek dne 10. julija t. 1. ima občinski svet ljub ljanski ob šestih popoludne v mestni dvorani izredno mesečno sejo. Na dnevnem redu so sledeče točke: Stavbnega odseka poročilo o uredbi spodnjega dela Miklošičeve ceste po leg frančiškanske cerkve. Šolskega odseka poročilo o dovolitvi kredita: a) za prezidave v poslopji druge mestne deške ljudske iole; b) za razne poprave in nove nabave v mest nih ljudskih šolah. Šolskega odseka samostalni predlog v zadevi odprave odlike na ljudskih šolah ( I ). Združenih odaekov, regulač nega in stavbnega, poročilo o spremembi Vegovih ulic ob bivšem Ivan Grajžarjevem posestvu.
»Glasbene Matice« redni občni zbor bode v soboto, dne 11. t m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih, na kar p. n. društvenike še enkrat opozarjamo. Društveni
odst 4 društvenih vodstveni sobi
na
računi leže v smislu § 7, pravih od jutri nadalje v vpogled.
Koncert abiturijentov obeh tukajšnjih c. kr. učiteljišč se vrši dne 14. t. m. v veliki čitalnični dvorani »Narodnega doma« na korist »Učiteljskemu konviktu« z naslednjim vsporedom: 1. J. Brahms: Akademična slavnostna overtura za veliki orkester. 2. J. Haydn: Cesarska pesem, unisono, s sprem-ljevanjem orkestra. 3. A. Foerster: »Ave Maria«, mešan zbor b spremljevanjem orkestra. 4. Fr. S. Vilhar: »Slovo«, moški zbor bariton solo in s spremljevanjem orkestra. 5. Or. A. Dvcfak: »Slovanski pleni« št. 1., 8., za veliki orkester, s spremljevanjem orkestra. 6. E. Adamič: s) »Lipa«, b) »V gozdu«, mešana zbora. 7. K d. Grieg: »Nova zemlja«, mešan zbor z bariton-solo. — Pri koncertu sodelujejo gojenci in gojenke obeh tukajšnjih o. kr. učiteljišč. Zbor šteje okrog 100 pevk in pevcev. Zbori So izvrstno na-študirani, tako da je pričakovati pri koncertu sijajnega vspeha in mnogo vžitka.
Ubegli kaznjenci. Iz tukajšne jetnišnice so dane* po noči ubegli 3 kaznjenci in sicer: Anton Šiška, kateri je bil pri zadnjih porotnih obravnavah zaradi težke telesne poškodbe obsojen na 5 let težke ječe; Fran S m o 1 e j , bivši orožnik, kateri je bil tndi pri zadnjih porotnih obravnavah obsojen na 4 leta težke ječe in sicer radi tatvina in pa Jurij Ž v o k e 1 j, bivši hlapec v Š ški, ki je bil obsojen radi tatvine na 18 mesecev težke ječe. Vsi trije so bili pripravljeni za v Gradiško. Ušli so baje iz stranišča. Pobeg je napeljal Smolej, ki je bil tudi že jetni&ki paznik v novi justični palači in ie dobro poznal razmere in navade notri. Navedenei, ki so bili vsi skupaj v jedni ječi v II. nadstr. zaprti, bo ušli skozi luknjo, skozi katero se daje kibla v celico in jemlje ven. Ta luknja ima vrata v celici in zunaj na hodniku. Slednja vrata so bila le prislonjena in nn zapahajena, vsled Česar so Smolej, SiSka in Žvokelj vrata lahko odprli in se splazili skoz luknjo na hodnik. Sedaj pa je bilo treba dobiti ključe od vrat na hodnikih v roke. Smolej je vedel, kje spijo pazniki in je šel v sobo, kjer je spal paznik Čeme. kateremu je vzel ključe in ž njimi je odprl vsa vrata na hodnikih, koder so šli in jih za seboj spet zaprl. Popred pa je bil še najbrže Smolej zaklenil kuharja Borko v njegovo sobo, da ni mogel ven. Prišedii iz zaporov na hodnik, kjer je depozitni urad, položili so ključe na okno in odšli v pritližje, kjer so odprli vrata v Cigaletove ulice in pobegnili na prosto. Ključ od slednjih vrat so pustili tičati v ključavnici. Pobeg se ni takoj opazil in se je najbrže izvršil takrat, ko je šel paznik iz drugega nadstropja v kletne prostore na-vijat kontrolno uro. Kedai se to zgodi, je bilo Smoleju dobro znano. Notranje zaperne prostore stražita po noči le dva paznika in sicer eden do polnoči, drugi pa popolunoči. Danes ponoči sta imela stražo paznika Kalan in Zrimšek. Ali se je pobeg izvršil pred polnočjo ali po polnoči, ni znano. Koj, ko se je pobeg zapazil, alarmirala se je žandar-merija in policija, pa dosedaj še niso nobenega pobeglega kaznenca ujeli.
Regulacija Marijinega trga. Za razširjenje tega trga se bode potrebovalo in sicer za Mayerjevo h šo 20.000 gld. za Schiflarjevo pa okolu 40.000 gld. Zadnja se bode bržkone pridobila potom razlastitve ker se gospodar nekam brani svoje poslopje prodati.
Novo deželnobrambovsko vojašnico bodo pričeli graditi prihodnjo spomlad.
Ljubljanica je narasla vsled zadnjega deževja za 1 20 m nad normalom.
Voda na Barji. Po nekaterih mestih je voda stopila čez bregove Ljubljanice in Iške. Seno kar ga je še zunaj ostalo te dni, je pokvarjeno.
Tat pobegnil. Tapetnik Josip Straseer, stanujoč pri Kastelicu na Dunajski cesti št. 19 je ukradel šivilji Leopoldini Budan na Kongresnem trgu št. 7 o priliki, ko jo je obiskal, srebrno uro in srebrno verižico, na kar je pobegnil iz Ljubljane, zapustivši pri svojem hišnem gospodarju dolg za hrano in stanovanje.
Kolo odpeljal. Ernstu Speilu, mehaniku v Trnovskih ulicah št. 15 je 2. t. m, pisar Ivan Volkar iz Kamnika odpeljal kolo, katero si je bil izocsodil in se ni več ž njim vrnil. — Dne 6 t. m. zvečer prišel je k izposojevalki koles Ani Gregorič na Dunajski cesti št 16 neki 16 do 18 let stari fant, ki je dejal, da je Ivan Premk in da stanuje v Prečnih ulicah št. 6. Izposodil si je kolo in se odpeljal, a se do danes ni vrnil. V Prečnih ulicah ga nihče ne pozna. Kam se je odpeljal, se ne ve. Najbrže je kolo kje prodal ali pa zastavil.
Izgubljene stvari. Trgoveo in knjigovezi Fran Breskvar, stan. na sv. Petra eesti št. 77 J je izgubil v noči od 6. na 7. t m. na po' od kavarne »Avstrija« pa do doma slat n očnik vreden 40 kron. — Ana Maller, vdo stan. v Komenskega ulicah št. 36 je izf bila danes dopoludne na poti od Dunaj ceste po Sodnijski ceBti in Komensk ulicah do doma bankovec za 10 kron Marija Kranjc, zasebnica na sv. Petra j št. 83 je našla danes dopoludne mej pi