PoStnlna plačana v gotovini Leto XXI.. št. 4 Ljubljana, torek 6, januarja 1942-XX Cena cent. 70 Upravmštvo: LJubljana, Pucclnljeva ulica 5 — relefOD St 31-22, 31-23, 31-24 mseratni oddelek. Ljubljana Pucclnljeva uUca 5 — Teleton 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: LjuDljanska cesta 3t_ 12 tlačuni pri post cek zavodu: Ljub Ijana št 17.749 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO La ogla se 12 tir Italije m inozemstva ima Unione Pubblicita Italiana S. A.. Milane Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno L. 12.— za inozemstvo pa U 22.80 Uredništvo: Ljubljana. Puccmijeva ulica štev. 6. telefon 31-22. 31-23. 31-24 Rokopisi se oe vračajc CONCESSIONAR1A ESCLUS1VA per la pubblicita di provenienza Italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. MOano Aticcchi di ingenti forze aeree su Malta Numerosi apparecchi nemici distrutti o danneggiati Nulla d*i«iportante nel settore di Agedabia II Quartiere Generale delle Forze Arma-te comunica in data di 5 gennaio il seguen-te hnllettino di guerra n. 582: Nulla di importante da segnalare nel settore di Agedabia. Intensi azioni di artiglieria e di aviešno naDadb" Številna britanska oporšč^. S posameznih sektorjev boiišča na Malaji Da javliaio zadnja poročila, da se iaDonsko nrod:ra-nje proti jugu nadaljuje z veliko naglico in dobrim uspehom. Kako hudo je bila Velika Britanija zadeta od japonskih uspehov v vzhodni Aziji. se prav točno razvidi- iz intervjuja, ki ga je na novega leta dan dal britanski admiral sir Andrevv Cunningham na krovu angleške admiralske ladje »Queen Eli-sabeth«. Admiral Cunnmgham je iziavil predstavnikom tiska: »Ako izgube Zedinjene države Filipine, bo Kitajsko morje postalo Japonski ocean. Popolna zasedba Filipinov bi Japoncem omogočila, usmerjati svoje prevoze bodisi v Siam, bodisi v Francosko Indokino, bodisi na druga odločilna mesta, po docela varni poti. Britanski admiral ie tudi naglasil. da bo med drugimi praktičnimi rezultati, do katerih je dovedel padec Manile, tudi ta, da bo JaDonska praktično postala gospodar zapadnega dela Tihega oceana. Pred novimi borkami v Manilskem zalivu Sanghaj, 5. jan. d. Pristojni japonski vojaški krogi napovedujejo za prihodnje dni pričetek novih ogorčenih borb na pol- otoku Balanga, ki na zapadu zapira Manilski zaliv. Nadalje javljajo s pristojnega japonskega vojaškega mesta, da so sc po padcu Manile pobegle ameriške čete koncentrirale na polotoku Balangi, da bi se tamkaj reorganizirale za dokončni mnik na otok Corregidor. Zaradi tega je creba računati, da bo prišlo na polotoku Ealangi še do nadaljnjih borb, posebno pa do japonskih naskokov na tamkajšnja pristaniška mesta, med katerimi je posebno Ma-riveles zelo dobro utrjeno. Prav mogoče je, da bodo ameriške in filipinske čete poskušale na polotoku obnoviti svoj odpor proti japonskemu prodiranju po kopnem proti Corregidorju odnosno da bodo vsaj poskušale kriti svoj umik v obrambni sistem Corregidora. Na japonski strani pripominjajo k temu, da bodo Japonske čete tudi ta poslednji ameriški odpor na otoku Luzonu v kratkem strle, ker Japonska skoraj neovirano obvladuje vse ozračje nad tem novim vojnim področjem. Izguba Filipimv dskončna Tokio, 5. jan. (Domej). V zvezi z ameriškimi govoricami, da izguba Filipinskega otočja za Zedinjene države ne bi pomenila definitivne izgube, marveč da bo Amerika to važno oporišče lahko znova osvojila, pripominjajo na merodajnem mestu, da to Zedinjenim državam nikakor ne bi uspelo, tudi ako bi bila ameriška industrija dovolj pripravljena, da bi mogla kriti vse vojne potrebe za tako akcijo, in ako bi imeie Zedinjene države dovolj ladij za prevoz čet preko oceana. Čeprav bi Zediniene države imele dovolj vojne mornarice za spremstvo kake svoje osvojevalne ekspedicije in če bi še imele na Pacifiku pripravne baze, s katerih bi lahko usmerjale proti Filipinom svoje letalske akcije, bi končno vendarle bilo vse prepozno. Ameriške napovedi glede zo-petne osvoiitve FHioinov pa so tembolj f;ktivne spričo okoliščine, da Zedinjene države nimajo na razpolago nobenega izmed r.aštet'h pripomočkov in pogojev, s pomočjo katerih bi Filipinom lahko priskočile na pomoč. Zedinjene države so danes v defenzivi. Filipini značijo zanje raje breme kakor pa oporo in se jim bodo Zedinjene države gotovo odrekle. Prve pt^Hice uspeha na Filipinih Šar.phai. 5. jam. s. Zasedba Maniile, ki je taiko hitro s/ledila kapitulaciji H on gk on ga, smatrajo tu za zaključek zmagovite japonske akcije v s«a. »Svenska Presse« objavlja članek pod naslovom »Anglija in Sovjeti««, v katerem poudarja, da so za čpsa bivanja angleškega zunanjega ministra v Moskvi, govorili o Evropi kot o neki skupni angleški in ruski zadevi. Anglija ni mogla pri tem niti formalno rešiti svojega prestiža, ko je priznaiLa So-vjetski Uniji brezpogojno razširjenje proti Zapadli, pri če-mor se je celo ponižala do udanostne izjave in pcklonov, ki niso v skladu z častjo britanskega imperija. Vse to je Anglija storila navzlic temu, da dobro ve. da se Rusija ni odpovedala in da se ne bo nikdar odpovedala nobeni izmed svojih zahtev, ki izvirajo iz takozvane diktature prc^etariata in ki se v praksi spreminjajo v nezadržno podtalno propagando proti Zapadu. Prav je, ako se te nove nevarnosti dobro zavedamo. Helsinki, 5. jan. u. V svojem komentarju o angleških in sovjetskih pogajanjih v Moskvi opozarja »Helsinki Sannomat« na pisanje londonskega lista »Times« glede na bodočo vlogo Sovjetske Unije v Evropi, o kateri je londonski list zapisal, da bo »vodilna država vzhodne Evrope«. Ta izjava, pripominja finski list, mora napolniti z zaskrbljenostjo prav one, ki so blazno verjeli v angleško zmago. List »Times« torej napoveduje in sprejema brez rezerv dejstvo, da bo Anglija v bližnji >odočnosti več ali manj boljševizirana. To je izrecni pomen izjav, ki so izšle v »Timesu«. Kjer koli poznajo boljševizem, zaključuje finski list, ter skratka vsi ljudje, ki so vredni tega naziva, se zgražajo spričo te grozote. Naš vtis je, zaključuje list. da je Eden v Moskvi prodal Evropo boljševizmu. Helsinki, 5. jan. s. Za novo leto sta si angleški kralj in predsednik ruskegn vrhovnega sovjeta Kalinin, izmenjala brzo- javni čestitki. Kalinin je v svoji brzojavki opozoril na enotno stališče obeh sil, ki je prišlo do izraza tudi na zadnjih konferencah, ki jih je imel angleški zunanji minister Eden s sovjetskimi prvaki. V svojem odgovoru je angleški vladar izjavil, da se strinja s Kalininom in da se pridružuje načrtom sovjetske vlade. Omejitve na Portugalskem Lizbona, 5. jan. s. Zaradi potreb, ki izhajajo iiz vojnega stanja, omejuje portugalska vlada še nadallje potrošnjo živil in drugih potrebščin. S 1. januarjem t. L je bil racioniran petrolej. Sedaj je gospodarsko ministrstvo objavilo odredbo s katero se postavljajo v vsakem okrožju posebne komisije za nadzorstvo nad krajevno trgovino. Te komisije ne bodo skrbele le za oskrbo z živili na svojem področju, temveč bodo morale nadzirati tudi zaloge živflL Neka druga odredba ukinja svobodno prodajo koruze, ki jo Portugalska sicer dovolj prideluje, ki pa jo je bilo kljub temu vedno teže dobiti na trgu. bodisi zaradi špekulacij, bodisi zaradi prikritega izvoza. Del koruze je prihajati iz Angole in nova odredba omenja med drugim vprav težave prevoz« te koruze v matično ozemllje. Zato odreja takojšnjo zaplembo vse koruze. Ker nirimanjkuje vedno bolj tudi govejega mesa, so portugalski listi začeli kampanjo za čim večjo zajčjerejo. Listi poudarjajo potrebo, da bi prebivalstvo kolikor mogoče omejilo potrošnjo življenjskih potrebščin. Prebivalstvo Sofije Sofija, 5. jan. s. Dne 1. januarja je imela Sofija 480.000 prebivalcev. Nesloga v Franciji Berlin, 5. jan. s. »Dienst aus Deutscliland* opozarja na nekaj ostrih napadov pariških listov na maršala Petalna, ki je v svoji novoletni poslanici govoril med drugim tudi o dezerterjih, ki so se vgnezdili v uredništvih pariških listov. Pariški Usti reagirajo na ta napad in naglašajo, da so pravi dezerterji francoske in evropske stvari ne v Parizu, marveč v Vichyju. Berlinska agencija navaja posebno lz uvodnika lista »Oeuvre« naslednje: »NI treba biti prerok, da se lahko reče, da se je Francija ob novem letu znašla v resnejši nevarnosti kakor v času premirja. Resnica je, da pomenijo predlogi ameriškega poslanika admirala Leahya za Vichy vsakdanje grožnje. Sedanje ozračje se čisto nič ne razlikuje od atmosfere, ki je zavladala v Beogradu pretekle spomladi v času znane tamkajšnje zarote. Na vsak način hočejo, da bi Francija izgubila kontrolo nad svojim imperijem in vrgla v igro svojo nacionalno eksistenco«. »Dienst aus Deutschland« poroča dalje, da se nemški poslanik Abetz trenutno mudi v Nemčiji in da se zaenkrat ne bo vrnil v Pariz. Madžarska politika Budimpešta, 5. jan. s. Predsednik madžarske vlade Bardossy je v reviji »Orszage-pites« objavil članek o madžarski politiki v preteklem letu, v katerem piše med drugim: Madžarska hoče nadaljevati svojo pot z nezmanjšanim zaupanjem v končno zmago in s trdno voljo, da sodeluje z vsemi svojimi silami za zmago onih načel pravice, ki bodo dalla Evropi novi red. Pot, po kateri hodimo, je naporna in bo zahtevala še mnogo žrtev, vendar jih bomo lahko do-prinesili v zavesti, da se borimo za zmago stvari, ki bo dala sivetu in Madžarski nov mir in napredek. Churchill obljubil Palestino Židom Lizbona, 5. jan. s. Po informacijah iz New Yorka se je Churchill na svojem po-vratku iz Kanade sestal z neko visoko židovsko osebnostjo, ki je zelo blizu Bele hiše. Zdi se, da je razgovoru prisostvoval tudi lord Halifaz. Gotovo pa je, da » govorili o starem židovskem vprašanju v Palestini. Churchill se je izrazil za priznanje Palestine Zidom m je pripomnil, da imajo Arabci dovolj prostora, da si lahko urede svoje življenje tudi drugod in da bodo zato izseljeni iz Palestine. Po Churchillovem mnenju je palestinsko vprašanje gordijski vozel, ki ga je treba rešiti z udarcem meča. Podpora, ki jo Zidje na vsem svetu dajejo britanski stvari, je dejal, Churchill, obvezuje Veliko Britanijo, da reši ta gordijski vozel tako, da izroči Palestino Zidom. Churchililove izjave so se naglo razširile v ameriških židovskih krogih, ki so v tem smislu razvili tudi svojo propagando. Beaverbrook pojde v Kanado Stockholm, 5. jan. d. Iz Ottawe javlja-o da je kanadski min:ster za strelivo Olaren-ce Decatour Howe snoči izjavil, da bo britanski oskrbovalni minister lord BeaveT-brcok prihodnji teden prišel v Kanado z namenom, da se s kanadskimi oredftavniki pc«razgovori o pospesenju Kanadske vojne pro-iz.o- n e. Obvezna služba na švedskem Stockholm, 5. jan. s. Listi doznavajo iz Londona, da bo na osnovi novih določb o obvezni službi vpisanih v posebne sezname poldrugi milijon dečkov ln deklic med 16. in 18. letom starosti. Zaplemba premoženja oseb, ki rušijo mir in red na Hrvatskem Hrvatska vlada je izdala zakonsko odredbo o odvzemanju imovine osebam, ki rušijo javni mir in red. Ta zakonska odredba določa naslednje: Proti osebam, ki se obsodijo zaradi tega, ker so kršile javni mir in red s tem, da so same ali skupaj z oboroženimi skupinami storile zločin proti obstoječi državni ureditvi ali ustavnemu redu ali proti oboroženi sili, izreče sodišče v obsodbi zaradi dotičnega dejanja, da se ima imovina takih oseb odvzeti v korist države. Če proti takim osebam ni mogoče izvesti kazenskega postopanja in izreči obsodbo, ker so pobegnile, tedaj izda odločitev o oivzetju imovine v korist države upravna oblast prve stopnje, ki je pristojna glede na kraj zadnjega bivališča dotične osebe. Zakonska odredba vsebuje nadalje podrobne predpise o postopanju razlastitve, zlasti glede nepremičnin in premičnin in določbe o celotni ali delni izročitvi imovine nepreskrbljenim naslednikom ali ženi dotične osebe. Da se o pravem času zasi-gura vsa imovina, mora občinsko poglavarstvo na področju imovine, čim izve za tak primer zaradi sigurnosti popisati imovino dotične osebe in napraviti potrebne korake, da se imovina ohrani in redno upravlja. Po izvršenem popisu mora občinsko poglavarstvo zahtevati vpis prepovedi odsvojitve in obremenitve nepremičnin dotične osebe, če se dotična oseba oprosti od obtožbe ali se upravno oblastvo prepriča, da ne obstoja kaznivo dejanje v smislu te zakonske odredbe, se ti preventivni ukrepi ukinejo. Končno vsebuje zakonska odredba določbe glede likvidacije imovine in izplačila upnikov, katerih imovina pripade državi. 2e v septembru je hrvatska vlala izdala zakonsko odredbo o zaplembi imovine oseb, ki pobegnejo iz Hrvatske. V takem primeru lahko državno ravnateljstvo za obnovo izreče z odločbo, da preide imovina dotične osebe v last države in pozove upnike, da v 30 dneh po objavi prijavijo svoje terjatve. Ta rok je bil sedaj podaljšan na tri mesece in je obenem odrejeno, da oni upniki, ki jim je ta rok že potekel in zaradi od lalje-nosti ali drugih opravičljivih razlogov niso prijavili svojih terjatev, lahko to store v dveh mesecih od dneva uveljavljenja nove odredbe. Gospodarske vesti — Pojasnila glede prodaje oblačilnih predmetov. Po pojasnilu, ki so ga izdala pristojna mesta v Rimu, veljajo predpisi glede prodaje čevljev večjih številk za močno razvite otroke, ki imajo oblačilno izkaznico za dečke ali deklice, samo za čevlje; za ostale oblačilne predmete torej ne veljajo izjemne določbe in mora trgovec odrezati toliko točk, kolikor ustreza dotičnemu predmetu. Glede cerkvenih predmetov, ki so izvzeti od predpisov o racioniranju, se pojasnjuje, da velja izjema samo za one tekstilne izdelke, ki služijo za izvrševanje bogoslužja, ne pa tudi za one predmete, ki služijo za praznično olepšavo cerkve. Ministrstvo za kor-poracije je spremenilo svojo prejšnjo odločbo glede usnjenih denarnic, ki se smejo odslej prodajati samo proti oddaji točk. Za denarnico je treba oddati dva odrezka z rimskimi številkami. — Italijansko-švedski trgovinski sporazum. Iz Rima poročajo, da so zaključena trgovinska pogajanja s švedsko, ki so se vršila v Rimu. Dne 1. januarja je bil podpisan trgovinski sporazum, ki vsebuje načrt za blagovno izmenjavo v letu 1942. — Racioniranje oglja in lesa za pogon avtomobilov. Z dekretom ministrstva za korporacije bo z veljavnostjo od 1. februarja (v starih pokrajinah) racionirana prodaja oglja in lesa za pogon motornih vozil na podlagi nakupnih banov. Količina oglja in lesa je določena po jakosti motorja. — Predpisi o legitimiranju kupcev. Kupujoče občinstvo se ponovno opozaria na naredbo Visokega komisarja z dne 9. oktobra 1941/XIX po kateri smejo trgovci prodajati porabnikom oblačilne predmete, tekstilno blago, obutev, stroje in kovinske predmete itd., samo, če pokažejo osebno izkaznico, ki jo izdajo pristojna oblastva po določbah, ki se izdajo kasneje. Začasno nadomestujejo osebno izkaznico tile izka- j zi o istovetnosti: članska izkaznica Nacionalne fašistične stranke, železniška legitimacija, osebna legitimacija, ki jih imajo državni civilni in vojaški uradniki, pokojninska knjižica teh uradnikov in njih ae-dičev, legitimacijska knjižica častnikov na razpoloženju, izkaznica, ki jo izdijajo milična poveljništva svojim podrejenim, izkaznica rezervnih častnikov, orožni .ist, šoferska izkaznica, ki jo imajo vozači potniških avtomobilov, potni list, iz lan italijanskim državljanom za potovanje v inozemstvo, potna dovolila, izdana po kve-sturah Kraljevine italijanskim državljanom ali državljanom iz Ljubljanske pokrajine, poslovne knjižice, živilska nakaznica, začasna osebna izkaznica, izdana od občin. Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine prosi ponovno kupujoče občinstvo, da blagovoli upoštevati gornje predpise pri nakupu blaga. — Kavčuk iz regrata. V članku pod gornjim naslovom smo v nedeljski številki navedli uspešne preizkuse za pridobivanje kavčuka iz rastlin, ki se lahko gojijo v naših širinah. Zlasti smo omenili uspehe pri pridobivanje kavčuka iz mlečnega soka posebne vrste regrata. V tej zvezi je zanimivo pripomniti, da se zlasti Italija zadnja leta mnogo bavi s tem vprašanjem. Pred leti je bila ustanovljena posebna družba, ki je napravila uspešne poizkuse z raznimi rastlinami. Ta družba ima v Italiji in Libiji že 14 poskusnih postaj in je na podlagi pridobljenih izkušenj pričela zaradi pridobivanja kavčuka gojiti določene rastline že v večjem obsegu. = Francoska družba borskih rudirkov bo prenesla svoj sedež. Pred dnevi smo poročali o občnem zboru Francoske družbe borskih rudnikov v Parizu, na katerem so bile odobrene spremembe, ki so bile izvršene, ko je nemški kapital odkupil večino družbinih delnic. Namesto francoske skupine Mirabaul so prišli v upravo generalni konzul Neuhausen (predsednik), nadalje generalni ravnatelj nemške tvrdke Mansfeld A. G. Rudolf Stahl, generalni direktor družbe Preussische Bergwerks- und Hutten A. G. Heinrich \Visselmann in kot četrti Georg Fey. Nova uprava je sklicala za 16. januarja redno skupščino, ki bo sklepala o prenosu družbinega sedeža. Kam naj se sedež družbe prenese še ni znano, verjetno pa bo sedež prenešen v Nemčijo. — Podražitev zagrebških dnevnikov. Z dovoljenjem urada za kontrolo cen in mezd so hrvatski dnevniki (»Hrvatski narod«, »Nova Hrvatska« in osiješki »Hrvatski list«) zaradi naraslih stroškov povišali cene in naročnino. Prodajna cena v kol-portaži in trafikah se poviša od 2 na 3 kune, naročnina pa pri dostavi na dom v Zagrebu od 46 na 70 in izven Zagreba od i4 na 70 kun. Za državne ln samoupra /ne uradnike, upokojence ter ustaške funkcionarje znaša naročnina 60 kun. Naročnina za inozemstvo se poviša od 72 na 100 kun mesečno. = Tranzitni promet preko Hrvatske je bil v polnem obsegu vzpostavljen v avgustu. Po podatkih hrvatskega državnega so-cialno-gospodarskega zavoda je bilo v avgustu lanskega leta natovorjenih 57.381 vagonov, to je za 0.5% več nego v juliju, število natovorjenih vagonov se je na področju zagrebške železniške direkcije povečalo za 5.7%, na polročju sarajevske direkcije pa se je zmanjšalo za 13.5%. V avgustu je bil v polnem obsegu vzpostavljen tudi tranzitni promet, ki se jc nasproti juliju početvoril ;narasel je namreč od 1814 na 7350 vagonov, ki so bili namenjeni predvsem v Italijo in Nemčijo. V tranzitu se je prevažalo največ mineralno olje iz Rumunije. = KlirinSki dolg Hrvatske. Po uradnih podatkih so znašale ob koncu septemDia hrvatske klirinške terjatve v Nemčiji 333 milijonov kun, v Italiji 27 milijonov kun, v Švici 0.5 milijona kun in v Rumuniji 3.9 milijona kun. = iz hrvatskega gospodarstva. Poročali smo že, da je država prevzela največje hrvatsko lesnoindustrijsko podjetje S. H. Gutmann d. d., Belišče. Sedaj poročajo iz Zagreba, da je bil naziv podjetja spremenjen v »Sumska industrija d. d.« = Omejitev proizvodnje žganja v Nemčiji. Ker je treba na eni strani Stedid s krompirjem, ki je glavna surovina za izdelovanje špirita in žganja v Nemčiji, in ker mora imeti prednost tehnična uporaba špirita, so s 1. januarjem v Nemčiji za produkcijo žganja uvedli režim produK«*J- skih dovoljenj Potrošnjo žganja za koo-zum bodo ponovno omejili. V tej zvezi bo moralo za čas vojne večje število tvoriuc, ki izdelujejo žganje za konzum, ustaviti obratovanje, tako da bo obratovalo le 700 do 800 obratov vseh velikosti. = Cene vinu na Spodnjem štajerskem, šef civilne uprave za Spodnjo štajersko je uvedel kontrolo prodaje vina, ker je ugotovil, da prodajajo vinogradniki svoje vino po višjih cenah kakor je predpisano in osebam, ki nimajo nakupnega dovoljenja za vino. Vsak prevoz vina mora biti opremljen s prevoznim dovoljenjem. Maksmalne cene pa so od 15. I. naslednje: sortna vina I. razreda 100 mark za hI, H. razreda 85 mark, ni. razreda 75 mark, IV. razreda 65 mark za hI. = Iz spodnještajerskega trgovinskega registra. Upravitelji so bili postavljeni pri naslednjih tvrdkah: »Jugosvila«, tvornica svilene robe, družba z o. z. v Mariboru; Bogataj & Jane, družba z o. z. (izdelovanje klobukov) v Mariboru; Industrija papirja in lepenke, družba z o. z., Sladki vrh; »Vinumfructus,« veletrgovina alkoholnih pijač in deželnih pridelkov, družba z o. z. v Mariboru; »Lama«, modna in konfekcijska trgovina, družba z o. z. v Mariboru; Pintar & Lenard, trgov na z železnino, družba z o. z. v Mariboru. — Naraščanje obtoka bankovcev v Angliji. V zadnjem tednu pred božičem -e je obtok bankovcev Angleške banke povečal za 11.2 milijona funtov in je dosegel rekordno višino 751 milijonov funtov, to je za 134 milijonov več nego pred enim ie-tom in za 232 milijonov več nego ob izuru-hu vojne. Od avgusta 1939 se je obtok bankovcev dvignil za 44.6%, medtem ko je indeks življenjskih stroškov narasel za 30%. Večja potreba po gotovini je v zvezi z okolnostjo, da se mnogi poslužujejo plačila v gotovini namesto plačila preko cie-narnih zavodov, in sicer z namenom, izogniti se davčni kontroli in kontroli oblastva glede cen. Ker popušča tudi vpisovanje vojnih posojil, računajo v po-ič^nih krogih, da bo vendar prišlo do uvedbe prisilne štednje in do poostritve davčnih zakonov. = Srbski državni proračun za leto 1942. Srbska vlada je izdala proračun za ieio 1942. Proračun obče uprave in prorao^n državnih podjetij znašata za malenkost več nego 5 milijard din. Od proračunn državne uprave v višini 3.41 milijarde din oa-pade na redne izdatke 2.98 milijarde a;n, na izredne izdatke pa 0.43 milijarde Pio-račun državnih podjetij pa znaša 1.60 milijarde din; od tega odpade na redne izdatke 1.55 milijarde din in na izredne izdatke pa 0.05 milijarde din. Oba proračuna ^ta krita s predvidenimi dohodki. = Delovna dolžnost v Srbiji. Srbska vlada je izdala že napovedano uredbo o delovni dolžnosti in omejitvi svobode dela. Po tej uredbi sme notranji minister odrediti zaposlitev določenih delavcev v obratih ali prepovedati odpust delavcev. Vrh tega sme vse državljane v starosti od 17—45 let vpoklicati v delovno službo. — Obvezna prodaja perja in pulia v Srbiji. Srbski ministrski svet je izdal naredbo, po kateri je treba perje in puh, kolikor se ne potrebuje za domačo porabo, predati določenim tvrdkam, ki imajo izključno pravico odkupa. Koliko si sme posameznik pridržati na leto za domačo porabo, bo še posebej določeno. Obenem bo določena tudi odkupna cena. = Tvornica olja v Novem Vrbasu, kjer je bilo doslej 60^ delnic v rokah srbskega kapitala, je odkupila nemško-madžarska finančna družba. — Koncentracija v madžarski kemični industriji. Iz Budimpešte poročajo, da je madžarska tvrdka »Hungaria«, tvornica umetnih gnojil, žveplene kisline in kemična industrija v Budimpešti, na podlagi fu-zije prevzela sedmograško tvornico lremič-nih proizvodov »Phonix« in budimpeštan-sko tvornico »Metallochemia«. Vrhu tega je prevzela tvornico žveplene kisline v Su-botici, ki je doslej pripadala tvrdki »Zcr-ka«. V zvezi s tem je »Hungaria« zvišala glavnico od 6.02 na 10.60 milijona pengov. Tako bo odslej kemična industrija Madžarske koncentrirana pri tej družbi, pri kateri je z več ko polovico glavnice Mite-resirano Društvo za kemično in metaiur-gično proizvodnjo v Pragi, poleg velikih budimpeštanskih bank. = Uvedba oblačilne karto na švedskem. S 1. januarjem so na šveiskem uvedli omejitev potrošnje oblačilnih predmetov in tekstilnega blaga z u ve i bo oblačilne karte. Izdana oblačilna karta obsega za moške 120 točk in za ženske 110 točk in velja do srede leta 1943. Rdeči križ per-ča Pošto naj dvignejo: Brišnik Anica. ur. na banski upravi, Bregant Pavla, soproga učitelja, Beltram Lojze, Eenrič, Bitežnik Marjanka, dr. Benko Leopold, višji svetnik direkc. žel., Bačnik Jožef, Cicilija Ivan, Cretnik Rozika, Cemač Fran j a, Cerne Angel, Ceč Angela, Čuden Slavka, Erjavec France (šol. nadzornik), Frolich Oto, Grad Janko, Gračner dr. Jože, Hvalic Jožef, Habjanič Milica, Jeraša Janez, Janežič Ju-lijana, Jemec J., Jovan Francelj, Jelen dr. Stanko, Ilešič dr. Svelozar univ. prof., Itin Vladimir. Kramžar Julka, Kudiš Žiga, Ku-kec Marko, študent, Koritzky Luce, ravnatelj, Kosmač Ela, učiteljica, Kollman Drago, Kokalj Franc, Lukman Franc, Luz-nar Stane, Logar Ivan, Machreda, Milica Maksimovič, Mikolič I., tovarnar, Mačej Zofija, Matoh Reza, učiteljica, Minatti Vilko, drž. nadgeometer, Nameslnig Jožica, Orožen Rezi, Presečnik Stanko, štud., Per-ne Tončka, Prohinor Viktor, sodnik, Pod-lesek Joško. Polenec Anton, gimnazija, Pi-lih Ana, Pintar Slavko, trg. z železnino, Rus inž. Jože. Sitar Ada. Skapin Jožko, Srečnik Ana, Setina Avrelija, Štrukelj Vinko, Spindlar Jožef, Skof Rudolf, profesor, Subic Mirko, Thaler-Drenovec Franci, Vr-čon Milan, Vagaja Božena, Venigerholc Milka, Vidmar dr Jože, Vončina Pepca, Znidarič Vlado, Zivkovič Ciro, Žerjav Min-ka, učiteljica, Zveza trg. združenj, Zupančič Silva, Zarnik Alojz Zirman Albina. V tajništvu poizvedovalnega oddelka R. K., Tyrševa 11 naj se javijo: Limpel Jernej Kopčavar Janez. Dolinar Alojz, dr. Stanko Jelen. Janežič Ivana, svojci voj. ujetnika Kostajnška Alojza. Alcea Glian-Rrossi, Jellinek Gustav. Kračun Zvonko, Trauner Julka. Rupnik J. Božidar. Humar Valentin. V počastitev spomina gospe Mavec Amalije so darovale stranke hiše Ljubljana, Ilirska ulica št 18 Lit 100. Število slovenskih novorojenčkov v posameznih mesecih. iflccci rojstva V ponedeljskem »Jutru« smo objavili daljši članek o umrljivosti med Slovenci. Članek je bil napisan na podlagi prve tablice umrljivosti slovenskega ljudstva, ki jo za dobo v letu 1931-33 sestavil na podlagi podatkov jugoslovanske državne statistike aktuar g. Ivo Lah. Članek naj izpopolni pričujoča slika, ki nazorno kaže število slovenskih novorojenčkov v posameznih mesecih. Kakor je videti, število rojstev v januarju z viška naglo pada. V februarju pa spet raste. V marcu, aprilu VI VII VIII IX XI XI in maju število rojstev spet pada, v juniju pa se naglo dvigne. V juliju je spet majhen upadek, v avgustu in septembru je naraščanje, v novembru in decembru spet upadek. Pričujoča slika nam torej omogoča zaključek, da je med meseci spočetja april na prvem mestu. Največ novorojenčkov imamo v januarju, najmanj pa v juliju in decembru. To ni nikaka posebnost, saj nahajamo podobne ugotovitve o vplivu letnih časov na porode tudi med drugimi narodi. Slovo od zglednega duhovnika V slovo pokojnemu gospodu apostolskemu protonotarju in kanoniku g. Ivanu Sušniku je ljubljanski župan g. dr. Adlešič izpregovoril v soboto popoldne na Žalah naslednje poslovilne besede: Poslavljamo se od moža, ki ga je Milost božja bogato obdarovala z darovi duha. Globoko se sklanjamo pred Previdnostjo božjo, ki mu je dovolila, da je te svoje zaklade do kraja razdelil tako, kakor mu jc velevalo njegovo blagoslovljeno poslanstvo. Ob izgubi tako popolnega moža se naša žalost meri s tolažljivim občudovanjem Vsemogočnega, kako je temu zvestemu služabniku odmeril skrajne meje življenja, da ga je izpolnil z delom za svojega bližnjega. Sv. Cerkev žaluje za vzornim svojim svečenikom. saj ji je idealno služil skoraj G.1!« lrt kot pravi dobri pastir. Za dobro pastir-stvo ga je Njegova Svetost nagradila z apostolskim protonotariatom ter njegovo srebrno glavo okrasila z mitro. V skoraj pol tisočletni dobi ljubljanskega stolnega ka-pitlja je kffncnik Ivan Sušnik prvak po letih tega dostojanstva. Senior-kanonik in apostolski protonolar pa ni bil samo biseromašnik, temveč pravi biser v večni kroni sv Cerkve. Ta mu je bila nevesta, njegova družina pa ves narod. Cerkvi je dal vse dobrine svojega srca. ljudstvu je pa skromno in nesebično žrtvoval vse bogastvo svojega uma. Vse njegovo dolgo življenje je bilo samo ena neprekinjena velika pesem-hvalnica Veličanstvu božjemu. Njegov um je gledal v vesoljstvo ter sledil pota najbolj oddaljenih sonc. Svoj narod je seznanjal z brezmejnimi daljavami božjega stvarstva, obenem mu je pa odkril tudi brezdanje globine Modrosti božje in Večne lepote v najdrobnejši rožici. In spoznanje brezmejnosti Večne harmonije mu je dalo moči za neprestano žrtvovanje samega sebe svojemu narodu. Samo tako mu je bilo mogoče izpolniti postavo ljubezni do bližnjega do skrajne mere, da je plodov njegovega žrtvovanja deležen ves slovenski narod. Svojo veliko družino slovenskega ljudstva je ljubil z vsem blagim žarom svojega plemenitega srca. Poučeval ga je dobrega gospodarstva in naučil previdne skrbi za bodočnost. Po načrtih župnika in kanonika Sušnika so zidane hiše, postavljanj jezovi in mostovi, speljani vodovodi. Po njegovi zamisli in z njegovo pomočjo je bila pred 41 leti ustanovljena tudi Vzajemna zavarovalnica, ki jo je ves čas varno vodil ter ji predsedoval 28 let, da je iz njenih skromnih začetkov zraslo največje gospodarsko podjetje našega naroda. Z njenim posredovanjem je vlival v srca žalostnih in obupanih tolažbo in nove moči. Posušil je mnogo solza. pregnal nešteto skrbi, za nadaljnje delo je okrenil množice s svojim iz žive vere izvirajočim, vedno vedrim optimizmom. S svojim najsvetlejšim zgledom nam zapušča zlate nauke, kako moramo poveličevati Boga z zvesto službo narodu. Biseromašnik in apostolski protonotar Ivan Sušnik je bil vzor slovenskega duhovnika. Zato ga bo slovenski narod ohranil v hvaležnem srcu tudi še tedaj, ko bodo že davno sprhneli ti zemski ostanki, ki jih danes spremljamo in polagamo v domačo grudo na pokopališču, ki ga je pripravil Ljubljančanom in sebi. V ljubezni in dobroti je izgorelo njegovo zlato srce, njegova po neprestanem žrtvovanju za bližnjega očiščena duša pa blaženo sprejema bogato plačilo večne ljubezni Najdobrotljivejšega. Ave anima pia! Iz novoletnega govora gauleiterja dr. Ueberreitcrja štajerski gauleiter dr. Ueber-r e i t e r je pretekli petek sklical v štefanijsko dvorano v Gradcu slavnostni zbor, h kateremu so se zbrali pripadniki pokrajinskega vodstva in državnega namestništva. Dr. Ueber-reiter je imel daljši govor, v katerem je izvajal: »V preteklem letu smo nastopili veliki pohod proti vzhodu. S tem velikim dogodkom je obeleženo minulo leto. Prej pa smo nastopili tudi proti bivši Jugoslaviji in proti Grčiji in na ta način se je Spodnja Štajerska vrnila k Nemčiji, štajerska je pridobila lepo, čudovito lepo deželico. Mi smo se z vsemi močmi, ki so nam bile na razpolago, lotili nalog. Poizkusili smo izvr- šiti povelje, ki nam ga je dal Adolf Hitler. Poizkusili smo predvsem, da spravimo to deželo, ki je v preteklih stoletjih bila tu in tam raztrgana, spet pod nemški plug. Hoteli smo to deželico dokončno napraviti nemško in se pri tem nismo dali motiti od marsikoga, ki je menil, da je marsikateri ukrep pretrd. Vi, moji sodelavci ln sodelavke, si morate biti o tem na jasnem. Ce smo tolikanj trdi, da v tej vojni spravljamo v smrtno nevarnost stotisoče in milijone vojakov najboljše nemške krvi, potem moramo biti tudi tako trdi, da deželo, ki je nemška kulturna pokrajina in v katero so se vkljub temu vselile tuje sile, spet napravimo tako nemško, da bo enkrat konec z večnim trganjem sem in tja, kar spet povzroča potoke krvi.« »Posebej je razumljivo,« je nadaljeval dr. Ueberreiter, »da bo nemški narod, ki v tej vojni in v tej borbi za preureditev Evrope daje največji krvni davek med vsemi narodi, učvrstil svoj lastni obstanek ln svojo lastno državo. Kadar trešči granata, ne vpraša, ali bodo potem, ko so padli možje, jokale stotine mater. Mi bomo na naši juž-novzhodni meji, ki je obenem južnovzhod-na meja države, ustvarili marko v pravem pomenu te besede. Ta dežela bo nemška. In tam, kjer so tudi vojaški grobovi, ne bo plug nemškega kmeta nič več izpustil teh tal. Ta dežela ostane nemška. Mi smo prevzeli to nalogo in moramo pri izvrševanju te naloge misliti na bodočnost. Nimamo pravice, da bi prežali na hvalo tega ali onega špisarja, marveč je naša dolžnost delati tako, da nas tisti, ki pridejo za nami, ne bodo preklinjali.« Slednjič je gauleiter dr. Ueberreiter dal za novo leto naslednje izglede in navodila: xLetos se bomo morali truditi in računati s tem, da bo še marsikdo izmed nas postavljen na drugo mesto in da se bo število tistih, ki opravljajo delo v domovini, vedno krčilo, čeprav delo stalno narašča, Iz tega nujno izhaja, da mora biti prizadevanje posameznih še stopnjevano, če hočemo zmagovati naloge, ki nam pripadajo. Drugič bomo morali računati s tem, da nas bo prizadela še marsikatera omejitev v vsakdanjem življenju. In tretjič moramo računati še z drugimi težkimi žrtvami. Mi moramo vedeti da ta boj še ni doboje-van do kraja in da je treba sovražnika najprej spraviti ob tla. Marsikaj bo še trdo v letošnjem letu. Spomnite se pa besed Friderika Velikega: »Ni glavno, da živim, pač pa je glavno, da opravim svojo dolžnost«. To naj bo naše letošnje vodilo. In preden se lotimo dela, prosimo gospoda Boga: Naj nam da moč in zdravje, borili se bomo sami«. Po gozdovih poje sekira Novo mesto. 2. januarja V vojnem času potrebujejo mnogo lesa v vojaške in vojne svrhe. Tudi v sedanji vojni je lesna kupčija po Dolenjskem v velikem razmahu in po gozdovih poje sekira v rokah gozdnih delavcev uničujočo pesem, pod katero padajo mogočna zrela, pa tudi doraščajoča debla vseh vrst gozdnih dreves. Poleg stavbnega lesa je živahna lesna kupčija tuli za jamski les. Lesnim potrebam so tudi primerno visoke cene, ki marsikaterega lastnika gozdov izvabijo, da se odloči prodati les iz gozda, ki ga naj reši morečih dolgov. Sedaj se lahko proda vse vrste les, tudi tak, ki svoječasno ni imel skoro nikake veljave, ali pa zelo majhno. Lesni trgovci se zanimajo poleg smrek in hoj, ki so za sedanjo lesno kupčijo najvažnejšega pomena, tudi za jelše, breze, topole, kostanje, lipe, akacije itd.Umevno je, da sta tudi hrast in oreh zelo dragocena. živahna lesna trgovina nudi tuli dober in izdaten zaslužek gozdnim delavcem, te-sačem in voznikom, ki ga prevažajo iz gozdov na železniške postaje. Gozdno delo je težavno, posebno v zimskem času, ko po gozdovih, zlasti v višjih legah, leži do 1 m visok sneg in je po gozdnih potih izvrsten sanenec, v dolini pa morajo težke hlode in trame prekladati s sani na tovorne vozove. Dvojno delo je združeno s trudom in muko in zamudo časa; toia to voznika ne moti, ker se mu trud poplača z dobrim zaslužkom. Zato si, vozniki žele dobrega sanenca, ker na dobrem sanencu lahko mnogo več nakladajo ter hitreje ob manjšem trpljenju za ljudi in konje še več zaslužijo. Tako življenje tudi v oddaljenih gozdovih niti pozimi ni zamrlo in dan za dnem poje žaga in udarja ostra sekira, ki moti tiho zimsko naravo in plaši divjačino od jutra do večera. Ob ostrem mrazu si pridni delavci z urnim delom segrejejo premrle ude, da mraza skoro ne čutijo. Heuberger: „Ples v operi" Nova opereta na ljubljanskem odru Skladatelj in njegovo delo sta pri nas Se neznana, vendar pa ga uprizarjajo mnogi odri z velikim uspehom. Menda je bila ta opereta tudi že uporabljena za film. Libreto operete je posnet po veseloigri, ki sta jo napisala Victor Leon in Waldberg in ima naslov: »Rožnati domini«. Dejanje je tipično operetno, vendar se razlikuje od velike večine operet v tem, da nastopa v njem več parov in ne samo običajna dva: sentimentalni in komični. Osebe so: stari komični par Beaubuls- Prostrano civilno pristanišče v Shtgapuru son (Zupan ln njegova žena (Polonca Ju-vanova), Beaubuissonov nečak, kadet Hen-« ry (Sladoljev) in sobarica Hortenza (Po-ličeva), Paul Aubier (M. Sancin) in njegova žena, nečakinja gospe Beaubuissono-ve, Angele (Polajnarjeva), Dumenil (B. Sancin) in njegova žena Margueritta (Bar-bičeva), šansoneta Feodora (Koširjeva) in plačilni natakar Philippe (Pianecki). Dejanje je prav zabavno: Angčle in Margueritta, dve mladi zakonski ženici, ki poznata nezanesljivost svojih možičkov, Pavla in Dumenila, ju skleneta preizkusiti in jim pošljeta v ta namen anonimna pisma, v katerih ju povabita na veliki ples v Operi. Sami skleneta iti tja v dominih in se prepričati o zvestobi svojih mož. Pod raznimi lažnivimi pretvezami se moža pravočasno odpravita. Toda tudi stari stric Beaubuis-son, njegov nečak Henry in sobarica Hortenza gredo vsak na svojo roko, pričakujoči lepih dogodivščin, na operni ples. Deloma zakrinkani, deloma nezakrinkani, se srečajo v Operi in zakrinkani del rodbinskih članov si privošči na rovaš nezakrin-kanih razne, ne povsem nedolžne šale, ki imajo drugi dan tehtne posledice v obliki rodbinskih konfliktov. Končno se zavozljani vozel upravičenih in neupravičenih sumni-čenj srečno razvozlja. Glasba je melodiozna in živahna, sočna, učinkovito instrumentirana ln ima vprav operetni elan. Dejanje ne pogreša dialogov, ki ustvarjajo dobro voljo in prizorov, v katerih so uporabljena preizkušena odrska sredstva, ki jamčijo za kratkočasen in zabaven potek dejanja. Operetni zbor ima tokrat bolj dekorativno kakor pevsko nalogo, ko pooseblja razigrano plesno občinstvo. Glavna odgovornost za uspeh igre sloni torej na solistih. Kakor je razvidno iz zasedbe, je zaposlen ves naš operetni ansambel, poleg pa bomo videli in slišali v njem tudi dramsko članico Polonco Juvanovo v eni izmed važnih partij. Nastop te odlične dramske članice, ki je znana kot originalna interpretka ka-rakternih vlog, bo gotovo doprinesel tudi svoj del k uspehu operete. Delo je glasbeno naštudiral ln ga bo dirigiral D. žebre, zrežiral pa ga je E. Frelih, po čigar zamisli je insceniral opereto ing. Franz. Uprizoritev te za nas nove operete bo za občinstvo, ki si želi razvedrila in smeha, prav dobrodošla. Maša SI. Iz Dolenjskih Toplic Dolenjske Toplice, 2. januarja. Zadnje dni je pri nas pritisnil oster mraz, ki tudi v lepiih jasnih in sončnih popoldnevih ni mnogo popustil V jufrnjih urah pa je kazal toplomer celo —15° C. Oster mraz se posebno čuti v nižavah. medtem ko v višjih legah popušča, kar je znamenje. da se bliža južnejše vreme m e njim sneg. Medtem ko je v niižavah drevje povsod zelo ivnaito. ni ivja opaziti po vrhovih bližnjih kočevskih gozdov. Na Si I vest revo, ki se je vsako leto koS-kor moč slovesno" praznovalo m se domačini pričakovali zbrani v veseli družbi novega leta, da bi si koj ob zatonu starega in nastopu novega leta izrazili i voščila sreče in blagostanja, so bili vsi lokali ob policijski uri zaprti. Oni pa. ki so hoteli pričakati novega leta. so se zbrali v družinskem krogu ter si z igro ali pri radijski gilaisbi krajšali čas do na«tr«pa novega leta. ko so si vorčHi in želeli zaželeni mir. Mladina pa je marsikje še dalje ostala in bedela do jutr-njih ur. Naši gostilničarji in restavraterjT si žefe še več lepih in mrzlrh dni. ker kljub temu, da že dalje časa ni bilo izdatnih padavin, ni upadel potok Suš i ca toliko, da bi potočna voda ne bila več tekoča in da bi pre-mrznila. Sušica je namreč edini p^+rk, kjer je mogoče najbMže d-kovič. V torek, dne 30. decembra, je okoli 9. zvečer šel po stopnicah, kjer je omahnil in padel ter kmalu nato izdihnil. Zadela ga jc najbrž kap in tudi pri padcu je dobil težje poškodbe. Poknfjafli so ga na novega leta dan popoldne na farnem pokopališču v Valti vasi ob veliki udeležbi pogrebcev. Pokojni je bil znan daleč na okrog po Dolenjskem in je bil zaradi svojega Magega značaja in prirojene mu šepavosti splošno priljubljen. Bodi mu lahka domača zemlja! Obnovite naročnino! Matija Jama: Venezia — Benetke Božič pod Gorjanci št. Jernej, ob Novem letu. Letošnji prvi sneg v oktobru, pa drugi in tretji v novembru, nas je navdal s skrbjo. Prezgodnji pojav zime je presenetil kmeta, ki še niti ni pospravil svojih pridelkov s polja, ne posejal ozimine, ne še pripravil stelje in drv. Pa nam je nebo še naklonilo lepih dni, kakršnih se nismo več nadejali, čeprav smo si jih želeli. Bela odeja je izginila in kmetič je zadovoljno hitel opravljati svoja jesenska opravila. Pospravil je zaostalo ajdo, koruzo, pa krompir, zelje in repo. Ob pogledu na sadove svojega celoletnega truda je stopil vedrejšega lica na prag zime. Ropot mlatilnic ob mlačvi ajde se je družil z ropotom mlinskih kamnov v prelepo melodijo. Lepi dnevi pozne jeseni so še omogočili pripraviti živini steljo, le po pobočju Gorjancev je obležal prezgodnji sneg. Bela odeja ni dovolila niti pospraviti jesenskih sadov. Tako je november kaj hitro minil v delu na polju in v gozdu. Nekaj lepih nedelj je izvabilo vinogradnike in prijatelje dolenjske kapljice v bližnje vinske gorice. Vabljivo so mežikale zidanice v jesenskem soncu. Na prisojni strani so posedali možakarji v živahnem pomenku in dajali strokovnqaške ocene vinski kapljici. Letošnji vinski pridelek je v splošnem zadovoljil naše vinogradnike — tako v pogledu količine, kakor tudi še precej po kakovost. Običajnega — aa Dolenjce sicer nič laskavega, a že prislovičnega — popivanja s hrupnim kričanjem in veseljem letos ni bilo čuti po nr#Mh goricah. V takem razpoloženju je šla tudi Martinova letos tiše plimo nas. God sv. Miklavža — dobrotnika naše dece — je ostal letos med nami manj opažen, in tudi po obsegu svojih darov ni zapustil v dušah naše mladine tako veselih spominov kot običajno. Zlasti je bil do sedaj poleg raznih društvenih Miklavževih obdarovanj priljubljen »vaški« sv. Miklavž, ki je s številnim spremstvom angelov, sv. Antona in peklenščkov obiskal na predvečer svojega godu vsako hišo, kjer ga je svečano pričakovala vsa družina: otroci zbeganih oči, ki so očitovale hrepenenje po nečem nevsakdanjem, ne-posvetnem — a hkrati bojazen prav pred istim; starši radostnih obrazov ob pogledu na nepokvarjene otroške duše in na njih neskaljeno veselje in pričakovanje. Letos tega ni bilo. Neizprosna vojna tudi otroškim srcem ne prizanaša. Prihod adventa nas je opomnil bližajočega se božiča. Božič — največji, najlepši praznik v letu... Rano so zvonovi pozvanjali v mrzla decembrska jutra in vabili k zornicam. In že smo sredi decembra, v zadnjem tednu pred božičem. Otroci so že nabrali mahu in drevesnega lubja, ki ga suše na podstrešju. Moški hodijo v goro po drva, žagajo in sekajo doma na dvorišču, da si oskrbijo toplo peč, preden jih preseneti novi naval mraza in snega, ženske pospravljajo in čistijo po hiši, da bo vse pripravljeno za prihod božiča. Tu pa tam zacvili prešiček, ki mora žrtvovati svojo kri za naše neizprosne želodce in poskrbeti za primerno telesno hrano in razpoloženje o praznikih. Dan je kratek. Komaj še utegnejo položiti živini, pa je že mrak. Vsa družina se zbere v hiši; otroci se okrog peči in na njej zabavajo z izrezovanjem pastircev, oče ob brljavi luči čita v starem časopisu novice iz sveta. Mati prinese večerjo. Iz velike sklede se vali vabljivi vonj po okusnem močniku, krompirjevi juhi ali mlečni kaši. Po večerji se zbero za pečjo k ru-ženju koruze ali fižola. Pogovor se suče okrog dnevnih dogodkov doma, na vasi, v svetu, — letos največ o vojni. Starejši govore, mladina posluša in — se uči... Na badnji dan prijetno diši po vsej hiši. Gospodinje se sučejo okrog peči in pripravljajo potice, da tudi po tej strani prispevajo k božičnemu razpoloženju. V tej svoji »dolžnosti« tudi letos niso hotele zaostati, zato so že pravočasno pred prazniki poskrbele, da so imele na razpolago vseh dobrot, ki jih po njihovih nepisanih receptih zahtevajo kmečke potice. Malo nerodno je bilo letos zaradi orehov, ki so prav slabo obrodili. Zato so po zaslugi kuharske iznajdljivosti našli svoje zasluženo mesto v poticah lešniki, mandeljni, da — celo bučne peške, mesto rozinov pa posušene grozdne jagode. Ajdova potica — parjenka imenovana — pa je tudi v najboljših časih zaželjena poslastica in po naših kmečkih mizah že kar obvezna pri proslavi božičnih praznikov. Oče je še zadnji dan pred božičem poskrbel, da bodo klobase in svinjska pečenka »plavale«. Polnočnica — popoldne. Mnogo naroda se je zbralo k fari, brez luči, brez raket. Le zvonovi so slovesno pozvanjali. Po maši je družina posedla krog tople peči, otroci pa v kot k jaslicam. Med prepevanjem božičnih pesmi je na mahu vzra-stel hlevček, v njem sveta družina, obdana m pastirci ln ovčicami. ®e lučko bo prižgali, da bo grela Dete Božje v jaslicah. Po hiši prijetno diši po kadilu. Običajno ta večer družina čaka polnoči. Med mladino je priljubljen običaj svetega večera — potresanje »pickom«. Mati strese po tleh orehov, lešnikov, slaščic, slad-korčkov in pri tem kliče »picke«. Otroci planejo po tleh in v največje veselje sebi in v zabavo odraslim pobirajo dobrote. Nekateri odrasli kar nosijo te dobrote po žepih, da nakrmijo »picke«, če kot gostje vstopijo v sosedovo hišo. Vsak gost je ta večer postrežen s čajem in potico. Letos obiskov ni bilo, tudi polnoči niso povsod čakali. Med božičnimi običaji živi še med nami vlivanje svinca. Prerokovanje je prav zabavno. Glavno besedo imajo seveda oni, ki imajo domišljijo. Tudi je običaj, da to noč mora goreti v vsaki hiši luč in okna ne smejo biti zastrta. Letos je za zagrnjenimi zastori brlela lučka pri jaslicah. — Božično drevesce med našimi ljudmi ni v navadi. V zadnjih letih se je sicer ta način praznovanja božiča vsiljeval iz mesta deželi, letos pa je — razen nekaj osamljenih primerov — popolnoma izostal. Jaslice krase vsak naš dom, če je še tako reven, še tako skromen. Saj so ravno jaslice simbol skromnosti. Lep božični običaj je to, mnogo vzgojnega je v njem. Po svoji zamisli, vsebini in zunanjosti neprisiljeno vzbuja v naših dušah svetonočno razpoloženje. Na božični dan popoldne je družina rada doma. Saj je lepo in prijetno izza tople peči skozi okno opazovati zimsko prirodo. Letos ni bela. Le belo pogrnjena pobočja Gorjancev vabijo smučarje v zimsko veselje. V dolini pa božič ni bel. škoda. Bela odeja je Boičkovo svečano oblačilo, ki mu tako lepo prietoja. Štefanovo izvabi Dolenjca iz hiše. Popoldansko sonce je toplo prigrelo, tako da bi na prisojnih.rebrih kmalu privabilo tro- bentice in zvončke, da bi pozvanjali božično pesem. Pa je spet zapihala burja, pritisnil je mraz. j Janezi so god ovali v mrazu, pa tudi »nedolžne otročiče« je zeblo, ko so v hladnem nedeljskem jutru tepeškali po vasi. »Reši se, reši se...!« Imeti moraš pripravljenih poleg denarcev še orehov ali lešnikov, slaščic, suhega sadja, jabolk in še drugih dobrot, da se »rešiš«. Skoro bi jim že dejal »nadležni otročiči« — pa kaj, veselje je veselje, otroško pa še toliko lepše. Saj tudi tepeškanje spada v vrsto naših lepih božičnih običajev, ki naj žive med narodom! Od starega leta smo se poslovili skromno, zbrani krog družinske mize — mnogi pa kar v snu. Svečani trenutek, v katerem so bile misli vseh Zemljanov — pa tudi menda sanje spečih — združene v eni sami želji: zdravje, srečo. »če kdo po njem vpraša, reci, da ga ni tu!« > JUTRO« 5t. '4 Torek, 6. L1S42-XX Kronika * Zaradi praznika izide prihodnja Številka »Jutra« v sredo zvečer. « Rimsko plemstvo pri papežu. Včeraj ofr 10.30 je papež v svečani avctenci sprejel predstavnike rimskega plemstva. * Promocija. Za doktorja filozofije je bil promoviran g. Leon žlebnik iz Novega mesta. Iskreno čestitamo! * Razvoj javnih del. Razmah javnih del v Italiji je najbolj jasno razviden iz številk, ki govore o porastu delovnih dni na področju javnih del oi leta do leta. Tako je bilo leta 1938. porabljenih za javna dela 67 milijonov delovn-h dni, naslednjega leta 78 milijonov, leta 1740. pa 91 milijonov Povprečno število delavcev, zaposlenih na dan, je leta 1938. doseglo 226 milijonov, naslednje leto 251 milijonov, leta 1940. pa že 301 milijon. * Gradnja ceste ob vsej vzhodni jadranski obali. Kakor poroča agencija Agit," se na pristojnem mestu ukvarjajo z načrtom, naj bi se albanska obalna cesta, ki sega v dolžino 550 km, podaljšala preko vsega ozemlja ob vzhodni jaJranski obali, ki je v sedanji vojni prišlo v italijansko območje in oblast. Na severu naj bi se cesta od Skadra podaljšala na Ulcinj, Bar, Cetinje ter na Kotoi in Zeleniko, v notranjost pa naj bi albansko obalo preko Peči in Kosova zvezala s Srbijo. Vzporedno z obalno teče v zaledju Albanije druga longitudi-nala Piškopeja—Podgradec—Korča—Janina. Ta cesta bo dobila še zvezo s Strugo in Debrom, od tod pa z dolino črnega Dri-ma in Prizrenom. Na ta način bosta Kosovo in Macedonija dobila neposredno cestno zvezo. * Knjižni zaklad javnih bibliotek. 33 javnih državnih knjižnic, kolikor jih je v Kraljevini, premore skupno 854.470 rokopisov in 12,917.970 tiskov. Med manuskrip-ti so 129.504 zvezki, 712.413 pisem in dokumentov in 12.553 pergamentov. Med knjigami je 34.231 prvotiskov — vmes je tudi lepo število redkosti in periodikov. * Ureditev pristanišč na vzhodni jadranski obali. Po priključku Dalmacije Italiji so dalmatinska pristanišča Kotor, Split in šibenik prišla v povsem nov položaj. Trstu in Reki bo še dalje ostala naloga, da posredujeta izvoz in uvoz balkanskemu in srednjeevropskemu zaledju, a tudi manjše luke, ki se vrste od Zadira do Kotora, bodo v novih razmerah dobile mednarodni pomen. Kotor je važno izhodišče za črno goro, Split pa za južno Hrvatsko. Dalmatinska pristanišča morajo dobiti še potrebne naprave, da bodo lahko služile svojemu namenu. Bodočnost Reke pa je zvezana z izgradnjo železniške proge Reka—Zagreb— madžarska meja, k nji pa teži tudi velik del osreinje Hrvatske tja do Srbije in Beograda. Tržaško in reško pristan.šče spadata med najbolje opremljene luke v Italiji. * Mraz na Balkanu. Prve dni januarja je tudi Albanijo zajel močan val mraza. V severnem predelu dežele je temperatura padla na 10 stopinj pod ničlo. Cesto med Prizrenom in Piškopejo delavci še zmerom čistijo snega, da jo napravijo prehodno, medtem ko je Tirana spet zvezana s Kor-6o in Skadrom. — Iz Aten poročajo, da je grška pokrajina Atika letos doživela zimo, kakršne že dolgo ne pomnijo. Tudi v Atenah samih je zapadel sneg, vendar je pod sončnimi žarki naglo skopnel. V Solunu so zabeležili 7 stopinj pod ničlo. Sneg je prekinil tudi nekatere prometne zveze. * Ukinitev poštnega prometa z Ameriko in Azijo. Poštni promet z Združenimi državami, njenim kolonialnim področjem, Kolumbijo, Hondurasom, Guatemalo in Kubo je v celoti ukinjen. Iz tehničnih razlogov pa je začasno ustavljen poštni promet tudi z deželami Daljnega vzhoda, Japonsko, Manižukuom, Kitajsko in Tajsko. * Uradni telefonski imenik za leto 1942. Poštno ravnateljstvo objavlja, da se pripravlja izdaja telefonskega imenika za leto 1942 in da je zato treba vsaj do 15. januarja t. L pismeno prijaviti vse spremembe, ki se nanašajo na besedilo in ki so nastale po zadnji izdaji imenika. Ako je bil kak vpis napačno natisnjen ali pa so bile med tem preimenovane ulice, naj izvolijo prizadeti naročniki to sporočiti. Da ne bi bili v imeniku objavljeni tud umrli naročniki, naj javijo svojci tudi eventualne take spremembe. Prav vsak naročnik brez izjeme pa mora poslati italijanski prevod njegovega vpisa. Za tretjo in četrto uvrstitev znaša pristojbina 10 Lir in se bo izterjala naknadno v gotovini. Vse te prijave naj naslovijo naročniki v Ljubljani na poštno ravnateljstvo (Uredništvo telefonskega imenika), na deželi pa na pristojno pošto. Teh vlog zaenkrat ni treba kolkovati, ker se bo za tiste, ki so podvržene kolkovini, izterjala kolkovina naknadno. Pojasnila se dobijo pri pristojni pošti, v Ljubljani pa tudi telefonično na štev. 42-06. * Božič Slovencev v Sarajevu. Slovenci v Sarajevu so praznovali božične praznike. Nova svetovna vojna tudi mestu Sarajevu ni prizanesla; nasprotno, mesto Sarajevo ob čuti mnogo bolj kakor marsikateri drugi kraj posledice vojnega viharja, ki je zajel svet. Edini vidni znak, ki je dajal zunanje obeležje velikemu pi-azniku miru, je bila debela plast snega, ki je letos tako zgodaj obdala Bosno, in oster mraz. Zbralo se je okrog sto Slovencev, na božični večer okrog ognjišča Slovenske kuhinje. S pomočjo sarajevskega Rdečega križa je odbor Slovenske kuhinje preskrbel za skromen, toda primeren priboljšek. Predsednik naše kuhinje g. Pipan je nagovoril zbrane in jim želel boljši božič, nakar je imel času primeren nagovor g. prof. dr. Meško, nečak pisatelja Meška. * Pošiljanje paketov v Srbiji. Vojaški poveljnik v Srbiji je dovolil, da lahko državna oblastva in ustanove odpošiljajo pakete v teži do 10 kg. Pošta pa mora pri sprejemu paketa pregledati vsebino ln pošiljko opremiti z uradno štampiljko. * Sejem na Dolenjskem. Sejem za kramo, konje, govedo in prešiče bo v soboto, na dan sv. Antona 37. t. m. na Slinovcah pri Kostanjevici. * Filatelisti! Pravkar izšle antimason-ske znamke dobite v Mladinski založbi, Stari trg 30. (—) * Strojepisni tečaji — novi — dnevni ln večerni prično 7. januarja. Moderna največja stro-episnica, 60 pisalnih strojev. Pouk po desetprstnem sistemu. Informacije in prospekte daje: Trgovsko učlliSč* Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska 15. .( ) IZ LJUBLJANE U— Novi grobovi. V visoki starosti 85 let je umrl g. Anton Kunstek. Pokopali so ga včeraj na pokopališču pri Sv. Križu. — Za vedno je zapustil svojce delovodja mestnega vodovoda g. Ferdinand Vovko. V najlepši moški dobi ga je smrt iztrgala iz njih srede. V soboto so ga zaradi nenadne slabosti prepeljali v bolnišnico, odkoder so že v teku noči javili, da je Vovko preminil. Rajnkega je poznala domala vsa Ljubljana. Saj je bil orjaške postave, da se je vsakdo za njim ozrl. Kljub temu je bil mehkega srca. Zato je imel veliko število prijateljev, še posebno pa so ga spoštovali delavci, ki jim je bil najboljši delovodja in tovariš. Pogreb blagega pokojnika je bil včeraj na pokopališče k Sv. Križu. — Dotrpela je vdova po stavbeniku ga. Frančiška Cernic roj. Ahlin. Pogreb nepozabne rajnke bo v sredo ob 15. iz hiše žalosti na pokopališče v Dravljah. — Pokojnim blag spomin, žalujočim svojcem pa naše iskreno sožalje! u_ predstava GILLa. Poveljništvo italijanske Liktorske mladine v Ljubljani je priredilo v soboto popoldne kinematografsko predstavo za del otrok, ki so včlanjeni v zimskem odseku te organizacije. Predstava je bila v dvorani Pokrajinskega Do-polavora na Taboru. Spored je obsegal pet barvanih filmov Miki-miške, ki so vzbudili veliko dobre vol;'e med malimi gledalci in nekaj kratkih zanimivih filmov »Olne GIL« o delovanju organizacije v decembru. Tem filmom je sledil dokumentaričen fiim »Luce«, »Lov na lisico na Madžarskem« ter »Fašistične počitnice« in končno liim poletne kolonije GILa. Mali gledalci so z navdušenjem sledili predvajanjem posameznih filmov in so zadovoljni zapustili dvorano. u— Poroka. V nedeljo, dne 4. t. m. sta se poročila v šentpetrski cerkvi v Ljubljani g. Niko Omersa, akad. slikar in gdč. Ernesti-na Vidic. Priči sta bila gg. zobozdravnik dr. Srečko Puher in akad. kipar Karel Put-rih. Poročal je prof. dr. Peter Sorli. Bilo srečno! Danes Veseli teater ob 15. url o_Kapsule n lisice, fosfor leva sne« za vrane in podgane, zastrupljena pšenica za miši — vse sveže v drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5. (—) u— Zasebni plesni pouk — začetniški in nadaljevalni. Informacije pri mojstru Jenku v »Nebotičniku« 4. nadstr. (—) Iz Goriške pokrajine Nesrečen padec na cesti. V goriško bolnišnico so pripeljali 40 letnega Josipa Tram-puša iz Temenice. Na cesti mu je spodrse-lo pa je tako nesrečno padel, da si je zlomil desno ključnico. * Vpisi v trgovskem registra. V mesecu novembru so se na novo vpisale tvrdke Pi-na Bresan v Gorici, šivilja, Kapucinska ulica 4, Leopold Cerv, ambulantna prodaja oljnatih slik, pastelov in risb v Goriški, Tržaški, Videmski, Reški, Trbiški in Beneški pokrajini s sedežem v Gorici, ulica sv. Andreja 84, Alojz Leban, dimnikarski mojster v Tolminu, Ana Marija Bregant poročena Zuch, pekarna in slaščičarna v Korminu, Anton Knez, trgovina z lesom na debelo v Bovcu. Srpenica 5, Ivana Smole, poročena Kavčič, izdelovanje pletenin v Komnu, Gabrovica 39, Josipma Golja, ambulantna prodaja zelenjave v Goriški, Videmski in Tržaški pokrajini s sedežem pri Sv. Luciji, Ladislav Semič, brivec v Ajdovščini, Karolina Sfiligoj, vdova Mar-kočič, ambulantna prodaja sadja in zelenjave v Goriški pokrajini s sedežem v Gorici, ulica Croce 6, in Ivan Hvala, ambulantna prodaja drobnega blaga in par-fumerije v Goriški. Tržaški, Puljski in Reški pokrajini s sedežem v Gorici, ulica Mon-tecucco 3. — Izbrisale pa so se tvrdke Antonija Grohar, krčma ter prodajalna papirja ln živil v Grahovem, Josip Kobačin. mlin pri št. Vidu na Vipavskem, Baldomir Vinki er, prodaja živil v Cepovanu, Franc Cerut, ambulantna prodaja jajc in perutnine v Gorici, Oberdankova ulica 13, Mihael Malik, prodaja živil, lesa in železnlne v Ajdovščini ter Anton Pavlin, kovač v Gorici, št. Peter 375. Iz pokrajine u— Simfonično delo skladatelja L. M. škerjanca bo v posebnem izrezu prikazal prihodnji koncert Glasbene Matice v ponedeljek, 12. januarja. Spored tega koncerta je posvečen izključno orkestralni glasbi skladatelja L. M. škerjanca, čigar delo v področju simfonične glasbe je postalo posebno pomembno v zadnjih letih. Koncert za klavir in orkester, ki je bil prvič izvajan julija lani, s solistom Antonom Tix>-stom, je že ob krstni izvedbi doživel ne-deljeno odobravanje in spontano navdušenje. Na koncertu 12. t m. bo to delo doživelo svojo drugo izvedbo, prav tako s Boii-stom rektorjem Antonom Trostom, čigar igra predstavlja nedvomno višek slovenske pianistične reprodukcije. Na tem koncertu pa bosta doživeli krstno izvedbo škerjan-čeva Tretja simfonija ter Dramatična uvertura, dvoje novih, v letu 1941. lcompo-niranih del. Na simfonični koncert Glasbene Matice, ki bo v veliki unionski dvorani 12. t. m. točno ob pol 7. uri zvečer, že danes opozarjamo. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. (—) u— Prihodnji komorni koncert, ki bo 9. t. m. v veliki Filharmonični dvorani, je posvečen sonati Priznana naša umetnika, pianist Anton Trost in violinist Jan ki sta združena v Ljubljanskem komornem duu, bosta izvajala tri sonate in sicer najprej klasično delo velikega Beethovna op. 12, št. 3 v es-duru, nato delo priljubljenega Cezarja Francka v a-duru in k skie-pu modernega komponista Respighija Sonato v h-molu. Sloves obeh nastopajočih umetnikov je pri nas tako utrjen, da nam bo njun koncert nudil izreden umetniški užitek. Zato opozarjamo nanj. Začetek točno ob pol 7. uri zvečer. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. I—) u— V »Veselem teatru« bo danes le ena predstava in sicer izjemoma ob 15. uri. ker je zvečer dvorana oddana. Na sporedu je novoletni program; kot gost nastopa g. Ljubiša Jovanovič. Predprodaja vstopnic od 10. do 15. ure. u— Konec prahu. V nedeljo zvečer se te za zimski čas res nenavadno vreme spremenilo. Nastopila je odjuga, ki je takoj pobrala še preostale ledene rože po oknin in čez noč še zadnje sledove snega, ki so se obdržali po nekaterih zakotnejših predelih. V ponedeljek zjutraj smo lahko bili ponovno presenečeni. Ljubljanske ulice in ceste so bile pokrite s tanko plastjo blata. Ponoči je rahel dež zmočil Ljubljano in napravil konec nadležnemu prahu. Južno vreme traja dalje. u— Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, Vodnikov trg štev. 5. bo razdeljevala razpoložljiva živila za mesec januar 1942 po vrstnem redu z začetno črko A—D dne 7/1., E—G 8/1., H—J 9/1., K 10/1, L—N 12/1., O—R 13/1., S—T 14/1. U—2 15/1. u— Vrtnarska predavanja pri Sadjarsld in vrtnarski podružnici Ljubljana I. V sredo dne 7. t. m. predava mestni vrtnarski asistent g. Franc Pirnat o zgodnjespomladan-skem delu v zelenjadnem malem vrtu (priprava prvih toplih gred, najzgodnejše setve v topli gredi in na prostem). Začetek točno ob 18. (šesti) uri zvečer. Kemijska predavalnica na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici. Vstop prost. u— Nesreče. Pri sekanju drv si je nevarno ranila levo roko 12 letna hči trgovca Kordelija Jančeva iz Ljubljane. Doma na dvorišču je padla in si zlomila levico 54-letna posestnikova žena Franja Pintarjeva iz Sodražice. Poleno je odletelo v glavo in mu jo precej poškodovalo 20 letnemu gozdnemu delavcu Ivanu Božoviču iz Koprivni-ka. Z loncem vrelega mleka se je poparila po vsem telesu 4 letna mizarjeva hči Antonija Oblakova z Viča. Prav toliko stara hčerka sluge Marija Hočevarjeva iz Ljubljane pa je na cesti tako nesrečno padla, da si je prebila čelo. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici. u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od ponedeljka od 20. ure do srede do 8. ure zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. Mis Franta, Poljanska cesta 15/n, telefon 32-84. u— Vsi strojniki, strojevodje ln kurjači lz Ljubljane ln okolice bodo Imeli svoj sestanek na praznik, dne 6. januarja 1942, ob 10. dopoldne v sejni sobi Pokrajinske delavske zveze, vhod iz Čopove ulice, poleg Rdečega križa. Umrli so v Trstu 82 letna Uršula Zam-par, vdova Gregorič, enoletna Graciela Furlan, 75 letna Antonija Car, vdova Suša, 32 letni Anton Buršič in 70 letna Terezija Benet. — Na oklicih sta para vrtnar Kristjan Jazbar in zasebnica Ana Furlan, mizar Silvan čop in kartotehničarka Dar-ma Jančar. — Dne 5. januarja je bilo v Trstu 12 rojstev, 12 smrtnih primerov in 10 porok. Iz Novega mesta n— Gibanje prebivalstva. V mmulem letu je bilo v novomeški mestni župniji rojenih 299 otrok, od tega 159 fantov, 120 deklic, 7 parov dvojčkov, 20 mrtvorojenih in 31 nezakonskih. Po veri so bili vsi novorojenčki rimo-katoliki, razen treh grko-katolikov. Umrlo je 111 oseb, od tega 30 otrok v starosti pod 15 let. Med umrlimi je 8 oseb doživelo preko 70, 5 oseb pa celo preko 80 let. Oklicanih je bilo 20 parov, poročenih pa 8 parov. Samo Novomeščanov se je v minulem letu rodsilo 27, umrlo tudi 27, poročilo pa 11 parov. — V šmihelski župniji je bilo rojenih 118 otrok, umrlo pa je 51 oseb. Oklicanih je bilo 40, poročenih pa 45 parov. — V Prečni je bilo rojenih 59 otrok, od tega 29 fantov on 6 mrtvorojenih. Poročilo se je 18 parov. n— živilske nakaznice. Te dni je pričel občinski preskrbovalni urad dostavljati strankam na dom živilske nakaznice za januar. Vsak prebivalec prejme navadno živilsko nakaznico, obrtniki ter ročni ln težki delavci pa poleg navadne nakaznice še dodatno nakaznico, po kateri jim pripada večja količina moke. Dodatna nakaznica je veljavna le s predložitvijo glave navadne živilske nakaznice in stane vsaka nakaznica 0.30 L. Za prejem dodatne nakaznice za težke delavce je potrebna še posebna prijava in tisti delavci, katerih delodajalci niso poslali teh prijav, ne bodo prejeli dodatnih nakaznic, za. kar ne nosi odgovornosti občinski preskrbovalni urad. Delitev nakaznic mora biti končana do 10. januarja. Stranke, katerih dostavljalec ne najde doma in ki ne bi dvignile nakaznice na policiji do 10. januarja, bodo izgubile pravico do nakaznic za ta mesec. Reklamacij glede živilskih nakaznic občinski preskrbovalni urad ne bo sprejemal do 10. januarja in se naproša občinstvo, da pred navedenim datumom ne prihaja zaradi reklamacij v urad. n— »Veseli teater« prihaja. Do solz ee boste nasmejali v petek, 9. januarja, ko obišče Novo mesto ponovno PodkrajSkov »Veseli teater«. Na sporedu: vesele »mo-dejanke,, kupleti, ilustrirani dovtipl, akrobacije Vlaste Sernečeve in Janovskega in muzikalni nastop Miloša Ziherla. Sodelujeta celotni ansambel in Adamičev orKe-ster. Smeha in zabave torej na pretek. Predprodaja vstopnic v Ljudski posojilnici. Predstavi ob 16. in 18.15 ter opozarjamo posebno okoličane na popoldansko predstavo. Zaradi obširnega sporeda bo pričetek predstave točno Ob napovedani uri in se naproša občinstvo, da ne zamuja pričetka. t ) n— Nevaren požar. V petek ob 21. uri zvečer je nastal v Bršljinu v bližini glavnega novomeškeoa kolodvora velik požar, ki je grozil razširiti se na vsa bližnja številna poslopja. Iz doslej še nepoznanih vzrokov je pričela nenadoma goreti velika skladiščna baraka, ki je bila v hipu vsa v plamenih. Na lice požara je takoj prihitela novomeška poklicna gasilska četa z motorno brizgalko, ki pa nI mogla vet rešiti ogromne barake, ki je pogorela do tal. Gasilci so se morali samo omejiti na loka-liziranje požara in je bila posebno v nevarnosti blizu stoječa tovarna »Keramika«. Le izredno mirnemu vremenu in požrtvovalnosti gasilcev ter v bližini stanujočih vojakov se mora zahvaliti, da so bila vsa sosedna poslopja obvarovana. Skoda je ogromna in ni krita z zavarovalnino. Prvič ob tej priliki je morala stopiti v akcijo nedavno ustanovljena poklicna gasilska Četa, ki je v polni meri izpolnila svojo dolžnost n— Sedeži v kapiteljski cerkvi. Letnina za cerkvene sedeže v kapiteljski cerkvi se bo pobirala za tekoče leto nepreklicno od 7. do 10. januarja. Letos bo znašala letnina do preklica L 10. n_ Plemenit dar. Socialnemu odseku Rdečega križa so darovali občani Prečne za podporo osirotelih rojakov 3450 L in nekaj žita ter obleke. Vsem plemenitim darovalcem iskrena hvala! n— Prašiče so kradli. Pred malim kazenskim senatom novomeškega okrožnega so- dišča je bila v torek razprava proti Valentinu Brajdiču, Karlu Brajdiču ln Martinu Jurkoviču iz znane ciganske družine Braj-dičev. Okrožnica, ki jo je zastopal višji državni tožilec g. dr. Prijatelj, je tej ciganski trojki očitala, da so ob mlačvi 6. julija ukradli tri prašiče ln jih prodali posestnici Mariji Pavličevi v Kašnicah. Zaradi odsotnosti dveh glavnih obtožencev in zaslišanja novih prič je bila razprava za nedoločen čas odložena. Z Gorenjskega Izvrševanje notarijata. Novi notar ln pravni zastopnik v Radovljicah obiavlja, da izvršuje svoje uradno poslovanje ne 1* v Radovljici, marveč ob določenih dneh tudi v Tržiču, na Jesenicah in v Bohin4ski Bistrici. Zimska pomoč. O božični obdaritvi vojne zimske pomoči poročajo nemški listi, da je obsegala ne le staro pokrajino Koroško, marveč tudi Gorenjsko in Mežiško dolino. Od medniakov in igrač sta bili dve tretjini razdeljeni na Koroškem, ostala tretjina pa v novih pokrajinah Nov otroški vrtec so uredili na Holmcu V pritličju ima poleg kuhinje in čumnate prostor, kamor bodo otroci hodili jesti, v prvem nadstropju pa je shramba za opl«-ko, prostor za umivanje, dve igralni eobi, spalnica in stanovanje za učiteljice otroškega vrtca. Iz Spodnje štajerske Predaja nabrane kožuhovine in toplih oblek. V soboto popoldne so na Trgu Adol-fa Hitlerja v Mariboru izročili vojaštvu drugo zbirko kožuhov:ne, tople opreme, smučk in smučarskih čevljev. V Celju pa so prvo zbirko izročili pretekli petek v veliki dvorani Nemškega doma. Obe predaji sta bili izvršeni z nagovori in igranjem. Tako so doslej odromali iz Spodnje Štajerske trije vagoni za zimsko pomoč vojakom na vzhodni fronti. Listi so v nedeljskih številkah objavili o tem daljša poročila m izdali poslednje pozive, da je treba do nedelje zvečer vse oddati, ker se Je zbirka ob 20. uri zaključila. Predrago prodajanje starih stvari je strogo prepovedano. Kakor poroča mariborski dnevnik, je zadnje čase na ponujo mnogo rabljenih stvari, zlasti obnošena obleka, kožuhovina, preproge in pohištvo. Ponujajo jih z oglasi in tudi zasebno in zahtevajo večji del pretirane cene. V nekaterih primerih se je zgodilo, da so bile stare stvari prodane dražje, kakor stanejo nove. Treba se je strogo ravnati po predpisih o cenah in je v dvomu treba poklicati strokovnega cenilca. Ob nedeljah ni avtobusnega prometa. Mariborski dnevnik je objavil v nedeljski številki: Z veljavnostjo od 4. t. m. ne obratujejo na Spodnjem štajerskem in vobče na štajerskem ob nedeljah nobeni avtobusi, ker je treba štediti s pogonskimi sredstvi. Tudi ob praznikih ni avtobusnega prometa. Tako je odredilo državno poštno ravnateljstvo v Gradcu. O smrtni nesreči na progi pri Marenbergu smo po celovškem dnevniku kratko poročali, da je padel pod vlak železničar Crai-schy. Zdaj objavlja mariborski dnevnik podrobnejše poročilo in pravi, da je ponesrečenec v resnici 631etni državni preddelavec Aleksander Rajšp z Jesenic. Pri Marenbergu je padel pod vlak in so mu kolesa odrezala obe nogi nad kolenom. V obupnem stanju so ga prepeljali z naslednjim vlakom v Maribor, vendar je že spotoma izkrvavel in izdihnil. Prepeljan je bil v mrtvašnico v Pobrežju, kjer so ga v petek popoldne pokopali. »Tagespost« pa poroča, da je pokojnik železničar Janez Mohorko. Novi grobovi. V Mariboru so umrli: 87-letna zasebnica Margareta Gašperinova, 841etna zasebnica Marija Vebrova, 601etni pomožni delavec Alojzij Koser, sinček strojevodje Anton Kovič in 801etna vdova po strojevodji Marija Smoletova, v mariborski bolnišnici pa 221etna Gizela Trobentarjeva iz Selnice in 801etni zasebnik Janez Verčko iz Maribora. Požar v Silvestrovl noči je nastal v stanovanju nadučitelja Ervina Tipmana v Grajski ulici v Mariboru. Ogenj se je naglo širil, vendar so mariborski gasilci brž preprečili večjo škodo. Na Novega leta dan pa je nastal zaradi napake v kurilni napravi ogenj v nekem prostoru mariborskega gledališča. Gasilci so preprečili katastrofo in znaša škoda le 1000 mark. Od slabosti se je zgrudila na Pobreški cesti 521etna želepničarjeva vdova Marija Strniševa iz Maribora, ko se je na Silvestrov večer vračala domov. Ležala je dalje časa neopažena in je tako dobila še hude ozebline. Naposled so jo prepeljali v mariborsko bolnišnico. Vojna pošta je od včeraj dalje spet dopuščena v starem obsegu. Bož:čne omejitve so razveljavljene. Dopustne so pisemske pošiljke do 100 gramov in zavojčki do 1000 gramov. Iz Hrvatska Poglavnik pri hrvatskih letalcih. Predzadnji dan preteklega leta je Poglavnik v spremstvu vojskovodje Slavka Kvaternika in članov vlade obiskal letališče na Bo-rongaju. Pri prihodu ga je pozdravil poveljnik letalstva polkovnik Vladimir Kren. Po pregledu častne čete hrvatskega in nemškega letalstva je šel Poglavnik s spremstvom do samega vzletišča, kjer je pregledal letalo, s katerim se je polkovnik Kren odpeljal v Nemčijo. Polkovnik Kren je navzočim povedal, da je to star šolski stroj in prvo letalo, ki je nosilo hrvatske znake. Med obiskom na letališču je bil Poglavniku izročen letalski znak hrvatskega letalstva. Poglavnlkova kolajna za hrabrost. Z zakonsko odredbo je bila osnovana kolajna Poglavnika Ante Paveliča za hrabrost. S kolajno lahko odlikuje Poglavnik hrvatske vojake' in vojake zavezniških vojsk, ki so se v borbah izkazali z osebno hrabrostjo. Odlikovanje ima štiri stopnje, ki se razlikujejo po načinu nošenja, velikosti ln tva-rini, iz katere je izdelano. Nosilec 1. stopnje ima pravico na naslov vitez. Nosilci 1. in 2. stopnje dobivajo mesečno doplačilo, ki ga določi Poglavnik. Novo odlikovanje »železni trolist«. Ustanovljen je nov vojaški red »železni trolist* za posebno uspela dela proti sovražniku »železni trolist« je najvišje vojaško odlikovanje na Hrvatskem in se podeljuje za posebno junaška dejanja, storjena v vojni Odlikovanje Ima Štiri stopnje. Za Izredne zasluge ae lahko vsaki stopnji odlikovanja dodaš ta dve hrastovi vejici. Nosilci 1. in 2. stopnje imajo pravico na naslov viteza. Red in kolajna krone kralja Zvonlmira. Ustanovljena sta »Red krone kralja Zvonlmira« in »Kolajna krone kralja Zvoni-mira«, ki naj bosta viden znak odlikovanja za zasluge v miru ali v vojni. Z redom lahko odlikuje Poglavnik hrvatske državljane ali tuje osebe. Odlikovanje reda krone kralja Zvonimira je po vredbnosti na drugem mestu. Red ima 5 stopenj, kolajna pa 3. Nosilci prvih dveh stopenj reda imajo pravico do naslova vitez. Hrvatska v svoji zgodovinski vlogi. Berlinski »Lokal Anzeiger« se v svojih izvajanjih o zunanji politiki Nemčije leta 1341 dotika tudi Hrvatov z naslednjimi besedami: Da je osovinska politika po zlomu bivše Jugoslavije bila pripravljena sprejeti zdravi del te umetne tvorbe kot enakopravnega člana, se je pokazalo pri ustanovitvi nezavisne države Hrvatske. Hrvati so že v svetem rimskem carstvu nemške nacije živeli v ozkih političnih zvezah z Nemčijo in Italijo in se zdaj vračajo na svoje zgodovinsko mesto. Zagrebški nadškof o boljševiški nevarnosti. O priliki novoletnega sprejema je imel' zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepi-nac na predstavnike katoliške duhovščine nagovor, v katerem je o borbi združene Evrope na vzhodu dejal: Bog nam je bil milostljiv. Milostljiv nam in vsemu človeštvu, ko je dopustil veliko operacijo proti strupenemu čiru, ki bi gotovo zastrupil in uničil svet. Zato smo pripravljeni prenašati vse težkoče, ki se od nas zahtevajo, da pripomoremo h končni pravični zmagi. Ukinjeno je državno ravnateljstvo za prehrano. V »Narodnih novinah« je ?zsla zakonska odredba, po kateri se s 1. januarjem 1942 ukinjata državno ravnateljstvo za obnovo in državno ravnateljstvo za prehrano. Posle obeh ravnateljstev ;'e prevzelo ministrstvo za obrt, trgovino in industrijo. Uradniki bodo do konca tega meseca obveščeni o tem, če bodo prevzeti v službo pri trgovinskem ministrstvu. Nov vojni davek. Hrvatska vlada je sklenila uvesti nov obrambni davek, ki bo znašal 10 do 60 odstotkov celotnih davčnih dajatev. Istočasno je bil »obrambni fond t bivše Jugoslavije ukinjen. 140 taksijev v Zagrebu. Minister za trgovino, obrt in industrijo je odobril, da ostane v Zagrebu v prometu 140 taksijev. Polovica jih vozi na neparne dni v mesecu, polovica pa ru- parne dni. Prenatrpanost zagrebških kolodvorov. Zaradi velikega zaostanka neocarmjenih pošiljk na postajah Zagreb in Zagreb-Sava je od 1. do 15 t. m. ukinjen dovoz vsakovrstnega blaga iz tujine. Izvzeti so samo premog, koks in pošiljke vojnega gradiva. Podaljšan mandat delavskih zaupnikov. Po nalogu korporacijsk.ega ministrstva ostanejo v veljavi mandati delavskih in nameščenskih zaupnikov do nadaljnje odredbe. 6000 paketov za hrvatske dobrovoljce. Odbor za zbiranje darov za hrvatske vojake je na nedavni seji podal izkaz o dosedanji akciji. Vojakom je bilo odpos'3nih 147 zabojev s 6000 paketi. V vsakem zavitku je bilo 140 cigaret, 3 decilitre konjaka, zavoj keksov in bombonov, zobna sčet-ka' in krema, glavnik ter kak volnen pi ed-met. — Na pobudo zveze denarnih zavodov so doslej zagrebški bančni in zavarovalni zavodi darovali za vojake 1,078.000 kun. Zmanjšana količina kruha za gostinske obrate. V vseh zagrebških gostinskih obratih je bila zmanjšana količina kruha za mimoidoče goste. Odslej bodo restavracije in gostilne, ki so prejemale dnevno p- 12 kg kruha, dobivale le 3 kg. gostinskf obrati, ki so prejemali manjše količine, pa dobe od 1. t. m. naprej le po 1.60 kg kruha za mimoidoče goste. Nove odredbe o uporabi kruha in testenin. Minister za obrt, industrijo in trgovino je naročil vsem velikim županom m mestnemu načelstvu v Zagrebu, da v svojem delokrogu prepovedo na področju mest in okrajnih središč v restavraerah, po-stilnah, izkuhih in drugih javnih in privatnih lokalih gostom dajati več kakor 50 gramov kruha, da lahko stalni gostje dobo štirikrat dnevno to količino. Po isti od-redbi se sme gostom v lokalih samo enkrat tedensko postreči s kuhanim ali pečenim testom ki ima več kakor 50 odstotKov pšenične, soržične ali krompirjeve moKe ali namesto moke več kakor 20 odstotkov sladkorja Prekrški se bodo kaznovali z zaporom od 5 dni do 3 mesce ali v denarju od 5000 do 100.000 kun. Predpisi nove uredbe stopijo v veljavo 1. januarja. Mozartova proslava v petrinji. Na pobudo cerkvenega zbora sv. Cecilije bo tudi Petrinja proslavila epomin Wolfganga Amadeusa Mozarta. Svečanost bo stedi mesca januarja in bodo na n;'ej sodaiovall pevski zbor sv. Cecilije, operni pc/ec Marčec in dijaški orkester učiteljišča. Nemški darovi. Poslanik Kasche m general von Glaise-Horstenau sta izročila Poglavniku 50.000 kun za otroke bosanskih pregnancev. Razen tega je nemški poslanik obdaroval številne otroke in družine v Zagrebu z božičnimi darovi. Hrvatski vojaki v Nemčiji so praznovali božič. Hrvatski prostovoljci, ki se Dred odhodom na vzhodno fronto vežbajo v Nemčiji, so v svojem garnizonu v miru praznovali božične praznike. V središču zanimanja je bil govor hrvatskega vo. aškcga atašeja v Berlinu, admirala Jakčina, ki je izrazil prepričanje, da bo hrvatski narod dočakal srečnejšo bodočnost. Poslanik Bosnjakovič je odpotoval v Helsinke. Novoimenovani hrvatski poslanik pri finski vladi dr. Ferdinand Bosn"'a-kovič je v torek odpotoval na svoje službeno mesto v Helsinke. Poglavnik je obdaroval otroke tudi v Karlovcu. Za božič je bila na sedežu usra-škega štaba obdaritev otrok. Ob tej priliki so razdelili veliko število čevlev, ki jih je Poglavnik podaril najrevnejši mladini Karlovca. — Tudi med siromašne otio-ke v Podsusedu je bilo razdeljenih 30 trO-žičnih darov, ki jih je poklonila Poglavnlkova rodbina. Božič nemških vojakov v Zagrebu. Vse edinice nemške vojske, ki se nahaja-jo v Zagrebu, so skupno proslavile božič. V veliki dvorani feldkomandanture so se na božični večer zbrali častniki ln vojaki, kjer so bili vsi obdarovani Tudi nemški ramen-ci. ki leže v zagrebških bolnicah, so prejeli darove in so bili nad pozornostlo Zagrebčanov globoko ganjeni. 5» JUTRO« 5t. 3 5 Me&da} in danes v JtihnisHi dolini Kibnica. v decembru V Ljubljanski pokrajini je postala Ribnica s svojo neposredno okolico posebno pc-membna. Ce govorimo o Ribniškr dcliru mislimo s tem Samo dolino v ožjem smisiu občini ribniško in dolenjevaško ter del sodi ažke, dočirn se domovina siihe robe. pc kateri Ribničani že od nekdaj tako slovijt tudi izven mej, razprostira tja do cerkniške Slivnice, do Krima, Ahca in Mckrca pa vzhodu do Suhe kiajine in na jugu do Sfeoeevske meje. Od KiVuce do Rak:tn'ce Ribniška dolina v ožjem smislu je plodno pelje, obdano od \ elike gore, Slemen. Male gore m Strmca. To podolgovato kraško polje je ena izmed štirih velikih kotlin kočevskega okraja (Dobrepoljska, Veliko-iaška. Ribniška in Kočevska), ki se polagoma znižuje proti jugovzhodu od Ortne-žkega gričevja preko Ribr.ice do šest kvadratnih kilometrov velikega Rakitniškega polja. Vode, ki namakajo dolino, so kraške ponikalnice. Tržišnica priteče izpod Slemen in se izgubi v bližini žlebiča. Pod Stenami nad žimaricami izvira Bistrica in ponikne pri Gorici vasi. Izpod Podgore pride Ribnica in izgine v dolenjevaških rupah. Raki tnisca. ki izvira v Obrhu, po kratkem teku ponikne pod Rakitnico. Vsako leto so ob večjih nalivih poplave, kar je posebna škoda za prigoriško in dolenjevaško polje. Zdaj je komisija pregledala zemljo. Gotovo bodo nekoč regulirani potoki in dotoki v južnem delu doline, saj je v ta namen določenih skoraj milijon lir. Pereče vprašanje se mora rešiti, da ne bo cb nalivih lepo polje kakor jezero. Značilno je podnebje, ker so toplotne razlike zelo velike. Kotlina ima isto višino kakor na pr. Blejska (Ribnica 491 m). Poleti je čestokrat suša, dočirn so zime ostre z burjo in zameti. Iz najstarejše dobe 2e Rimljani so imeli tod speljano vojaško cesto, ki je vodila od Pes'. ,ne preko Sodražice v Ribnico pa dalje ob robu doline čez Otavice proti Lcžinam in dalje proti jugovzhodu. Leta 1492. je cesar Friderik podelil Ribničanom pravico prostega trgovanja z živino, platnom in leseno robo. Da so smeli prosto krošnjariti, jim je bilo potrjeno v listinah iz let 1571, 1596, 1774 in 1780. Konec srednjega in v začetku novega veka s'.,a trg in okolica tudi gospodarsko zaslovela. Turki so na pohodih uničevali marljivo cbdelano polje, vendar utrjenega gradu niso nikoli zavzeli. Enajstkrat pa s<> trg oropali in požgali od 1. 1462 do 1564. Kres pri Sv. Ani v Mali gori je oznanjal prihod sovražnikov. Zabeleženih je 7 požarov v trgu od 1. 1445 do 1915. Tudi Ribniška dolina je slovela po preganjanju čarovnic. Pri stoletnem hrastu je bila baje sežgana Marina Sušarkova, po domače česnova, 1. 1701. Motiv je uporabil pisatelj Jaklič v knjigi »Zadnja na Grmadi . V dolini je bilo zelo zgodaj razvito tudi šolstvo. Okrog leta 1400. se omenja se-demrazredna latinska šola. ki so jo ustanovili ribniški arhidiakoni. Po Vrhovcu je bila v Ribnici najstarejša gimnazija na Kranjskem. Zelo je slovela, saj so jo v času Francozov (1809—1813) obiskovali dijaki iz Kranjske, Dalmacije, Istre in Italije. Prešeren je vpisan v »zlato knjigo« kot odličnjak. Francozi so se zamerili Ribničanom, ko so ukazali sklepati zakone pred mairom, kar se je zdelo ljudem »cigansko:.. Pred županom Rudežem so v Ribnici sklepali zakone. Sicer so imeli dobro upravo in so skrbeli za ljudstvo (most v Gorici vasi in Dolenji v~si). Ljudstvo se še danes spominja po ustnem izročilu »fron-kcvv, občutnega davka. Slavni ribniški grad. ki so ga najbrže ustanovili prvi znani gospodarji Ribnice — žovneški gospodje, je prešel v last Turjačanov, leta 1263 so ga dobili Ortenburžani in je postal sre-aiiče njihovih posestev, ki so segala od čušperka do Kolpe. Leta 1418 so ga dobili Celjani. 1456 Habshuržpni, 1618 rodbina Kizelj. 1810 rodbina Rudež. Ribnica je bila dolga leta središče cerkvenega gospoclstva. Po odredbi Karla Velikega je leta 811. prišla pod jurisdikcijo Ogleja in je bila sre- dišče ozemlja od Ljubljanskega barja do Kolpe pa od Metlike do Cerknice. Kako je v srednjem veku slovela Sodražica, ki je danes važno trgovsko in obrtno središče za zgornji konec doline, nam pove listina Marije Terezije iz leta 1752 , kjer je zapisano: »število tujcev se lahko meri s številom kupcev v Ljubljani, Kranju ali Novem mestu.« Gospodarstvo doline Ribniški človek je kmet z vso dušo. saj sta že F. Ks. Hlubek in Janez Trdina ugotovila. da na vsem Slovenskem ni njiv, ki bi bile bolje obdelane kakor so ribniške. In to drži tudi danes. Borna kraška zemlja je vsa obdelana, če pogledamo statistiko, vidimo tole: Od približne površine 18.500 ha v treh omenjenih občinah doline odpade na okrog 2500 ha na njive in vrtove, blizu 7C00 ha na travnike in pašnike in okrog 8500 ha na gozdove, ostalo so sadovnjaki, in prav malo je neobdelanega sveta. Velika večina malih kmetov in kočarjev (med približno 7000 prebivalci omenjenih občin je 1180 posestnikov in 740 kočarjev) si ob trdem delu zasluži komaj dovolj za življenje, čeprav skromno in ob glavni prehrani: krompirju in koruznih žgancih. Zaradi tega je bilo prav veliko izseljevanje v Ameriko. Kanado in Argentino. živinoreja počasi napreduje. Pred prvo svetovno vojno in po njej so tudi iz Ribniške doline izvažali mnogo prašičev v Trst in naprej. Sploh so bili živahni trgovski stiki s Trstom, kamor je šla tudi goveja živina in fižol. Pred leti je bila ustanovljena mlekarna v Prigorici, ki pa je skra-hirala ob slabem gospodarstvu. Obširni gozdovi, kjer se je izvršila sečnia. so torišča malin, ki so sleherno leto lep dohodek .už-nemu delu doline. Poleg tega tudi lipovo cvetje, beladona, trček, jelenov jezik in gobe. V terciarnih plasteh južnega dela doline se dobiva glina, zato se je tu že od nekdaj udomačila lončarska obrt, ki je slovela že v Valvazorjevih časih, saj so se cele vasi ukvarjale z izdelovanjem lončene robe. Danes to umira, ker ni ljudi, ki bi znali poživiti obrt. 14 lončarjev je še v dolenjevaški občini, ki prodajajo robo po Dolenjskem, Beli krajini in Notranjskem. Včasih je šla roba na trg v Bakar, Sušak, Crikvenico in na Hrvaško. Opekarna v Ribnici ima za gradbeno delavnost vse doline in še daleč naokrog mnogo zaslug. V senci stoletnih hoj Ribniška dolina je že del ogromnih kočevskih gozdov, ki so po svojem bogastvu prvi v pokrajini. Velika gora je neizčrpen vir dohodkov prostrane doline. Gozd je mešan. Prevladuje smreka in jelka, nekaj je bukve, gabra, javorja, hrasta, bresta in jesena, breza in mecesna in nekaj borov-cev.Na Mali gori je leščevje, ki daje vitre za reta in rešeta sodraški okolici in severnemu delu. V posameznih predelih so še pravi pragozdovi. V senci stoletnih hoj, ki merijo tudi po 2 metra v premeru, se še sprehaja rjavi medved in le na jesen pride hrustat koruzo na ribniško polje. V nekaterih krajih je gozd žal že precej izsekan, zato je treba pozdraviti vsak ukrep, ki prepoveduje prekomerno sečnjo. Dejstvo je, da je prav gozd hrbtenica vsega ribniškega gospodarstva. Večino lesa izvažajo lesna podjetja Auersperg ter manjše lesne družbe in zasebni trgovci v Italijo, Španijo, Al-gerijo, Egipt in Grčijo. Hudo je trpel izvoz ob času sankcij proti Italiji, žage so počivale. Zdaj je ugodna trgovina z lesom. Cena se suče okrog 350 lir za kub. m je-lovine, postavljena na žago, bukovine pa okoli 320 lir. Ob potokih so nanizane številne vodne in parne žage, ki narežejo na stotine vagonov desak, da jih zvozijo v skladišča v Ribnico in potem v svet. Potrebna bi bila nakladalna postaja v Lipovcu, o kateri se je pred vojno govorilo, da bi se skrajšala pot iz obširnih gozdov do železnice, ki je poleg ceste edina prometna žila doline in je že od leta 1893. v prid gospodarstvu. Iz Jelendola, Grčaric. Jelenovega žleba, Glažute in Gotenice so izvozili že ogromne množine rezanega lesa in krcljev. Samo iz Jelendola, ki je industrijska naselbina ob cesti Dolenja vas—Grčarice, se izvozi letno do 700 vagonov desk Zaslužek daje gornikom, »furmanom«, Žagarjem in lesnim trgovcem. Ce bi bila vpeljana mnogovrstna lesna industrija, bi še več delovnih moči zaslužilo. Brez gozda bi bila dolina pusta, tako pa se stalno modernizira in zavidljivo napreduje. Kakor rečeno, bi se ravno z žagarsko industrijo, ki bi se izpopolnila do izdelovanja vsaj polfabrikatov in ki so ji dani vsi pogoji, mnogo ljudi zaposlilo. ki sedaj čepijo doma, posebno v severnem delu doline. »Uprava razlaščenih gozdov« daje obrtnikom, posestnikom in drugim stavbni les zastonj, zato je malo krajev v pokrajini, ki bi bili tako gradbe- no delovni kakor je ravno Ribnica in Ribniška dolina. V Prigorici je ustanovljena tovarna za impregniranje brzojavnih drogov. Res je, da se bo s tem zelo Izčrpal gozd. ker sekajo samo mlado rast, zato je tudi tu potrebno pametno gospodarstvo, da se ohrani zdravo jedro naših gozdov. Omenim naj krošnjarstvo. ki je doma v severnem delu doline in še daleč gori preko Velikih Lašč do Krima. Vojna je prizadela 1400 krošnjarjev. Navedemo naj nekaj števlk g- dr. Jožeta Rusa: obodarji naredijo letno do 100.000 kolačev obodov, podnarji do 40.000 lesenih poden, pintarji do 60 000 kosov lesenega posodja vseh vrst, žiičarji do 5000 tucatov žlic. do 30 000 ku-halnic, Male Lipljene (vas s 143 prebivalci) narede letno do 30 000 butaric zobotrebcev itd. Večina te robe pa zaenkrat ne more v svet, prav tako ne izdelki tovarne Ivane iz Sodražice, ki je edino industrijsko podjetje te vrste v dolini. Ne moremo preko meščanske šole, ki kot kulturna ustanova daje pobude za umetno obrt, rezbarije z narodnimi motivi Itd., kar bi šio dobro naprodaj, žal. da so prenesli obrtni tečaj iz Ribnice v Dobrepolje. Prav je že lani napisal poznavalec gospodarskih potreb doline in njenega malega človeka prof. dr. Jože Rus: »Vse obsodbe vredno pa je dejstvo, da je bil stalni lesno obrtni tečaj v Ribnici zaprt in preseljen v Dobrepolje v korist čisto lokalne in strokovno zelo omejene akcije, a v škodo lesne obrti vsega ostalega ribniškega sveta, žarišče pospeševalne akcije prav vse suhe robe ne spada nikamor drugam ko v Ribnico. Ribnica ima pred vsemi kraji suhe robe zlasti to veliko prednost, da šteje med učnim osebjem meščanske šole strokovnjake, ki so si pridobili v pospeševalni akciji že veliko zaslug in se torej že zavedajo velikih nalog. Kako malo se zaveda svojih nalog dobrepoljski tečaj, dokazujejo njegove igračke, ki gredo v svet pod imenom ribniške suhe robe, v resnici so pa povsem plagiat nemških izdelkov.« Kulturno žarišče Kranjske Da je bila Ribnica kulturno žarišče stare Kranjske, je znano, Tu je deloval že prvi slovenski pisatelj Primož Trubar. Leta 1562 je pridigal v gradu na Bregu, ker mu je ribniški arhidiakon prepovedal vhod v cerkev. Njegov mecen je bil Peter Bon-homo, naddijakon. poznejši tržaški škof ki je tudi deloval v Ribnici. Ignacij Holz-apfel, pesnik, pisatelj in mecen, ki je volil 50.000 goldinarjev za gluhonemnico v Ljubljani, je pokopan v Hrvači. Tu so delovali* J. Schonleben, zgodovinar; Valentin Vodnik je kot kaplan tu duše pasel; A. ža-kelj (»Rodoljub Ledinski«), pesnik in pisatelj, in pred leti umrli dekan A. Skubic. ki je pustil v rokopisu »Zgodovino ribniške fars. V Ribnici se je rodil Gallus-Pe-telin, skladatelj; dalje Rudež J. Anton, gra-ščak in zbiratelj narodnih pesmi; dr. šu-šteršič Ivan, zadnji kranjski deželni glavar. Ribniška dolina je dala Slovencem dr. Ivana Prijatelja, ki je bil kustos dvorne knjižnice na Dunaju, vseučiliški profesor, književnik, literarni zgodovinar In kritik. Poznana so imena: Gorše France, akademski kipar; Stanislav škrabec, jezikoslovec; Kozina Peter, ustanovitelj tovarne »Peko« v Tržiču in preureditelj Cojzove palače v Ljubljani; dr. Zbašnik Franc, pripovednik in kritik, pa mladi Zbašnik Franc, pesnik, ki je 1. 1918. padel na soški fronti; Merhar Ignacij, početnik slovenskega poveljeval-rega jezika in ustanovitelj več gasilskih društev; Perushek (Perovšek), ameriško-slovenski slikar i. dr. Seveda nisem omenil številne kulturne delavce širšega ribniškega okliša, ki so širili in ki še širijo slavo šegavih Ribničanov. Tujski promet in ugodna smučišča Tujski promet je v povojih, vendar je več krajevnih zanimivosti, ki so privlačne za tujce. Od 1. 1935 je dolina elektrifidra-na in v zgornjem delu ima tudi vodovod, kar je za tujski promet prvenstvene važnosti. Manjka še vodovod v južnem delu doline in upamo, da bo v doglednem času tudi ta pereča zadeva rešena, saj ljudstvo čaka nanj že desetletja. Ribnica je ugodno letovišče s priljubljenim ribolovom in lovom v obširnih loviščih, kjer se sprehajajo jeleni, srne, medvedi, divji prašiči, lisice, kune, zajci in druga divjačina. Izletne točke so Šv. Ana v Mali gori, Tentera pri žlebiču, Nova Štifta, Ribniški svatje v Veliki gori s pogledom po vsej pokrajini pa Bela Stena, ki je menda najvišji vrh v pokrajini. Pozimi so zelo ugodna smučišča, ki privabljajo smučarje na pobočje Velike gore, Male gore, posebno v okolico Sodražice, na Slemena in drugam. Dosti je gostiln v Ribnici in Sodražici s tujskimi sobami. Tu so znane postojanke: Travna gora. Sv. Gregor, razvaline Ortneškega gradu pa nekaj jam, kamor so markirane poti. Prebivalci so znani po marljivosti, po- djetnosti, veselem značaju, šegavostl ln lepo pojoči govorici. Pa še nekaj smo zvedeli v zadnjem času, da so v Ribniški dolini najbolj zdravi ljudje, kar jih je pre- skega prometa v bližini zdravih smrekovih gozdov. Slovenska Atika, ki je med dvema svetovnima vojnama krepko napredovala In se razvila do zavidljive višine, mora najti tudi v novi pokrajini mesto, ki ji pripada v gospodarskem, kulturnem n upravnem pogledu. Gospodarstvenikom je lahko v ponos, da je naša dolina pokazala tak razmah zaf~> mora v bodoče veljati za cen- gledala sanitarna avtokolona, prednjači pa ter tega važnega dolenjskega predela. Dolenja vas. To je velik plus za razvoj tuj- | Tone PrigoriškL Pomembna prometna pridobitev Park pred palačo poštnega ravnateljstva, doslej zaprt, bodo uporabili za razširitev glavne ceste Ljubljana. 5. januarja Ena najpomembnejših glavnih cest. ki drži skozi mesto in veže dve pokrajinski cesti, leži med Tržaško in Dolenjsko cesto. Dolgo niso mogli najti primerne smeri, da bi zvezali ti glavni cesti. Nekaj časa je veljala za glavno cesto celo nekdanja Rimska, ko še ni bila razširjena Aškerčeva ulica med Emonsko cesto in Gorjupovo ulico. Tako se je glavna cesta vijugala tod Tržaške na Emonsko in Cojzovo. ko je pa voznik prispel na Sv. Jakoba trg, ni več vedel, kam naj zavije. Glavna cesta je držala po ulicah, ki nikakor niso bile že na prvi pogled primerne za živahnejši promet. zlasti ne za promet s težjimi motornimi vozili. Največja težava je bila z določitvijo trase skozi starinski šentjakobski okraj Nekaterim se je celo zdelo najprimerneje, naj bi se glavna cesta sploh izognila šentjakobskega okraja. Zdelo se jim je bolje, če bi držala skozi Trnovo ali če bi bila smer med Tržaško in Dolenjsko cesto sploh opuščena ln bi se naj vozila usmerjala z Blei-weisove ceste na Resljevo. v Streliško ulico in Za gradom. Nekaj časa je bila določena Karlovška cesta za del glavne ceste. Na Karlovški cesti je tudi tramvajska proga. Vozišče je na nekaterih krajah tako ozko. da se dva širša voza ne moreta srečati. Ta smer pa je bila neugodna že zaradi tega. ker so vozmki morali na Sv. Jakoba trgu še iskati orientacijo. Ko so pred leti razširili Grudnovo nabrežje. se je izkazalo, da je najbolje, če služi kot del glavne ceste. To nabrežje ima namreč najširše cestišče med vsemi cestami, kar jih prihaja v poštev za glavno cesto v šentjakobskem okraju. Sicer je pa tudi smer sama na sebi najprimerneiša, ker cesta drži v dovolj ravni smeri. Neizogibni so pa trije ovinki: pri šentjakobskem mostu, na Gruberjevem nabrežju in na križišču Gruberjevega nabrežja in Kar-lovške ceste ob karlovškem mostu. Ta prometna smer je imela največjo pomanjkljivost, da je bil ovinek pri šentjakobskem mostu zelo oster, tesen in še nepregleden. Na vogalu Grudnovega nabrežja in Trubarjeve ulice je doslej stalo pritlično poslopje in zoževalo nabrežje tako, da ni bilo niti dovolj prostora za srečanje dveh vozov. Zato ni čuda, da se je tam pripetilo mnogo prometnih nesreč. Za pritličnim poslopjem, ki je bilo last poštnega ravnateljstva, je bil precej prostran park. vedno zaprt, ne da bi imel kdor koli od njega koristi. Včasih so sicer napovedovali. da ga bodo prepustili javnosti. To je bil edini park v šentjakobskem okraju, a še ta je bil nepristopen. Pred leti je bil tudi sprožen predlog, naj bi v tem parku uredili osrednje avtobusno postajališče. Najbolj potrebno je pa bilo nedvomno, da so končno del parka prepustili za razširitev glavne ceste Park s poslopjem je zoževal cesto čedalje bolj proti križišču. Približno sredi njegove dolžine je pa cesta že sorazmerno precej široka, zato so tudi zdaj podrli — začasno — le polovico poslopja, ki je stalo v vsej dolžini parka ob nabrežju. Ko bodo podrli še temelje poslopja — zidano je bilo trdno — bodo uredili cestišče. To je zdaj edino cestno delo, razen v šubičevi ulici. Če bo vreme ugodno, bodo delo nadaljevali tudi prihodnje tedne do pomladi. Razširitev nabrežja na tem kraju je pomembna prometna pridobitev. Poslej bo glavna cesta med Tržaško in Dolenjsko ustrezala tudi motornemu tranzitnemu prometu. Križišče pri šentjakobskem mostu bo urejeno tako, da bo odpravljen oster ovinek. Cesta bo zavila v večjem loku in vozišče bo 10 m široko. Ob križišču pa bodo tudi urejeni široki hodniki, tako da poslej tudi pešci ne bodo ovirali voznega prometa in da ne bodo sami v nevarnosti. Opozorilo Pokrajinsko podporno društvo sporoča: Vsi, ki so prejeli s 1. januarjem ln dalje nakaznico za použitev enega obeda na dan v obednici Velesejma, so od tega datuma dalje izključeni od vsake druge podpore v obliki hrane, ki so je bili prej deležni. Obrok hrane se lahko použije na licu mesta, lahko pa se tudi dvigne in odnese domov. Obnovite naročnino! Carri armati britannici — Britsld trajni vozovi colpiti ed immobllizzatl durante nno scontro tra mezzl corazzati nelTAfrlca Setten- trionale_ki so bili zadeti in ustavljeni med nekim spopadom oklopnih voz v Severni Afriki Elja Tulipan: Mlad -11-T M ©vek raste, raste :n raste in kar naenkrat — poglejte m strmite — je prvi puh tu. Naenkrat, tako rekoč če/ noč je kosmat no icih in črn pod nosom »Ha « se tak mlad mož gleda \ zrcalu. i>pa 'e zunaj!« In takoj morajo starvi šteti večje im manjše zneske za »toaleto« sinčiča. »Prcsnm,« dokazuje on nevernežem. »po-tipajte tukaj! Ali čutite kako ie kosmato? Prosim vas. tak se vendar ne morem več kretati v boljši družbi. Saj sami uvdite!?« Seveda, potrebna je britvica, aparat, milo in tako dalje. Porabi se pol ure več za toaleto. Jasno! Treba je posedati, koliko so zrasle, nato ali so že kaj c/itre in robate, slednjič s« je pe mora temelvto opraviti. Najmanj pol ure se porabi v začetku Potem ko si že enkrat v zaletu, are vs<3 stvar hitreje od rok Treba ie kvečjemu ^e pet minut. Ampak da prideš ro tega rekorda potrebuješ do'go!etne praks«. Toda kje sem že ostal? Aha pri mladem mo*kem s kocinami na obrazu Torej, vob-če je t>ri mladih ljudeh težnja da sri privzgojijo kai vidnega košatega. Na primeT, eden si izvoli brke. drugi — že mogočnejšri — brado in še tretji — recimo kak salonski lev — za lisce! Takc'le. Ko imaš vso to zadevo na obrazu, se čutiš šele pravega moškega. Ravno to je tisto. se zaveš, cesar je še manjkalo do slo-večega popolnega moškega dostojanstva. Glavo, prosim, lahko nosiš ponosno dvignjeno. S prezirom smeš gledati na golo-bradce. »Revčki.« jim lahko rečeš in se primes za kocine na bradi, ko da bi jih hotel izpuliti. Toda še en vzrok je, da mladi in deloma tudi stari tako hrepene po tem okrasju. Treba se je namreč nekoliko razlikovati od žensk! Prosim, brez zamere, ampak če pogledaš kako prav moderno žensko, kaj vidiš? Mo ki. pravi moški! Prosim: hlače, hoja. pristriženi lasje, čevlji in sploh vse. Da, moški. Vendarle, brade, brk ali česa podobnega pa ne premorejo! »Hehe. ljubica.« se prevzetno hahljajo mladi mož:e. »pa si jih še ti pusiti rasti, če moreš. Ne gre. kaj? Imamo pa mi, hvala bogu, le še nekaj, česar ve kljub vsem kozmetičnim sredstvom ne spravite skupaj. Hura!« To sricer. da dame tudn s kozmetičnimi sredstvi ne zmorejo brk, ni popolnoma točno. Kaj pa v gledališču, ko si jih prilepijo? Toda ta netočnost gre na račun blaznega veselja mladih nad brki. Sieer pa lahko ženski takeHe gledališke brke ali brado vsak tepec odtrga. Medtem ko mi, moški. lahko kričimo: »Prosim, odtrgaj jih! KaT izvoli! Ne gre, kaj, dragec? Haha!« Šele pred kratkim sem prišel do spoznanja, da se moški skoraj nič ne razlikujejo od modernih žensk. Vsa; na zunaj ne. Bil sem globoko ranjen v svojem moškem ponosu Začel sem premišljevati. »Da,« sem sii roisflil, »nekaj je treba na vsak način ukreniti, tako ne gre več. Prosim vaa: da bi mene enačili i z žensko? Ni- koli! Torej: ali brki ali brada! Ampak brkov pa res ne morem nositi. Kako bom vendar neovirano pil? In pa, ako mi Usoda kdaj 'milostno dovoli, poljubiti kakšno devi-čico, kako bo pa to? Saj niti pustila ne bo. Dejala bo: Ne krtači me vendar tako z brki. — Ne, brkov res ne smem imeti. Kaj pa zalisce? Bit... Taka neokusna reč!« Nenadoma mi švigne nekaj kakor električna iskra skozi možgane: »Muha! Muha!! I seveda, muha! Kako, da se že prej nisem nanjo spomnil?« Saj veste, kaj je to muha? To je tistih pet, šest kocinic pod spodnjo ustnico, razumete? Jako je praktična. Ne ovira te ne pri pitju ne pri poljubljanju in ne pri pljuvanju. Sploh nič. Tako5 sem šel na delo. Brifl sem se po vsem obrazu, le tam pod spodnjo ustnico ne. Tistih kocinic se nisem dotaknil s krvoločnim (dobesedno) rezilom. Oaza ali otoček je rastel... Teden in pol je mki'1. .*. In prosim: čudež je tu. Gledal sem se v zrcalu in se samozadovoljno smejal: »HahaI Ne boš, baba, tako rekoč hlače nosila. Kar posnemaj, če moreš! Ne zraste vsakemu tepcu kai takega. Haha.« Muha se je mogočno košatila na bradi. S ponosno dvignjeno glavo sem hodil tedaj okoli. Prosim 'lepo: poglejte me vendar! Moje veseli je nad novo pridobitvijo je bilo brezmejno. Trajalo pa je do pred kratkim Pred kratkim se je namreč nekaj zgodila, kar je bistveno izpremenilo, če se vinum tako izraziti, moj dosedanji tok življenja. Šel sem na pošto. Pred kratkim, seveda. Kratko in malo, šel sem tja in vprašaj pti nekem okencu, ali se sime pošiljati Casopii. v inozemstvo. Odgovorili so čisto na kratke, da no. Časopisi se ne smejo pošiljati. Pač pa, so dejali, lahko do mile volje pošiljam pisma in dopisnice. Tam za okencem je bila neka gospa ali gospodična afli vrag vedi kaj. Na vsak način je bila tam — ženska. O tem ni dvoma. Nenadoma me pa ta ostro pogleda! Srepo je strmela vame. »Hudirja.« sem vztrepetal, morda sem pa kaj zagrešil? Kaj bo, če začne zdaj kričati: Primite lumpa!?« Kar tresel sem se pod njenim ostrim pogledom. Toda ona me je hitro potolažila in obenem razkačilla. Rekla je namreč: »Oprostite,« ;e dejala in se zasmejala, »kaj pa imate tam pod spodnjo ustnico? Ali je zamazano, ka-li? Hehehe.« — Koza, sem si mislil, da, koza! Kaj se ji je treba tu smejati? Če je zamazano, je in se ne da pomagati. Glavno, da sem zdrav. In to sem, hvala bogu! In sploh pa ... Toda, kaj je to? Nenadoma sem do ušes zardel! Prosim, cenjeni čitatelji. pa ne od sramu, ampak od jeze: Da, od jeze! Ka; ali ne meri ona mogoče na mojo muho? Seveda! Prav nanjo meri. Nesramnost! Sicer pa, sem vserazumeva-joče spoznal, seveda: bleda ženska zavist. Ona si jc ne more privzgojiti, pa jo meni zavida in me hoče kompromitirati, kakcT se to učeno pove. Kaj, ali ni to prav za prav nesramnost? Tri tedne, prosim vas lepo, tri tedne vzgajaš kocinice, drug: zemljani pa enostavno zanikajo tvojo pridobitev. Tista gospodična izza okenca je za trenutek izginila in se krnaJlu spet vrnila z ogledaloem. »Tu,« pravi, »«e poglejte!« »Ha! še to, prosim! Ljudje se že tako sumljivo okoli nabirajo. Jaz sem se pogledal v zrcalu. Podrgnii sem nato s prsti po muhi. S tem sem javno pokazali, da sam mislim, da je to umazanija. Sram me je namreč bile povedaiti, da je to muha. Gotovo bi se mi okoli stoječi, ki so se medtem nabrali, zaikrohotali in dejali:" — To, da je muha? Ti domišljave«:! — Da, gotovo bi tako rekli. Zato se nisem upal povedati, kaj je ta reč prav za prav, ampak sem samo skromno razložili, da se dolgo nisem bril in da so to tako imenovane kocine — če jih še ne pozna. Ona pa je odgovorila, da jih pozna in da naj ji oprostim! le dobro da mi je hotela. Jaz sem ji pa dejal, da sicer ne razumem, zakaj bi mi dobro hotela, da je kocina kocina in da se kocinam navadno ne želi dobro; v ostalem pa, da ji oprostim. Pokimaila sva si še in jaz sem, samoprema-govaje se, odšel. Ljudje, ki so ckoli stali, so se mi naravnost — vraj tako se mi je zdelo — žaljive spoštljivo umikali. Bil sem užaljen v dno svoje mehke duše. — Torej tako se borijo ženske za enakopravnost! Na tak način spravljajo mo"ke ob ves njihov oikras in dostojanstvo? l5a si bomo le §e bolj podobni in enaki! Seveda, da s;i moram zdaj, po vsem tem, kar sem doživel, muho odstraniti. Če ne, mi prihodnjič napravi še kak škandal. In zdaj hodim spet gol ob rad... Ne samo lovci, tudi drugi prijatelji živali se razgovarjajo radi o razumnosti svojih psov in vedo o tem povedati mars kakšno presenetljivo. Nu, mnoge teh zgodb spadajo med navadno lovsko latinščino. A tuli če to izločimo, ostane še dosti takšnega, kar govori na videz za inteligenco psov. Dejali smo »na videz«, kajti če pogledamo stvar pobližje, moramo kmalu spoznati, da imajo te zadeve le malo skupnega s pravo inteligenco. Na videz inteligentna dejanja se v mnogih primerih lahko razložijo s podedovanimi nagoni, v drugih primerih so posle lica dresure. Kar napravi pes dozdevno iz pameti, se da večinoma lahko pojasniti na drug način — če njegovemu vedenju ne podtaknemo človeških potez. Samo ob sebi je umevno, da psa, ki potegne potapljajočega se otroka iz vode, pohvalimo in nagradimo. To si je prav gotovo zaslužil. Toda dogaja se, da potegne pes iz vode najprvo klobuk, ki plava poleg otroka, in šele tedaj, ko ga odloži na breg, se vrne po otroka. Pes se je pač naučil, aportiranja, aportiral je klobuk in nato otroka, kakor je to storil že stokrat s kosom lesa. živali je oboje enake vrednosti, popolnoma vse eno mu je, nad kakšnim piedmetom pokaže svojo spretnost. Kakšen namen in kakšen uspeh ima njegovo dejanje, ga ne zanima. Če dresiramo psa na ta način, da mora na klic >;hop« skočiti čaz palico, bo skočil na zadnje že na sam klic v višino, ne da bi držali palico pred njim. Beseda sproži v njem neko reakcijo, ki smo mu jo privzgojili. Pse lahko naučimo tudi tega, da potonejo kljuko pri vratih navzdol in si vrata na ta način odprejo. Če se vrata odpirajo nazven, tedaj se odprejo tako rekoč sama od sebe, kajti pes pritiska nanja. Pritiska pa tudi tedaj, če se odpirajo navznoter ln te 1 a j se ne bodo odprla. Posebno pred tujimi vrati bo to »odpiranje« popolnoma odpovedalo, za vsaka vrata posebej se mora pes na novo učiti, če naj ima uspeh. Majhen otrok odpre vsaka vrata, če se je tega samo enkrat naučil, kajti posplošil bo svojo pivo izkušnjo. Pes tega ne zna, ker dogajanja ni doumel. Ne ve, kaj so vrata in kakšen pomen ima pritiskanje. Postavili so psa v mrežasto kletko, pred njo pa kos mesa. V sprednji steni so bila vratca, ki so se odpirala s tem, da si pritisnil vzvod navzdol. Tega se je pes z dre-suro kmalu naučil, prilezel je iz kletke in si privoščil meso. Nato so kletko obrnili za 90 stopinj, meso je ležalo sedaj pred steno, ki ni imela vrat. Pes je praskal po mestu, kjer je drugače našel vzvol. Ni opazil, da ga na tej steni ni, kakor ni bilo vrat, in da je njegovo praskanje zato brez pomena. Psa sicer v tem primeru lahko naučimo, da na zadnje vendarle najde pravo steno z vrat in da zleze iz kletke. A če smo položili kos mesa tik ob steno brez vrat, ga na noben način ne bomo pripravili do tega, da bi si iskal pravega izhoda. Praskal bo po nepravi steni, cvilil in buljil v meso, ki ga tako hipnotizira, da ne zmore niti majhnega obrata v stran. Uspehi dresure so enolični. Dresirani pes deluje povsem avtomatsko in svojega ravnanja ne veže s premislekom. Psa z lahkoto pripravimo do tega, da predmet, ki smo mu ga dali v gobec, n. pr. časnik, nekje odloži oziroma nekomu izroči. Če mu ime- nujemo pri tem kakšno ime, bo časnik oddal prav tako pravi, kakor nepravi osebi. Imen raznih rodbinskih članov si enostavno ne zapomni in jih ne zna razlikovati. V nekem primeru je ponesel pes neki predmet otroku, ki je ležal v prvem nadstropju bolan. Dejali so mu: »Ponesi to Slavk:.« čez nekoliko tednov je deklica ozdravela in se je na vrtu igrala s psom. živali so dali spet tisti predmet v gobec in ji ukazali: »Ponesi to Slavk:.« čeprav je deklica psa pravkar božala po glavi, jo je ostavil in odhitel v prvo nadstropje, kjer je stvar položil na otrokovo posteljo, če so mu dejali na vrtu: »Poišči Slavko!«, jo je iskal za drevesi, kamor se mu je diugače rada skrivala, pa čeprav je sedaj stala poleg njega. Pes reagira na povelje, a ne ve za njegov pravi pomen. Razume le to, da mora na povelje to in to storiti in pri tem si ne »misli« ničesar. Če položimo pred privezanega psa kos mesa tako, da ga ne more doseči, in mu damo v gobec vrvico, ki je z drugim koncem privezana na meso, ne bo nikoli doumel, da mu je potrebno samo vrvico potegniti in se bo mesa potem lahko polastil. Neki živalski psiholog je na prosti konec vrvice privezal obroček, v ta obroček je vtaknil šapo živali in je tej potem našte-tokrat pokazal, kako si meso lahko potegne bližje. Toda če je žival prepustil samo sebi, ni potegnila. Igrala se je z obročem, sline so se ji cedile po mesu, ni pa doumela, da je med obročem in mesom določena zveza. Treba se je tedaj vedno zavedati, da je pes pač pes in ne človek in da ga je napačno- ocenjevati s človeškimi merili. Odveč mu je podtikati človeške lastnosti in sposobnosti, pa čeprav je včasih videti, kakor da jih ima. Veselje, ki ga imamo z živaljo, ne bo zaradi teh dejstev nič manjše, kajti opira se na povsem drugačne" razloge nego na »inteligenco«. Corpo di spedizione Italiano in Russia — Italijanski ekspedicijski zbor ▼ Radii ■s*:-.: - ^ $ * t:"' ? > Lč-V* v* < « Tft'^ M Mož, ki privablja muhe V Ameriki je vse mogoče, tudi novi poklic. o katerem so poročali iz Hollywooda, to je poklic moža. ki rabi muham kot vaba. Početnik tega poklica, če ga smemo tako imenovati, je bil Mike Joley. Stvar je takšna: Muhe imajo maže in lepotila rade, zato sedajo filmskim igralcem in igralkam na obraze, ko so se ti našminkali za svoje prizore. Zvezdam in zvezdnikom je bilo to nad vse mučno in jih je pri delu motilo. Tedaj je prišel Mike Joley in si je izmislil, da si je teme namazal z melaso ter se vsedel mirno v kakšen kot ateljeja, kjer snemanja filmskih prizorov ni mogel motiti. Muhe imajo šminko nad vse rade, še rajši pa sedajo na sladke reči, tako da jih Mike s svojo oslajeno glavo privablja od vseh strani, igralci in igralke pa med tem lahko v miru opravljajo svoje delo. Poklic Mike Joleya je doslej tako rekoč svoboden poklic, mož ga vrši na svoj račun, kajti filmske producentske tvrdke mu nič ne plačajo. Pač pa ga radi z večjimi ali manjšimi nagradami plačujejo igralci in igralke. Postal jim je neobhodno potreben in to pomeni, da bodo tudi filmski producenti končno prisiljeni moža fiksno nastaviti in ga plačevati. Un'operatore cinematografieo segue Fazione di una pattuglia su di un corso d'acqua gelato — Filmski operater sledi akciji neke patrole na zamrznjeni reki Spomenik natakarici Na dunajskem osrednjem pokopališču je ljudstvo izkazalo posebno počast spominu Margarete Manhartove. Postavili so ji spo- Prebivalstvo Indije Po podatkih, ki jih objavljajo listi na podlagi štetja v lanskem marcu, je razvidno, da se je prebivalstvo Indije v zadnjih desetih letih pomnožilo za več nego 50 milijonov duš. Indija šteje ta čas 388 milijonov prebivalcev, naraslo ji je v tem desetletju za 15 odstotkov, medtem ko je v desetletju od 1921. do 1931. naraslo za 10 odstotkov. Moških je za 13 milijonov več nego žensk. Kalkuta je Bombayu vzela naslov največjega indijskega mesta, kajti danes šteje 2 milijona 109.000 prebivalcev (1. 1931. pa 1,110.000), medtem ko šteje Bombay navzlic svojemu porastu 327.000 oseb le 1,488.000 ljudi. Una delle piu beHe moschee - Ena najlepših mošej Posojila francoskim novoporoeencem Po zgledu oblasti v avtoritarnih državah je francoska vlada uvedla podpore za no-voporočence, ki znašajo 5000 do 20.000 frankov. Te podpore, ki jih smatrajo za posojila, morajo zakonci vrniti v roku desetih let, toda ob rojstvu vsakega otroka se dolg zmanjša in pri petem otroku se avtomatsko izbriše. Ob rojstvu prvega otroka podpre država zakonce še posebej z 2000 franki. V okviru akcije za pomoč kmetskim družinam je sklenila francoska vlada še posebne podpore za obnovo kmetijskih obratov in nabavo živine. Navi da gtserra italiane — Italijanske vojne ladje del maomettani malesi — malajskih muslimanov menik. Pred spomenik so položili mnogo šopkov cvetlic. Zgodba Margarete Manhartove je gotovo edinstvena. Nedvomno je to prva in edina natakarica, ki so ji postavili spomenik z javno zbirko. Nekega dne je podala dokaz izredne prisebnosti in požrtvovalnosti, ko je rešila življenje triletnemu otroku, ki ga je vodila za roko, in osemnajstme-sečnemu detetu, ki ga je vozila z vozičkom. Po poti je zavozil vanjo s sodi piva natovorjen voz. Zagledala ga je v zadnjem trenutku in se mu ni mogla več izogniti. Toda v istem trenutku je zagnala triletnega otroka proti hodišču, z nadaljnjim sunkom je sunila voziček na drugo stran ceste. Tako je rešila življenje obema otrokoma, sama pa je padla pod težki voz in je dobila tako hude poškodbe, da je umrla še preden so jo prinesli do bolnišnice. Dunajska občina ji je odkazala časten grob na osrednjem pokopališču, pogreba se je udeležilo nad sto tisoč oseb. Ko je neki list nastopil s predlogom, da bi ji postavili spomenik, so vsi pohiteli, da prispevajo svoj delež, tako da se je misel lahko uresničila. 111 letna ženica V Tarifi v Andaluziji je umrla neka Antonija Runez Alvarez v starosti 111 let. Ob njeni smrtni postelji so se zbrali njeni štirje sinovi ter številni vnuki in pravnuki. Najmlajši izmed pravnukov je štel 28 let. Čigava je krogla? mm In crociera di scorta e di vigilanza nel Mediterraneo — križarijo na straži in ko* spremljevalke konvoja na Sredozemskem morju V Nemčiji so pred kratkim rešili zanimivo juridično vprašanje, šlo je za to, dali ima ranjen vojak zakonito pravico do krogle, ki so jo potegnili iz njegovega telesa. Kakor poroča agencija »Centraleuropa«. so tako juristi, kakor zdravniki to vprašanje rešili tako, da je v načelu ves sovražnikov vojni material kot vojni plen držav- na last, toda v predmetnem primeru gre za material, ki ni več uporaben in ki tedaj države ne more več zanimati, kvečjemu če ne gre za kakšen nov tip izstrelka. V običajnih primerih ime torej ranjenec absolutno pravico do svoje krogle, in sicer pred zdravnikom, ki mu kroglo izvleče. Švedske ladijske izgube Po neki statistiki iz Stcckholma je švedska od početka te vojne izgubila 122 trgovinskih ladij s skupno tonažo 483.825 ton. S teh ladij je izgubilo življenje 779 oseb. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Učitelj pred pričetkom počitnic: »Tako, ljubi otroci, želim vam najlepše počitnice in upam, da mi pridete pametnejši nazaj!« Otroci v zboru: »Hvala, gospod učitelj, isto želimo mi vam!« * Pripravljali so gradnjo nove železniške proge, komisije so merile ozemlje, neki inženjer je povabil nekega posestnika k sebi: »čujte,« je dejal, »proga pojde skozi vaš skedenj.« »Radi mene lahko,« ie odvrnil kmet, »a če mislite, da bom hodil vsakokrat, ko pri- žvižga vlak. vrata motite.« odpirat, se presneto »Vera. kaj pa delaš tam spodaj?« »Stojim na vrtu in občudujem mesec, mama.« »če je tako. potem reci mesecu, naj vzame svoje kolo in se odpelje domov, ti pa pridi gor in v posteljo!« * »Dejala sem mu, če že na vsak način hoče, tedaj me lahko poljubi na obe lici! :< »In kaj je storil on?« »Izbral si je zlato sredino!« Najgloblji rov Najgloblji rov na svetu sega v globino 4320 m pod morsko gladino. Izvrtali so ga na nekem kalifornijskem petrolejskem polju in daje na dan okrog 5 vagonov petroleja. ANEKDOTA Leoncavallo je prisostvoval ineognito uprizoritvi svojega »Bajaca« v Manche-stru. Sedel je poleg nekega gospoda, ki je vsak trenutek navdušeno ploskal. Sklen.il je, da bo moža malo ohladil, predstavil se je kot glasbenik, ne da bi povedal svoje ime, in je trdil, da je vsa opera en sam pla-giat: kavatina je iz Berlioza, duet v prvem, dejanju od Gounoda, finale pa je Verdijev. Naslednji dan je zagledal skladatelj v »Manchester Guardianu« članek z ogromnimi črkami v naslovu: Leoncavallovo avtentično mnenje o lastnem delu — Sam sebe obtožuje plagiatstva — Skladatelj brez lastnih domislekov.« Navdušeni poslušalec je bil gladh^nt kritik »Manchester Guardiana«, ki je skladatelja takoj spoznal... VSAK DAN ENA »Z obema smolo!« »Kako to?« »Prva mi je pobegnila. »Nu, in druga?« »Druga pa je ostala!!!« svojima ženama sem imel ft. Sabatini: 34 DOTA IN SRCE L * • m a a »Prav ta mah čak onkraj reke nekdo, ki mi je prizadejal hudo žalitev in ki imam z njim ob devetih snidenje v St. Sulpice des Reaux, kjer naj meč razsodi najino pravdo. Iskreno vas prosim, gospod, pomagajte mi, da ne zamudim tega domenka.« »Nemogoče, gospod,« je suho odvrnil. Globoko sem zasopel, kakor človek, ki se pripravlja, da preskoči oviro na poti. »Zakaj nemogoče, gospod?« »Zato, ker ste ujetnik in zaradi tega niste več dolžni priti na dogovorjeno snidenje.« »Kako bi vam bilo, gospod, če bi hlepeli po tem, da se maščujete človeku, ki vam je storil nepopravljivo krivico, pa bi vas uro pred srečanjem z vašim nasprotnikom prijeli in bi tisti, ki je izvršil aretacijo, na vašo nujno prošnjo, naj vam omogoči izpolnitev dogovora, odgovoril z besedo nemogoče'?« »Da, da,« je nestrpno odgovoril. »Toda ne pozabite mojega položaja. Denimo, da vam dovolim iti v St. Sulpice des Reaux: kaj bo. ako se ne vrnete?« »Torej mi ne zaupate?« »Ne umejte me napak. Reči hočem, kaj bo, če vas nasprotnik ubije?« »Ne verjamem, da bi mu uspelo.« »A če bi bilo tako? Kaj naj rečem gospodu kardinalu?« »Hudimana! Recite mu, da sem mrtev; tako me vsaj ne bo treba pošiljati na vešala. Vse, kar more hoteti od mene, je konec koncev moje življenje. Ko bi bili, recimo, prišli uro pozneje, bi morali počakati konca dvoboja, in če bi bil jaz ubit, bi nastal za vas docela isti položaj.« Fant je mislil in mislil, jaz pa, ki sem vedel, da mladim ljudem ni dobro puščati preveč časa za premišljevanje, ako jih hočeš upogniti po svoji volji, sem ga prekinil v njegovem mozganju: »Glejte, Montresor, tamle spodaj se svetlikajo bloiške luči; ob osmih bomo v mestu. Odločite se, dajte mi dovoljenje, da se prepeljem čez Loiro, pa bom ob desetih ali najpozneje ob poli enajstih sedel z vami pri večerji, razen če bi 1ail mrtev. Pri-sežem vam.« »Da sem na vašem mestu, bi vedel, kaj mi je storiti,« je odgovoril po kratkem pomišljanju, »in bogme, temu primerno bom z vami tudi ravnal, pa naj se zgodi, kar se hoče. Pojdite na svoj domenek, gospod de Luynes; želim vam vso srečo in Bog vam bodi v pomoč.« Tako je naneslo, da sem, čeprav ujetnik, kmalu po osmih zajezdil na dvoriKe pri »Francooki liliji«. skočil s konja in urno »topli St gostilniški prag; ko sem zagledal Michelota sedečega za mizo. sem krenil k njemu. Mrko je strmel v globine : velikega vinskega vrča. ki ga je imel pred seboj. I Njegova zamišljenost je bil atolikanj globoka, da me niti potem ni opazil, ko sem že dobršno minuto stal pred njim in ga gledal. »Pokonci. Michelot.« sem rekel nazadnje. »Zdrami se!« Tedaj je osuplo vzkriknil in poskočil; presenečenje je bilo izbrisalo bol. ki se mu ie še pravkar zrcalila na obrazu, in čez trenutek ie ozarila njegove črte iskrena radost, k ije moji duši na moč dobro dela. »Ušli ste. gospod!« je vzkliknil, in dasi je iz previdnosti izrekel te besede le v pol glasu, je vendar kazalo, da se utegne njegov šepet zdaj zdaj preliti v krik. Stisnil sem mu roko, prisedel k njemu ter mu kratko razložil, kako se je zgodilo, da sem začasno spet svoboden človek. Ko sem končal svojo zgc'-sem mu — glede na to, da je bila njegova tp na povsem lahka — velel, naj vzame klobuk in plašč ter gre z menoj iskat čolna. Ubogal me je; četrt ure po najinem odhodu iz gostilne je že veslal proti onemu bregu reke. jaz p asem zavit v svoj plašč sedel v kljunu čolna ter mislil na Ivono. »Gospod,« je rekel Michelot, »poglejte, kako voda dere. Če se prepustiva toku. sva jutri v Tour-su; od tam naprej naju nihče več ne dohiti. Denarja imava dovolj, da lahko prideva na Špansko. Kaj menile, gotpod?« »Menim, nepridiprav, da pošteno primi za vesla. Glej. da me izkrcaš v St. Sulpiceu preden mine četrt ure. ali pa pozabim, da sva prijatelja. Kaj bi me rad videl obrezčaščenega?« »Rajši kot mrtvega.« je zamrmral in znova začel veslati. Potem mi je korenito razložil svoje misli o stvareh. ki so v zvezi s plemiškim pojmom časti, in o neprilikah, ki jih utegne ta pojem nakopati človeku, ter končal z zahvalo Bogu, da ni plemič in nima časti, ki bi ga zapeljevala v nesrečo. Nazadnje je bila najina vožnja končana; kakih sto korakov od kapelice, skoraj baš nasproti cana-pleškega gradu, sem skočil iz čolna. Za trenutek sem obstal in vrgel oči po razsvetljenih grajskih oknih, češ, katero izmed njih je neki Ivonino. Nato sem ukazal Michelotu, naj me počaka in naj pride za menoj, ako se najpozneje čez pol ure ne vrnem, ter krenil proti kapelici. Pred belo stavbico, ki ni toliko svetišče kot spomenik mučencu, ki je, tako pravi izročilo, v davnih časih, še pred kraljem Klodvigom, izdihnil dušo na tem kraju, se širi ravna jasa. Ko sem stopal proti sredi te jase. sta se utirali izza stranskega zidu kapelice dve človeški postavi in mi pohiteli nasproti. Čeprav sta bili zaviti vsaka v svoj plašč, izpod katerega sta jima štrlela meča. sem brez težave spoznal v višji in ponosnejši izmed njiju St. Au- ™ v.1manjši in boli Prihulieni pa Vilmorina. Odkril sem so tor ju resno pozdravil. Tudi onadva sta mi vljudno vrnila pozdrav. »Upam, gospoda, da me nista morala čakati?« »Isto upanje se mvam hotel tudi jaz izraziti, gospod.« je odvrnil St. Auban. »Ste sami?« »Kakor vidite.« »JUTRO«' št ? " 7 = ToreTč. 6. T. 1912-XX i K ml t ur ni pregled Iz nove slovenske poezije J Dular, Zveste menjave. — V. Taufer. Križev pot. V založbi Literarnega kluba, združbe mladih pisateljev, ki je omogočila izid že marsikateremu izvirnemu de'u. je izšla za Božič pesniška zbirka Joža Dularja »Zveste meniave« (oprema arh Vlada Gajška, 78 str. v mali 8°). Pesnik pripada m'aišemu literarnemu rodu okrog revi je »Dam in sveti. V zadnjih letnikih teg^i književnega obzornika smo pogosteje vreča val i n:egovo ime in njegova prva samostojna zbirka predstavlja izbor iz dosedanje r>esni;ke tvornosti, njegov prvi obračun s seboj 'n s tem. kar se v mladem pesniku zgoščuie v svetlo potrebo in čisto duhovno radost liričnega ustvarjanja. Med prvimi pesniškimi knjigami mlad;h pesnikov, ka nedvomno nagradila s pri z naval no mi-*!©sit;o lože Dular razodeva v svojih pesmih tisto neprisiiljenost m čistost liričnega ;z-raza. ki je materinsko znamenje prave oes-niške narave: ima v r,iK'asti pesniški ;ezik :n verzifikatorsko tehniko, dve reči. ki sta pr1 marsikaterem mladem pesniku bolj al' manj zanemarjeni Unati smemo da se njegove stvarja!ne sposobnositi še bo1 j razvijejo in da se bo izčistiJa osebna, v samo fHobino liričnega izraza segajoča nota ki se pri mladem pesniku le redkokdaj pokaže. »Zveste menjave« kažejo, da se Joža Dularja ni prijela moda eksperimentiranja m da se rajši drži izhojen;h poti sodobne poetike ter skuša doseči s svojimi verzi kar moči neposreden učinek. To stremljenje daje nekaterim njegovim pesmim tako neto. da se spomniš naše ljudske pesmi ali naših starejših lirikov. (Nedeljsko jutro. — Zvonom" zvone. — K proščenju na goro — hitijo ljudje.) Ponekod ga to zapelje k pre-očitni simplifikaeiji in k preveč ceneni pesniški poanti. Stiflno sc* njegove pesmi v »Zvestih menjavah« še preveč raznorodne; v nekaterih je po barvi svojega pesniškega izraza še satelit naše predvojne Moderne, v drugih kaže, da je sprejel vase tudi novo tvorno izkušenost povojnega pesniškega razvoja od eksprcsion'zma do lirike nove stvarnosti. Vse to so očitni znaki mladega pesnika. ki — kakor rečeno — še išče izrazov svoje lastne poetične individualnosti. Dularjeva zbirka je dobila naslov po menjavi letnih časov, po tistem resnično zvestem in neogibno stalnem ritmu narave, ki daje tudi našemu osebnemu življenju močno noto. Ob koncu uvodne pesmi vzklika avtor »Zvestih menjav«: Menjave zveste, ve sedaj čez nas zaveso rožno v bridkih dneh razpnite, v veselje bolečine pretopite, da vsem zapoje himno novi čas. Zbirko je razdelil v štiri dele: Obrežja v soncu združujejo sedemnajst pesimi izrazito liričnega tona. z razpoložen j sik im i motivi iz narave, iz človeškega življenja in z odmevi pesnikovega notranjega, posebej šo erotičnega življenja. V sikupini »Temna pišča!« je zbranih petnajst pesmi, ki vse pojo v molu in izražajo čustva osamelo-sti, otožnega pričakovanja, razočaranja, bojazni in trpkih doživetij; v motiviko teh pesmi se že vpletajo odsevi naših dni, sliši se -»kovinskih ptic zamolklo ropotanje« in kako nekje v zamahih smrt nenehno zanje, nekje na zemlji se nov svet rodi. V tretjem delu z naslovom »Luč v za-p e č k u« je samo šest pesmi: je to enotno zasnovani in v enotni formi da,ni ciklus pesmi. ki opevajo dvojico kmečkih užitkarjev, premišljajočo v zapečku o minuilih dneh: Kalrtev, Rast, Zorenje, Plodovi in Počitek so simbolni izrazi za te življenjske postaje. Te pesmi spominjajo po tonu in dikciji na Gradnikcve kmečke motive, s č:mer seveda nočemo primerjati drugih pesniških značilnosti. Zadnji ciklus z naslovom »Viteška ljubezen« prehaja vzlic svojemu liri/mu že v epiko in obravnava v obliki treh p:sem srednjeveško ooenčeni motiv ljubezni med vitezom, ki pade na bojišču in njegovo izvoljenko. Prvo pismo vsebuje priznanje vitezove ljubezni, drugo miladenkin sramežljivo plamteči odgovor, tretje pa sobojevnikovo pismo o vitezovi smrti. Ta epično-lirični triptihom ima zares ton starinskega motiva in učinkuje z neposrednostjo čustva, ki se razpleta v dani formi. Dularjeve »Zveste menjave« so izšle v posebno okusni opremi, z Gajškovo ilustracijo, ki izraža v simbolični obliki ritem letnih časov, prepletajoč se skozi vso knjigo Dularjeve mlade in obetajoče poezije. •X. i* Takisto je izšla za Božič v luksuzni kar bibHofibki opremi nova pesniška knjiga znane pesnice Vide Taufer j eve »Križev pot«. Avtorica poezij, ki jih lahko uvrstimo med najboilj subtilne in po svojem notra-n;em akcentu najbolj pristne izraze ženske duše v slovenski poeziji, se v tem ciklu pesmi ni prvič oprijeVa religioznih motivov. Že prej se je zdelo, da vodijo v njeni poeziji vsa tiha. s sencami življenjskih skušenj in s pepelom ugaslih upov zastrta pota v to smer. ki je leža'a na obzorju njene poezije kakor pas večerne zarje na pooblače-nem nebu. Tauferjeve »Križev pot« so navdahnile slike, ki jih je naslikal za baziliko v Stični slovenski baročni umetnik Fortunat B e r -gant iz Mekinj (1721—1769) in ki so po pounetkih Mariiana Marolta reproduci-rane v tej knjižici, bližji razpoloženosti velikega tedna kakor pa skromni in tihi radost: Božiča Bereantove slike so po izvedbi tolikokrat naslikanih pasionskih mot vov značilna stvaritev slovenskega baroka Brez posebno močnih domislekov. ki jih v ostalem ome;uie samo pojmovanje križevega pota in cerkvenega namena podob vendar z zadostno' dramatično dinamiko, pri kateri so.leluje tudi večidel vihamo ozadje z oblaki in rahlo zabrisanimi konturami okoliškega sveta, prikazuje Bergant štirinajst postni go!r Teciiazič Herrr>»nTilda (54. Zadar). Boris (21); Gartner por. Posivaunik Terezija (62. Brno). K«rel (32). — Bleiweisova 5: šukMe roj. Stelzer Leopoldina (56. Dunaj). Ana (26, Dunaj). — Posavskega 7: SJi^a Anton (•12, Dunaj). Ana roj Petek (45 Ptuj). Egon (19). Milan (9). — Gregorčičeva 17: Slanovec Ivana (28, Kamnik) — Dravska 12 in 14: Sentsrhar Leopo'd (34). Ema roj Dowetschar (26). Bred-' (2); Dovet«-hr>r Rndolf (31). Leopoldina roj Pauschek (31. Zagorje). — KarIov-ška 1 in 9: Seema^n Marija (60. Przemys1), VPma roj Zwetfcau '78. Osiiek); Scherin-rer Janez (40. črnorelj) Ana roj. Imperl (35 Orešle). Janez (11). — Puharjeva 5: žSchrautzer Kerta (37). — Groharjeva 7: Putsch"! Janez (41. Prev«lie). — Keršičeva 6: Schor-msnn por R'dič Otilil« (36. Gradec); Schmidin-ger pr«r. R--dir Ida (P9. Veliki Florilan). — š m a r t i n s U a 21: Perko Jfinez (66. Stal-n--Kira) — K o d e I j e v o 15: Osimitsrh Dom'nik (56 Ruše) Antoni 1a roj. Kreuger (48. Bel lak), Darinka (20). — Cesta 3. maja 7: Ober-!!ntrer Roma.n (44. DunaD. — Lepi pot ?i: Lr.schan Albert (31). Jcžefa roj. Bro.lar (35). Ulica Stare pravdo 3: Kropf Mariia (28. Ptuj). — Vošniakova 7: Kranner Lu-dovik (43). — Verstovškova 3: Kohlhau-srr Albert (66. ObeTohr) Matilda rol. Fleischer (41); Fleischer Jo^ef (22). — Florjan-ska 27: Gumpot J--""ez (40. Mislinje), Am-li-ja roj. Pototschnte (40. železna kanlja). — Posavskega 7: Gir>tscbn>eg Franc (63, Nem-čila). Elza. rol. La^hnlT (55. Krem<=1er). — Sv. Petra nasin 7': Co!e*ch A'oJzii (41. Ptuj). Urša rol. Sen-etz (41 Kranj). Ervin (11). Ot-n (9) Mariia (3). — Pražakova 11: Schwelz Ferdinand (38). — Ljubljana: Greborz Melita (27). Dora (?6). H"ne'ore (7 mes.); Gre-benr Oton (66. Maribor), Mariia roj. Horn (56, Brno); Janko Oton (49 Maribor), Berta rol. Kohlruss (35. DunaD; Wecemann Orestes (65, Bukovina), Marija roj. Wiragh (59, Mad«ar.-ka). Občina S t. Rupert: Mtki 27 D«>1ar Primo (70. Valtranda rol Peta (38. LJubljana), Lisa T^rita (20). Volfr-ant* (18). biw1oč v NemčMi. Upi'ki v tem s«>7-i*m" navedenih o«eh T^nrajo do 10. januaria nri-^vit.i svoi« terjat-"-" P-bot-n»mn ifadu za dolgove in terjatve. Ljhi^Mana, Rimski trg. Cenik za zelenjavo in sadje šf. 7 veljaven od 5. januarja 1942-XX Ljubljana, 5. januarja Visoki Komisar za Ljubljansko ookriji-no določa na podlagi svoje naredbe st. 17 z dne 9. maja 1941-XIX nasledn;'e cene v prodaji pri proizvajalcu ter pri trgovcu na debelo in drobno. Cene, ki so maksimalne, določajo v kategorični obliki mejo za katero se morajo cene dejansko gibati pri kmetu oziroma pri trgovcih. Iz tega 3l3di, da je pač mogoče prodajati nižje, nikakor pa ne viš;'e kakor po odrejeni ceni. (Cene so mišljene za kg, ln sicer prva pri prodaji na debelo, druga pri prodaji na drobno.) česen 8.10, 910; korenje (rdeči korenček) 2.40, 2.80; karfijola 2.85, 3.45; čebula 2.20, 2.80; solata (endivija, zobčasta in navadna) 2.60, 3.10; radič 6.20, 7.—; zeiena 2.45, 2.85; špinača 3.90, 4.40; pomarnače I. skupine (Moro-Tarocco) I. vrste (II. 'Trste) 5.65 (4.90), 6.65 (5.75); pomatanče II. skupine (Sanguino-Sanguinella) I. vrste (n. vrste) 4.80 (4.33), 5.70 (5.10); pomaranče III. skupine (Biondo) I. vrsta v II vrsta) 4.40 (4.05), 5.30 (4.75); Fige auhe v celofanu 9.90, 10,95; fige suhe v košar-cah 9.10, 10.50; limone za komad I. vrste 0.50, 0 55; limone za komad II. vrste 0 45, 0.50; jabolka I. vrste 5.95, 6.85; jaboika II. vrste 5 35, 6.15; mandarine I. vrste 4.45, 5.25; mandarine II. vrste 4.05, 4.70; ma-roni I. vrste 6.20, 7.75; orehi Sorento 13.45, 15 45; orehi italijanski navadni 11.50, 12.20; krompir domač (pri kmetu 1.—) 1.30; krompir za seme »Bintje« (pri krnetu 1.50); krompir za seme ostalih vrst aC3BOBC3BC Vajenci (ke) Beseda L —.60, taksa — Mj, za daianje naslova ab za šilro L i.—. Pekovskega vajenca sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pek« 294-44 Kupujem vse vrste kroiaške in Si viliske odpadke tet žaklo vino Hrenova ul 8. 19234-7 Linoleum in tep;h rabljen kupim takoi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Linoleum 10«. 296-7 Žclezničarski kovček rabljen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kurilnica«. 278-7 Hišo ali parcelo kupim v Ljubliani ali predmestju. Požar, Bohoričeva ulica 5. 280-20 Posestvo ! ali večji gozd kupim. Kožuh, Bohoričeva ul. 5. 279-20 tanovanje rtoeda i - 6t». ta*»esed.i L —.ou. taksa —.uo, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Reprezentančnega zastopnika ki bi obenem prevzel aran-žerstvo izložb, iščemo takoj za kolonialni predmet. Pogoj : uveden pri speceri-stih. Ponudbe na ogl. od-del. Jutra pod »Coloniale«. __'T' V. beseda L —.60, taksa — .60, 13 daianje naslova tli za šifro L J.—s Selak prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 309-6 Drsalke fineiše, nove ugodno prodam. Kržič.Klunova ulica 7, Kodeljevo. 306-6 Otroški voziček globok, srebrnosiv, krasno ohranjen prodam. Ogled popoldne, Vodovodna 40. 307-6 Drsalke dobro ohranjene. • športne (za stalno pritrditev na čevlje) in drsalne čevlje kupi blagajna drsališča SK Ilirije. 291-7 Radio Beseda l -.60. taksa —.60. za daianje oaslova ali za šifro L J.—. Ugodno prodam Radio »Siera«, na kratke in dolge valove, z vsemi postajami. Kolodvorska 31. pritličje. 293-9 Radioaparat 5cevni, nov. tipa, 4žarnič-ni lestenec in drva, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 316-9 Avto, moto beseda • - -OO, taks* — -oO. za daianje naslova ali za šifro I 3.—. Fiat Balilla in mali tovorni avto z generatorjem ter BM\V Motorno kolo zaradi izselitve zelo ugodno naprodaj. Ogled iz prijaznosti v , Generator delavnici, Tyrše- i va 13, Figovec, levo dvorišče. 315-10 Kolesa nesejo i - .oo - .00. za dajanje oaslova ali ta šiiro l i.—. Moško kolo zamenjam za radio aparat. FouudOe na ogl. odd. Jutra pod »Kolo-radio« 224-11 btsed« t - .60. taksa — .oo. za daianie oaslova ali n šifro L 3.—. 2-sobno stanovanje > kopalnico in ostalimi pri tiklinami, v ali blizu središča mesta, iščem za takoj al. pozneie. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro j »Udobno stanovanje«. 209-21a 100 lir nagrade dobi, kdor preskrbi eno sobno stanovanie. Erbežnik Florianska 6. 288-21a Sobo in kuhinjo v bližini tramvajske postaje iščeta d\-e osebi za takoj. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Mirno«. 272-21a i 500 lir nagrade dobi, kdor mi preskrbi stanovanje ene ali dveh sob s pritiklinami na Viču. — Ponudbe na ogl. odd. Ju- ; tra pod »Dober plačnik«. 289-21a j Enosob. stanovanje lepo. išče mirna, točna stranka. Ponudbe z naved- ' bo roka na ogl. odd. Ju- j tra pod »Do 300 lir«. 292-21a j Lepo nagrado dam onemu, ki mi preskrbi 3sobno stanovanie s kabi- . netom in vsemi nritiklina- ! mi v centru ali bližnii okolici Ponudbe na oel. odd. 1 Jutra pod »Februar 42«. 311-21 a : Sobe išče beseda l —.60, taksa — M,, za daianje naslova ali za šifro I }.— Opremljeno sobo s strogo separiranim vhodom. » ali blizu središča mesta, iščem za takoi. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Strogo ločen vhod«. 208-23a Prazno sobo če mogoče s štedilnikom iščem za takoj ali 1. februar. Naslov oddati na ogl. odd. Jutra pod »Mir na gospodična« 267-23a 200 lir nagrade dam onemu, ki mi preskrbi lepo opremlieno sc.bo z 2 posteljama in otom2no v moderni hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »?00« _ 305-23a Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v centru mesta, iščem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dober, stalen plačnik«. 318-23a WBB5M rteseda L —.60. taksa - .60. z? daianie naslova tli u šifro I V— Pes volčjak ki sliši na ime Beno. se je izgubil. Najditelj naj ga vrne proti nagradi v garaži Stupica, Slomškova 6. 310-27 Glasbila Beseda ' - oc. taksa -.60. za daianie naslova ali za šifro L 3.—. I Pisalni stroj dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stroj«. 308-29 Parno lekomobilo premično, 8 do 12 HP novo ali v dobrem staniu kupim. Ponudbe pod »Loko- mobila« na ogl. odd. Jutra. 21045-29 Pianino iščemo na posodo, proti primerni mesečni odškodnini. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Orkester«. 325-26 liiscild l — .oo. taks* — .60. za daianje naslova ali za šifro l 3.—. Brejo kozo prodam takoi po ugodni ceni. Dravlie. nasproti cerkve. Fine. 283-27 Ižgubljenx> r»f>eda ' 60. uksa -.60 '» daianie naslova ab za šifro l 3.— Zlato zapestnico sem izgubila decembra. Ker mi je dragoccn spomin, prosim najditelja, da mi io vrne proti nagradi na ogl. odd. Jutra. 302-28 Filatelisti pozor! Najugodneje kupite in tudi vnovčite znamke vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk v knjigarni Janez Dolžan, Liubliana, Stritarjeva 6. 6-39 beseda L l.—. taksa —.60. za daianje naslova ali za šifro L 3-—. Beseda I —.60. taksa —.60. tj daianie naslova al) zj šifro l 3.— Elektromotor Bergmann, 300 Volt 0.55 K. w., 2.3 Amp., prodam. Emonska 10. 320-29 Gospodično nc-omadeževano, do 2-4 let staro, poroči uradnik. Cenjene dopise s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Tajno«. 273-25 Damo solidno in inteligentno. 9 lastnim stanovanjem, želim spoznati. Ponudbe z navedbo stanovanja in sprejemne i ure na ogl. odd. Jutra pod »Starejši gospod«. 143-25 Damsko kolo rabljeno kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Rabljeno« 266-11 Pohištvo Beseda L —.60, utu —.60, za daianje naslova ali za iitro L 3.—. Jedilnico in in spalnico vzamem v najem. Plačam dobro. Garantiram za dobro ohranitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V najem« 274-12 Sobo odda Beseda 1 —.60. taksa —.60. za daianje oaslova ali za šifro L 3.— Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 270-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, takoj oddam. Poizve se od 10. ure dalje: Rožič, Vesova | ul. 8. 326-23 I PRESSO i PIU IMPORTANT1 UFFIC1 POSTALI DEL REGNO POTETE CONSULTARE GRATUITAMENTE 1L CAIALOGO DELLE CARTE VALORI POSTALI VENDI-BII.I PER COI.LEZIONE DALL'UFFICIO FILATFLICO DELL'AMMINISTRAZIONE DELLE POS1E E TELEGRAFI. GLI UEEICI SUDDETTI ACCETTANO LE RICHIESTE DI ACQU'STO DI FRANCOBOLLI E DEL CA TAl OGO. IL PREZZO DEL CATALOGO E DI L. 4 SE ACQUISTATO DIRETTAMENTE NELL*UFFlCIO FILATE1 ICO DI ROMA. PER LA SPEDIZIONE AGGIUNGERE : L. 1.10 PER L'INTERNO DEL REGNO F. COLOME. E L. 2.75 PER L'ESTERO. PRI NAJVEČJIH POŠTNIH URADIH KRALIEVINE SI LAHKO BREZPLAČNO OGLEDATE KATALOG POSTNIH VREDNOTNIC. KI JIH 7A KOLEKCIJE PRODATA FII.A-TELISTIČNI URAD UPRAVE POSTE IN TELEGRAFA. OMENJENI URADI SPREJEMAJO NAROČILA ZA NAKUP ZNAMK IN KATALOGOV. CENA KATALOGU IE L. 4, ČE GA KUPITE NEPOSREDNO PRI FII.ATFLISTIČNEM URADU V RIMU. ZA POSIL1ATEV PRILOŽITE L 1.10 ZA KRALJEVINO IN KOLONIJE TER L. 2.75 ZA INOZEMSTVO. MEČ IZOBLIKUJE ZGODOVINO ZNAMKA ZAZNAMUJE NJENE POSTAJE ± Pip i^^^^fv Dotrpela je naša predobra mati, stara mati, tašča, teta in sestrična, gospa Marija Trnkoczy pl. Zaszkal vdova po lekarnarju Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 6. t. m., ob 4. uri popoldne izpred evangeljskega pokopališča. Prosimo tihega sožalja. Venci se v prid dobrodelnim namenom hvaležno odklanjajo. Ljubljana, Zagreb, Paračin, dne 5. januarja 1942. Žalujoče rodbine: Trnkoczy — Gregorič — Čapek — Grahovac Kupim takoj dobro ohranjeno jedilnico in spalnico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna cena«. 275-12 Samsko spalnico moderno, malo rabljeno, prodam. Lepodvorska ulica 26-II., levo. Ogled od '/j2. do '/t3. ure pop. ali po 7. uri zvečer. 323-12 Oblačila Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje aaslova ali za šifro L $.—v Dotrpela je naša Iskreno ljubljena hčerka, sestra in teta, gospa Frančiška imuk ro4. Ahlšn vdova po stavbeniku Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 7. januarja 1942 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Dravljah. Lovsko obleko skoraj novo, z dolgimi in kratkimi (pumparcami) hlačami, prodam. Ogledati pri krojaču Pokom, hotel Slon. 287-13 Prodam moško obleko, suknjo in plašč za 17—18letno deklico. Kotnikova 21-111., levo. 312-13 V najem Beseda L -.60, taksa -.60. za daianje oaslova ali za šifro L ».—> Gostilno vzamem v najem z rsem inventarjem vred kjerkoli na prometni točki ljubljanske pokrajine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 112«. Piki Zoran, Ško-ciian p. Mokronogu. 281-17 Lokali Beseda L —.60. taksa —.60, za daianie oaslova ali za iifro l 3.—. Industr. podjetje išče tovarno ali večji objekt io skladišča v najem, erent. v atkvp. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lesna stroka«. 154-19 Ljubljana-Dravlje, dne 5. januarja 1942. ŽALUJOČI SORODNIKI Umrl nam je po kratki mučni bolezni naš ljubljeni soprog, najple-menitejši oče, brat, stric, svak in tast, gospod Ing. Mitller - Petrič Ivar vlš. svetnik drž. žel. v pokoju Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 6. t. m., ob 3. uri popoldne z Žal, kapele sv. Jožefa, k Sv. Križu. LJUBLJANA, SLAV. BROD, SLOVENJ GRADEC, 4. januarja 1942. Globoko žalujoči : AUGUSTA, soproga; Ing. VIKTOR, dr. GUSTAV,, sinova; DANIJELA roj. ŠTIBEKNIKOVA, snaha ln ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij >Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja; Fran Jeran, — Za inseratni del je odgovoren Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.