JHV JMflPHUIWHM SLOVENEC. Političen list za slovenski narod. polti prejeman vel)«: Za oelo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 fld., m četrt leta 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta 1 fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino in oznanila (in9erate> prejema upravniitvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,'16. uri popoludne. Štev. 96. .V Ljubljani, v četrtek 27. aprila 1893. Letnik XXI. Državna vsemogočnost. Liberalci se radi bahajo s tem, da branijo svobodo, ali kdor pa bistvo liberalizma ogleda, pa kmalu spozna, da vse njihovo delovanje',, meri na to, da se v duševnem oziru narod spravi v popolno odvisnost od mogočne države. Samo v gospodarskem ozira liberalci zahtevajo nekoliko večjo svobodo, pa le za bogatine, zlasti za Žida, če se pa drugi stanovi hočejo svobodno gibati, pa liberalci tudi kaj radi kličejo na pomoč državo. V nekaterih krajih liberalci pokažejo svoja načela bolj očitno, v drngih pa manj, kakor jim ravno kaže. . Težnja 1 beralcev je, vse, vzlasti pa cerkev, spraviti pod državno oblast; to se kaže v prisilni državni šoli, civilne« zakonu in drugih jednakih napravah, s katerimi hočejo liberalci osrečiti razne narode. Posebno ugodna tla je uašel liberalizem na Ogerskem, koder slaži mažarskemu šovinizmu. Ma-žarska državna ideja je Mažarjem bog, in njej se mora klanjati vera in poštenje, značajnost in praviea; žalibog, do novejšega časa so tadi duhovniki kadili tega malika. Kako posilno postopajo mažarske vlade proti Slovakom, Rusinom, Srbom in Rumunom, je dovolj znano. Proti javnim določbam ustave so njih šole pomažarili in tudi skušajo že otroke v državnih otroških vrtcih pripraviti na mažarstvo. Preobširno bi bilo, ko bi hoteli vse take nasilnosti naštevati, ki so delo mažarskega liberalnega dnha. Dosledni svojim načelom, so tadi liberalci državi priznali oblast, da določuje, v kateri veri naj se odgojujejo otroci. Ne ozirajoč se na zdrave pameti načela, so kar sklenili, da naj se iz mešanih zakonov odgojnjejo dečki v očetovi, deklice pa v veri materini. Ta določba, nasprotujoča že samemu naravnemu pravu, in seveda tudi določbam katoliške cerkve, je dala povod mnogim razporom. Katoliški župniki, braneč se naznanjati drugoverskim duhovnikom krste otrdk, ki se imajo po državnem zakona vzgojiti v dragi veri, so bili večkrat ojstro kaznovani. Da pa temu nporu naredi konec, je liberalna I vlada sklenila, duhovnikom vzeti vodstvo matrik, katere opravljajo prav za prav po nalogi cerkve, in je izročiti posebnim uradnikom, katerim se bode j strogo naročilo, da naj skrbno zapisujejo, v kateri i veri se naj odgajajo otroci. Zastonj so bili vsi ugovori duhovščine in katolikov. Liberalci vsekako hočejo vse ukloniti državni vsemogočnosti. Dotična predloga se je že predložila zbornici. Vpeljava civilnih matrik bode pa nalagala novih stroškov, kakor je že vidno iz včeraišnjega telegrama. Seveda bremena bodo gotovo še večja, nego so se računila. Vihti revščina svoj kruti bič, izselujte se trumoma r Ameriko, samo da je liberalizem rešen. V narodnem ozira je ta predloga s kratka na-silstvo. V njej se odločno uaglaša, da se morajo matrike voditi r mažarščini. Civilne matrike so tudi novo sredstvo za pomažarjenje. Druga predloga pa daje popolno jednakoprav-nost židovski veri. Glavna točka te predloge je, da se kristijanom dovoli prestop v židovstvo. Ta določba se pa ne tiče le verstva, temveč je tudi daleč segajočega gospodarskega pomena. Židovstvo se je že sedaj gleboko zajelo na Ogerskem, posebno mnogi veleposestniki so zaradi -dolgov odvisni od židovstva. Neznačajnost, nenravnost mažarska bo gotovo pokazala svoje sadove. Prestopali bodo vzlasti brezbožni in propali večji posestniki v židovstvo in ženili se z bogatimi Židinjami. Tako pridejo večja posestva v roko Židov, ki postanejo absolutni gospodarji na Ogerskem. Boj, ki se sedaj bije, ni le verski, temveč tudi naroddogospodarski boj, kakor je židovsko vprašanje pred vsem socijalno vprašanje. Predloge, ki so se predložile, pa ne ostanejo osamljene, temveč se v kratkem predlože še druge. Tako pride kmalu predloga civilnega zakona. Danes nočemo ponavljati, kakšna krivica v verskem oziru in kakšno pokvarjevalno sredstvo je tak zakon. Le to omenjamo, da se prebivalstvu in državi naložč novi troški. Mej dragim že sedaj nekateri protestantski listi javkajo, da zgube njih duhovniki precej dohodkov po civilnem zakonu in zahtevajo, da se jim d& kaka odškodnina od države, ker bi drugače izhajati ne mogli. Predloženi predlogi nikakor ne postaneta precej zakona. Gospodska zbornica je bode gotovo odklonila in potem pridejo nove volitve. Če pa nove volitve izpadajo ugodno za liberalce, se je pa bati, da gospodska zbornica odjenja. Slišijo se namreč že glasovi iz sicer odločno katoliških krogov, da gospodska zbornica ne sme se upirati mnenju naroda v ustavni Ogerski. Nevarnost civilnega zakona pač ni izključena. Pa tudi s tem še ne bodo liberalci pri koncu. Če zmagajo s civilnim zakonom, začeli bodo pa vedno bolj omejevati cerkveni vpliv v šoli in kdo ve, če naposled še ne dotirajo tja, kakor Francozi, da se še veronauk izbacne iz šole. Seveda, to se bode godilo s hudimi boji. Da ti boji ne bodo baš utrjevali ogerske države, je gotovo. Nemažarski narodi že tako ne bodo nikakor podpirali mažarske oSabnosti. Naposled bodo tudi Mažarji zadeli na kake nepremagljive težave, ki morda prej naredi konec njih ošabnosti. S kulturnim bojem si le pospešijo svojo pogubo. Nad propadom mažarskega naroda bi pač Slovani in Avstrijci samo po sebi dosti ne žalovali, ali Ogerska je v tesni zvezi z našo državo, zmede na Ogerskem slabe vse cesarstvo in duh v ogerski LISTEK i IV. Na studencu. .Šest pripovestij", srbski napisal Lazar Lazarevič, poslovenil Ivan Novoselc. (Dalje.) Tega večera, ko so se asedli za mizo, povrstili so se, kakor obično. Mimo Radojke ni bilo nobene žene. One jedo za sebe. Samo da dve ali tri prinašajo na mizo. Bil je red ravno na Anoki. Dokler druge dve nosite in odnašate jedila in natakate pijačo, ona se je naslonila z hrbtom na vrata in si brba nos. Ded je niti ne pogleda. Vsi molčijo. Radojki srce utriplje — utriplje ! A Auoka niti ne sanja o čem I Ko so povečerjali, možje se začnejo križati, in čakajo na dedca, da bi VBtali. Dedec porine od sebe kos kruha, žlico in vilice, a nož porine v nožnice. Nasloni se na lakte, pogleda okoli po vseh in ostane pri Anoki. Njo nekaj zbode. Spusti roke. Zravna se in hoče oditi ven. .Počakaj, ti hčerka!" zakliče dedec z neobično jasnim glasom. Vsi se zganejo. Z istim glasom nadaljaje dedec: „Ti hčerka ... s teboj čnjem . . . tebi je čisto krivo r moji hiši in pri moji družini I" Kdo je še videl, da bi ženska odgovarjala? Tudi Anoka molči, ali je z roko spopala svoje vla-stito stegno, in nohti se tadirajo v meso. Dedec zopet z istim glasom in z mirnim licem nadaljuje: .Jaz nočem tega, dokler jaz živim! Ne pustim jaz, da bi moja hiša bila za katero-koli moje dece slaba . . . Čujem, da ti te žene (on z brado pokaže proti kuhinji), da ti te žene nagajajo in te dražijo! Ali jaz sem tukaj gospodar!!" Anoka opazi nekaj zlobnega na dedovem nagubanem licu. In razun sovraštva, ona prvikrat občuti nekako bojazen. .Tebi vedno zabavljajo. Hočejo, da bi ti vse za njih opravljala in delala. Kakor da si ti prišla iz kake gole hiše." On se je naredil tako okorno ljubeznivega in nežnega, da so se Anoki začeli lasje po glavi dvigati. .Ali jaz tega ne dopustim! Jaz sem star in slab, in težko se sam držim med toliko družino. In glej, jaz nočem več, jaz zdaj ..." Srpo pogleda in ustni se mu začneta tresti. On začne strašno iu promoiklo kričati: .Vsem vam, čuj tudi ti, Radojka! in ti, Blagoj, in tudi vsi drugi I Vsem vam in vašim ženam za-povem, da v vsaki stvari poslušate to tukaj" — z roko, katera se trese, kakor šiba, pokaže na Anoko — .in nočem, da bi kaj delala v hiši, zamazala bi si gosposke roke. Niti, da vino nataka. In ubije naj ga Bog, kateri je ne bi v čem slušal, ali jo tudi najmanj razžalil." On skoči kvišku! Siromak starček! Veličasten je, pa ipak smešen in žalosten. Tresel se je, kakor žolča, ko je šel ven. Vsi so se prekrižali. Vstali. Molče odidejo mimo nje, a vsi po strani, boječ se, da bi se je ne bi kdo dotaknil. Strašen in divji srd dušil je Anoko. Kakor zblaznela prileti k ženam v knhinjo: .Ali ste čule, ve?" Žene, pa da ne bi čule! .Jaz hočem zdaj, da mi se naredi postelj pod lipo. Hočem dedeovo žimnico, Radojkino vzglavje, Blagojev gunj; in hočem, ti Fetrija, ki ti je brat na tlaki, da vzameš podpornik, in da naženeš kokoši z lipe, in da vso noč stojiš pri meni. A kdor ne posluša — ,ubije naj ga Bog', ej, ali ste čule?" Moj Bog! Človek je časi trikrat hujši od ži-vinčeta! Nihče ni rekel niti besedice. Vseh se je polastil neki strah, a k temu še dedeove besede: .ubije naj ga Bog" ! Arseu je pobegnil celo na pod. Zarinil je glavo med snope in ihti. Zastonj — san ni gunj, katerega potegneš čez glavo, kadar hočeš. Anokina postelj je pripravljena. Da, ali ni tako lahko zaspati, kakor je ona mislila! državni polovici vpliva tudi na našo državno polovico, kjer tudi UbbralUem ša močnd Hjti in tudi Še ni odstranjen* lievarndst, da kbdlj pride do večje veljave. Zato pa dogodkov na Ogerskenl ne moredlb hladnokrvno gledati, ker vplivajo na vsd AH avo. Ed se pa z včerajšnjim dneih začeto roViHjbbl dovrši, dd-vrši h krati mažarski narod svojo nalogd. Že sedij nam je v s^aHlho znathenje, kata vede dosledno il-peljani liberalitertl. Za Mažarstvom, M mu tudi čifit preje odklenkl. pi bi ne bomo točili solza. Politični preg-led. V Ljubljani, 27. aprila. Razdelitev okrajev ne Češkem. Nemoi so silno nevoljni na veleposestnike, ki nočejo podpirati vseh njih predlogov. Tako je zaradi razdelitve okrajev prišlo mej veleposestniki do hudega razpora. Veleposestniki so sicer za osnovo novih sodišč, ali pri tem so njim merodajne le praktične potrebe, ne pa narodne razmere. Zato so pa stavili predloge, po katerih bi nekatere nemške vasi ostale pri čeških okrajih. Nemce pa to silno jezi, ker s tem se je preprečila njih presrčna želja, osnova zaključenega nemškega ozemlja. Eer pa Nemci sami nimajo večine, morajo sedaj glasovati za predlog veleposestnikov, ali pa popustiti vsako misel na novo razdelitev okrajev. Nemška nevolja je tem večja, ker so že mislili, da so popolnoma zagotovljeni podpore veleposestnikov. V svoji jezi že nekateri neihški listi pišejo, da sedaj ne more biti Nemcem dosti ležeče na tem, če se nadaljuje nova razdelitev okrajev. Titrpinova afera. Predvčeranjem je v francoskem senatu Magnier interpeloval vladg zaradi pomiloščenja Turbinovega. Rekel je, da njemu za Turbina ni nič, temveč žeji le zaradi tega, da se vsa stvar pojasni, ker pri tej priliki časopisi napadajo generale, kfer škoduje ugledo francoske vojske. Pravosodni minister je odgovoril, da je Turpin že prestal skoro polovico kazni, torej ni nič takega, če; se je pomilostil. Tudi so že juristi zagovarjali njegovo pomiloščenje. Drugih povodov za pomiloščenje ni bilo, posebno časopisi niso nič vplivali. Vojni i minister se je potegnil za obrekovane uradnike vojnega ministerstva in dokazoval, da Turbin ni nikak mučenik, temveč je zaslužil kazen. Bivši vojui mini- ' ster Frejcinet je pojasnil bolj natančno Turbinovo stvar, ker on ie bil tedaj vojni minister, ko je Turbin izdal tajnost melinita. Svojo iznajdbo je ponujal raznim državam, mej drugim tudi Nemčiji, ali v Berolinu se njegova ponudba ni vsprejela. Turbin je pa vendar mnogo koristil vojni znanosti in bode morda še koristil, zaradi tega je prav, da je pomi-loščen. f Ahlivardtovi akti. Predvčeraj je bila v nemškem državnem zboru dolga debata o predlogu t poslanca Ahhrardta, da se njegovi akti izroči odseku 21 članov, da jih pregleda. Ahlwart je priznal, da o invalidnem zakladu nema nobenih aktov, u katerih bi mogel dokazati, kaka pogajanja so se vršila v bprzijanskih krogih. Pač pa ima on do-kaze, da sta BleicbrOdek- iu Bansemand ttlmški narOd ogoljuflU za ve4 Bttt milijdftdt. Papit)» od dobit 6& odpuščenega uMduika atftkpntdd liružbe. Ahivrlrdt je potettt sedkh|emu fluA^lbemA $ inistru Miqdelu očital rttti« fcbljufije, mej dfi|£|I, da je Kot rithatelj diskoutnl družbe trgttHl la svojo roko I pip i rji in delal i|fl|»ičke. Govttbilt je naštel celo vi-ŠU ktlhill fiMečenih podjetij, s katerimi j« bil t zmi. Posebni) t&č ne baš lepih stvarij je povedal zastran grajenja nekaterih romunskih železnic z nemškim kapitalom. Ko je goforilo še vefc govornikov, in se je vzlasti Miquel opravičeval in opiral, se je sprejel predlog Ahl-wardtov, da se njegovi akti izroči v pretres posebnemu odseku. VIsterska deputacija. V London je prišla deputacija kacih 200 Ulsteroev, da pri vplivnih osebah prosi, da naj delujejo proti irski samoapravi. Ta deputacija je pa prav za prav le iz Londona najeta, da se bodo potem nanjo sklicevali nasprotniki irske samouprave. Predvčeraj je bila deputacija pri londonskem županu. Njen vodja je izjavil, da Ulsterci nikdar ne priznajo irskega parlamenta, ako se vpelje. Osnovali bodo poseben odbor, ki bode ukrepal, kaj je storiti. Vadijo se pa v Ulstru že sedaj v orodju mladeniči od 16. leta dalje, da se uprejo s silo irski avtonomiji, ako bi bilo treba. Ce pride do državljanske vojske, bodeta zanjo odgovorna Gladstone in Morlej. Župan je deputaeiji prijazno odgovoril. Njega veseli, da Ulsterci tako dobro poznajo slabe strani irske predloge. Tudi on je nezaupljiv proti tej predlogi. Potreba je upreti se odločno, ali vendar londonski župan priporoča, da se Ulsterci drže le ustavnih sredstev in ne segajo po sili. V kratkem bode on predsedoval mnogo-brojnemu shodu trgovcer in obrtnikov, na jkaterem se bode tudi pretresovala irska predloga. Mi le to« iiko rečemo, da so Ulsterci in angleški konservativci lahko veseli, da so v Angliji, drugod bi jih že davno bili zaprli, ko bi tako očitno pretili z vstajo. Slovstvo. Pesmi Boleslava Jablonskega, bivšega redovnika premonstratskega reda, špirituvala pri krakovskih premonstratkah v Galiciji, so izšle v knjigarni Jaroslava Pospišila v Pragi. Njihova osma izdaja nam priča, kako so priljabljen«. Jablonskj ni pisal Bog v6 koliko; njegova pesniška plodovitost ni bila velika. Pa samo ta knjiga zadostuje, da si je zagotovil ljubezen in hvaležnost celega naroda in vseh bralcev — lahko rdčemo — za vselej. V češkem slovstvu je malo knjig, zlasti pesmij, ki bi dosegle toliko izdaj. Tukaj se je najbolje pokazala resnica, da biser čustva, duševni draguli, nikoli ne izgubi vrednosti, ampak se nasprotno zmerom bolj in bolj blišči, svojemu izdelovalcu v čast in hvalo. Pesmi duhovnika-pesnika sprejemamo z ljubeznijo; zakladi čustva, lepega, -inodrega iu dobrega, Kar nikdar ni bilo, to ona zdaj čuti, samoto! Pa še brez strehe nad glavo, na besnem konju brez uzd, na ladiji, katero goni veter, a ni krmiiarja. Njo napada njeno lastno srce, a ni nikogar, kdor bi ga spodil. Svet se je obrnil in ona stoji na glavi. Ali pasja zlobnost ne popušča : „Kaj dremaš, malopridnica, ko jaz zapovedujem? Ali hočeš, da te Bog ubije?" Mesec je priplaval. Vse je zamrlo, da zopet hitro oživi, a na Anokino srce se vedno bolj krade in gnezdi nekaj mrtvega. Tako ne more ostati — ali kaj se hoče početi ? Da se vrne k očetu — kaj mu bode rekla? »Dedec je zapovedal, da me morajo vsi slu-šati!" Ne, k očetu ne more! Že je kesno, in noč bode prešla, zasvital bode dan in solnee razlilo svoje žarke, a ona, nesrečniea, kam bode pogledala? Da še bolj divja — saj ne more bolj? Da se umiri — kako? Da se poniža? Ne! Misli se križajo, kakor niti na šarenici, oči spe-rejo se, zjokajo; utrujenost premaga strasti, ljubezen in sovraštvo, glad in žejo! Ko so se na vejice zavalili celi bregi, a one se ipak ne morejo zapreti — tedaj ji je postajalo težko, neznosno in dolgo, da ji je mogoče, z jednim mahom obrnila bi svet, porinila bi glavo pod mlinski kamen, da bi zaspala, ako tudi mrtvim snom! Ali snu ne more dedec zapovedovati in ne boji ee njegove kletve! Anoka se vzdigne. Pogleda temno sliko Petrije poleg sebe. Silovito se ji nekaj preobrne v prsih. Čisto iz-nensdena, a neizmerno jako, zadoni neka kristijan-ska struna v njenih prsib: .Petrija! Pojdi spat!" Petrija nič ne odgovori. Vrže podpiračo in hoče oditi. »Petrija!" Petrija se zgane in ostane na mestu kakor zakopana. O, Bog. glej novo slast! Kake »o to misli, kam to vodi? »Petrija, sestra, odpusti mi!" Žensko srce zatrepeta in se odpre! »Anoka, duša, Bog ti naj odpusti!" »Petrija, sestra . „ ." Ona jo prime za roko, posadi jo poleg sebe, objame jo in obe zajokate. Kako sladko ihtite — kakor dojenki! Vse je tiho, nič pod milim Bogom se ne čuje; samo oni dve ste se objeli, ihtite in se Ijabite. (Konec slMi.) ki se v njih izražajo, so pedosežni. Pred leti, ko so pfvič izšle, so bile pesmi Jabfonskega r češkem Ibladeta iti prebujajoče*! se slofstvti velik* posebnost. Najtehtnejši dokaz njihove velike vrednosti je pa ta, da se niso zgubile tudi v tejkn najnovejšega Ceškeg| pesništva; da ni«o bila potopljene v onem t mero 4 naraščajočem izobilju pesniških del novodobni*, jako nadarjenih pesnikov. Iu popolnoma po Pogiejmo le ^atančnejše na obseg: Očetovsko modrost (ttoudrost oteovskou) je pisal velik mislec kratko in jedrnato v krasni obliki. Erotične pesmi, ki *e pravi biseri v zbirki, je znal tako podati, da se vrača duh, Utrujen od burne, napred-njaške novodobne poezije prav rad zopet in zopet k njim kot k okrepčujočemu studencu. Knjiga se raz-delnje v osem delov. Vse je dovršeno; težko je določiti, kaj naj je lepše: 1. Očetovska modrost (Mou-drost oteovskš), 3. Tri zlati lasje (Tfi zlati vlasy), 3. Boj ljubezni, 4. Erotične pesmi (dva dela), 5. Zmešane pesmi (dva oddelka), 6 Prilične pesmi (dva oddelka). Na čelu je pa lfepa pesem: Pozdrav domovini. Za deklice sploh ni pripravnejšega darila, kakor so le-te pesmi; saj so jih tudi njihove matere nekdaj z veseljem poslušale. Zgoraj imenovano knji-garstvo si je velikih zaslug pridobilo z novo izdajo, katera — če Bog d& — ne bo »adnja. Oblika je primerna obsegu; krasi jo lepa podoba pesnikova. Jablonskemu je ves češki narod hvaležen; to nam pričajo mnogi kipi pesnikovi, mnoge spominske plošče in veliko društev, katera proslavljajo njegovo ime. Bog daj češkemu in našemu narodu le veliko število taeih pesnikov! Hvaležno bi pozdravili tudi dober prevod Jablonskega ali vsaj njegove »Očetovske modrosti". Trebalo bi že našemu sušičnemu pesništvu kake oživljajoče rose in kaj — idej! — Le Triomphe de Lourdes. Prix 3 Francs 50. Pariš: Vietor Havard, Boulevard St. Germain. — ,Lurd je zmagal" — to znamenito francosko knjigo iz zadijega časa prijavljamo svojim bralcem z največjim veseljem. Kaže nam, da še ni vrednosti zgubil naslov, s katerim se ponaša Francija, da je »najstarejši hči cerkvena". V prvi dobi krščanstva je rodila učenjake, mučenike, misijonarje, svetnike; sedaj širi vero v nadnaravni red in preganja zme-dencev zmote — 8 svojim Lordom. Dejstev ne more nobeden tajiti. Govori in dokazuj Žan Zak Buso, da so nemožni čudeži, češ, da nasprotujejo Božji vse-gamogočnosti ali pa njegovi svobodi, jezikaj Renau, da se ni še nikdar zgodil čudež vpričo ljudij, ki bi mogli znanstveno preiskavati; Lurd — govori glasneje in jasneje, nego vsi pritlikavski nasprotniki krščanstva. Na stotine čudežev je uradno dokazanih in z največjo tenkovestuostjo spisana poročila zdravniška so ti na izber. Proučuj in sodi, komur je do dokazov. Vse, kar počn6 framasoni proti čudežem, ne pomaga. Sam Zola je javno izrekel vlanskega leta: »Videl sem ljudij, ki se niso mogli ni geniti, da so vstali in hodili." Neki protestant brez vere je dejal: »Jaz ne verujem ni v Boga, ni v hudiča, verujem pa v Našo Gospo lurško." — Vse to in še nebrojno druzega dobiš v imenovani knjigi, ki je pisana v krasnem slogu, vseskozi poučno in zanimivo. — Pri nas tako ni na preostajanje knjig, ki bi se pečale 8 takimi vprašanji. Zato pristavljamo: zdi se nam v smislu katoliškega shoda, da se omenjena francoska knjiga — posloveni. Cerkveni letopis. Imena papežev po prerokovanju škofa Malahije. (Spisal Jurij Benko.) (Dalje.) Celestin in. (1191—1198). »De rure bo-vensi", (»z volovskega polja"). Bil je iz rimske ro-dovine Boboni. Vladal je 6 let, 9 mesecev, 9 dnij. I n o c e n e i j HI. (1198—1216.) „Comes Sig-natus", (»zaznamovani [signiški] grof"). Deloma je s tem označen njegov rod »Signia". ker se je na-zivala njega rodovina »Conti dei Marši e di Segni", deloma pa spričnje prislov »comes signatus" tudi njegovo razmerje do drugih vladarjev, ker za časa njegove vlade je stal stol sv. Petra v vsej svoji slavi, tako da bo Inocencij veduo ostal v zgodovini »signatus" kot »vdliki". Vladal 18 let, 6 mesecev, 9 dnij. Ho nori j III. (1216—1227) »Canonicus de Latere", (»kanonik 8 strani"). Bil je poprej kanonik pri sv. Janezu v Lateranu. Vlalal 10 let, 8 mesecev. Gregor IX. (1227—1241). „Avis Ostiensis", („ptiČ Ostijski"). Bil je kardiual-škof v Ostiji in je imel orla v svojem grbu. Bil je že 801etni starček, ko je zaseuel stol st. Petra, a vendar je z mlade-niško čilostjo vodil krmilo sv. cerkve v jako viharnem času celih 14 let, 5 mesecev in 2 dni. Celestin IV. (1241—1241). „Leo Sabinus", („sabinski lev"). Bil je poprej škof v Sabini in je imel leva v svojem grbu: vladal je le 17 dnij. Inocencij IV. (1243—1257). „Oomes Lau-rentiu8", („grof Lavrencij"). Bil je rodom grof Fiesehi iz Genove; kot kardinal je imel naslov cerkve „S. Laurentii in Lucina". Vladal 11 let, 5 mesecev, 14 dnij. Aleksander IV. (1254—1261). »Signum j Ostieuse", (»znamenje Ostijsko"). Bil je iz iste rodo- ' vine grofov di Segni, kakor Inocencij III., „comes signatus", in Gregor IX.; poprej je bil kardiual-škof Ostijski. Vladal je 6 let, 5 mesecev, 13 dnij. Urban IV. (1261—1264). „Hierusalem Cam-paniae", (»Jeruzalem v Kampaniji"). Bil je rojen v Trojes u v Kampauiji kot sin priprostega čevljarja. Po smrti prejšnjega papeža se je sešlo S kardinalov k volitvi, a uiso se mogli dolgo zjediniti, da bi določili novega papeža. Po mnogem premišljevanju so slednjič izvolili jeruzalemskega patrijarha, ki se je upray tedaj mudil v Viterbu. Dal si je ime Urban IV. in je vladal 3 leta, 1 mesec, 4 dui. Klemen IV. (1265—1268). »Draeo depres-sus", (^potrti zmaj"). V njegovem grbu je bil orel, ki je držal zmaja v krempljib. Njegov prislov se nanaša morda tudi na konec Hohenstaufov, ki so cerkvi učinili toliko zla. Mesec dnij pred papeževo smrtjo je dal poslednji Hohenstauf Eonradin svojo glavo pod sekiro 29. oktobra 1268. Vladal je Klemen IV. 3 leta, 9 mesecev. BI. Gregor X. (1271—1276). „Aoguinus vir", (.kačji mož"). Imel je kačo v svojem grbu in je bil iz roiovine Viscont«. Za vlade tega papeža je bil izvoljen cesar Rudolt Habsburški, s čemer je bilo končano strahovito meJvladje. To iu še marši -kako drngo tehtno delo je pospešila previdnost pobožnega Gregorija, ki je bil res »previden kakor kača". Vladal je 5 let, 4 mesece, 10 .dnij. I n o c,6fl c i j V. 1276-rl276). „Concionator Gallus", (^rpucpsuki pridigar11}. Bil je rodom Francoz Tarantaise i,z pridigarstega ali dominikanskega reda. Vladal je "5 mesecev in '2 dui. Bad.rij.an V. (1376—1276.) »Bonus Come3", {^|obri grof"). B1 je nečak Inocencija IV., rodom Ottoborif Fiecbi, grof v L?vani|i (Otto-bonus). Vladal je le 1 mesec in 9 dnij, torej v tem dober tovariš svojega predhjlta in vtu,di n*alednfta. Jan ez XXI. (1276—1277). .Piscator Tuscus', (»tuscijski ribič"). Bil je jako učen bogoslovec s častnim naslovom „clericus universalis", torej vreden nositelj prstana ribičevega. Poprej je bil kardinal-škof v Frascati, lat. Tusculum. Vladal 8 mesecev, 5 dnij. (Dalje »ledi.) Grobni napis Aberkijev. V spomin škofovske petdesetletnice je podaril turški sultan sv. očetu neko mramornato ploščo s prestarim napisom v grškem jezika. Našel jo je Auglež Bamsaj leia 1882 v Frigiji. Plošča je nekdaj pokrivala grob sv. Aberkija, škofa hierapolitan-skega v Frigiji. Besedilo tega napisa, katero je sestavil sam sv. Aberkij, ko se je bil povrnil iz Rima, je bilo znano že preje; saj se nahaja v življenjepisu sv. Aberkija, ki je živel v drugem stoletju po Kristusu, v dobi cesarja Marka Avrelija. Ali dvomilo se je, zlasti v protestantskih in racijonalisti-ških krogih, o pristnosti njegovi. Zakaj? Zato, ker nam podaje ta napis najjasnejši dokaz iz starodavne dobe za prvaštvo (primat) rimske stolice in za nauk o presv. Rešujem Telesu. Napis povd med drugim, da je Aberkij obiskal Rim, »kraljico mest", da je prepotoval Sirijo in nadaljuje v slovenski prestavi doslovno: .Povsod me je spremljala vera. Vera mi je dajala v jed Ribo iz čistega vrelca; veliko in čisto Ribo, katero je dajala jesti prijateljem svojim čista devica s kruhom in vinom. Kdor te besede rajume, je veruik, in moli naj za-me." Res morejo umeti ta simboliški jezik samo poučeni kristijani. Izpisane besede se namreč nanašajo na presveto Rešuje Telo, katero so v skrivni disciplini (disciplina arcam) predočevali z ribo, ker je grška beseda l/O-i; (riba) sestavljena iz začetnie besedij ^Ir^oi*; Xptor6? 6«au rti? (Jeius Kristus, Sin B 'žji, Zveličar). Devica, ki deli to Ribo, pomenja ali sveto cerkev ali pa vero. Podobui napisi iu po- dobe iz iste dobe so se našle tudi drugod. Znan je takov napis, najden leta 1839 v Autunu na Francoskem, iu podobe v katakombah sv. Kalista. Na vzhodu iu zapadu in v središču krščanstva je bila torej že v drugem stoletju ista vera glede svetega Bešnjega Telesa. Pridobitev tega kamna je torej velike pomembe za katoliško cerkev. Sultan ni mogel pokloniti sv. očetu bolj dragocenega daru. Kdor se želi o tem spomeniku bolj natančno seznaniti, glej Minasi T. J.: La dottrina del Signore pei dodici Apostoli. Roma, 1891. Str. 284 ss in Acta Sanc-torum. Octob. tom. IX., str. 491, 492, 515, 516 ss. L. Salezijanci v Rimu. Letos se je zgradil y Rimu Boskov zavod. Zavod zapuščenih je bil posvečen presvetemu Jezusovemu Srcu dne 7. marca. Salezijanci Boskovi duhovni sinovi, so se delp lotili. Zanimivo .je, k^o se je delo pričelo. Pred 15 leti se je ponudilo slavnemu človekoljubu, naj ustanovi tndi v Rimu zavod. Goreči dnhovnik je sklical svoje svetovalce v posvet in glasovanje. Potrebna svota je bila 5 milijonov frankpv in blagajnica Boskova je kazala 500.000 frankov dolga. Izid glasovanja je bil, da se ni ponudba sprejela, ker je glasoval za njen sprejem le Bosko sam. Opravičeval se je s tem, da vse zaupanje stavil v presv. Srce. Ko je nehal govoriti, so oddali še drugi svoje glasove, delo se je pričelo in tdaj je dokončano. Tako pomaga Bog svojim zvestim služabnikom v junaških podjetjih. Dnevne novice. v Ljubljani, 27. aprila. (Kranjska gimnaiija.) Izvedeli smp, da je na-učno ministerstvo kranjskemu mestnemu zboru naznanilo pogoje, pod katerimi bi se v Kranm ustanovil^, oz. ponovjja višja gimnazija. Javljjijoč to novico z največjim .veseljem želimo le, naj bi se vse storilo, da sp ugodno re$i ta zadeva in hkrati zahvaljujemo vse tiste, ki so ,8 svojo vstrajnostjo pomagali dobri stvari k zmagi. (Previv. knez ia škof labotU^i dr. Mihael Napotnik) je ,t sredo dne 26. aprila flp&Rel iz gima zdrav v ^faribor. (Zahvale.) Od več stranij nam dohajajo zahvale nekaterim gospodom, ki 80 podpirali sl^vjansl^e romarje. Iz dua srca zahvaljajo vsi romarji prevzv. kneza in škofa labodskega, ki jih je v sv. Petra cerkvi obhajal in kot Slovence predstavljal jih sv. očetu. V najlepšem spominu ostane vsem očetovsko prijazni iu ljubeznivi slovenski vladika. V prvi vrsti zahvaljajo Vsi brez razlpčkatudi č. g. Ign.Žitnika, ki je skoraj mesec duij skrbel samo za romarje, pišoč l kažipot, svetujoč, iščoč stanovanja i. t. d. V kolikor j se naši ljudje sploh dajo vrediti in voditi, vrejeval j in vodil jih je imenovani gospod. Romarji se poleg , njega spominjajo hvaleŽBo tudi č. g. Janeza Oblaka, j ki je spreten v laškem govoru, kjer je bilo treba, I tolmačil in pomagal in č. g. Jan. Ažmana, ki je v ' Loreti v lepi domači besedi romarjem govoril in I njemu izročeui oddelek tako modro vodil. Se več ! drugih gospodov imenujejo zahvale; da pa ne na-• tiskujemo vsake posebe, zahvaljamo navedene in i druge, ki so podpirali naše romarje, na tem mestu i najpnsrčneje: Bog plačaj! (Provineijalom usmiljenih brater) avstrijsko-j češke provincije za prihodnja tri leta je bil iivoljen ' 24. t. m. v R* » opazovanja grakomer. t mm toplomei*. p. Celziji S S " a 26 7. u. zjut. 2 n pop. 9. u. zveč. ~737Ž 735-0 734 9 7-4 20 4 130 sl. sever znr. jug m. jzap. jasno n n 000 Sredma temperat.ra 13'6* za 2'1* nad normalom le najboljie kakovosti priporoča v veliki izberi in po nizkih cenah Ii. Mikusch, tovarna solnčnikov in dežnikov v EtjM&feljaJ&ip 179 19-9 Mestni trg itev. IS. $t. 8656. Razglas. 229- 3—1 Podpisani magistrat naznanja, da so živinski sejmi v Ljubljani zopet dovoljeni, in da se sra4 torej na letni sejem v ponedeljek dne 1. maja letos polfg konj, prignati tudi goveja živina, drobnica in praiiči. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, duš 25. aprila 1893 V mali dvorani „TonliaIle". V ponedeljek 1. maja zaključenje razstave velike astronomične ure. 1 Pojasnnjnča predavanja o tem velez&nlmlvem umotvoru bodo I natančno ob nastopnem času: 206 12—10 Dopoldne od 10. do 11. ure. Popoldne ob 3., 4., 5. in 6. uri. Vstopnina : I. prostor 30 kr., II. prostor 20 kr. aO^TOtrool ln vojaki od narednika nižje plačajo polovioo."£S V ponedeljek 1. maja zaključenje! -gli Dunajska borz a. Oni 27. aprila. Papirna renta 5*, 16* davka . . . . 98 gld. 30 kr. Srebrna renta 5%, 16* davka .... 98 . 05 . Zlata renta 4%, davka prosta.....117 „ 30 . 4* avstrijska kronina renta, 200 kron . . 96 . 90 „ ikcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 986 „ — . Kreditne akcije, 160 gld................343 , 50 . London, 10 funtov stri........122 „ 40 . Napoleondor (20 fr.)................9 „ 73 • Cesarski cekini....................5 „ 78 „ Nemških mark 100 ..............59 „ 98 V Dn6 26. aprila. Ogerska zlata renta 4* . . . 115 gld. 45 kr. Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 94 „ 30 „ 4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 147 „ 50 „ 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 16