leto XXXIII. Številka 66 ^•tariovitelji: občinska konferenca SZDL ,*»enice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka i? Trtic — Izdaja Čaaopiano podjetje '•'•a Kranj — Glavni urednik Igor Slavec P Odgovorni urednik Andrej 2alar Šolske učilnice samevajo. In mize, stoli, table v njih. Le učitelji pokukajo vanje, pogledajo, če je vse nared za začetek pouka. V ponedeljek bodo gorenjske osnovne in srednje šole spet napolnili otroški glasovi in takle mir bo v naslednjih desetih mesecih le še spomin, ki bo hitro bledel. (H. J.) - Foto: F. Perdan Kranj, petek, 29. 8. 1980 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Nujna večja spodbuda izvoznikom Skupščina samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino ni sprejela ukrepov za uresničitev devizno-plačilnih obveznosti SRS — Za novega predsednika je izvolila Janeza Bedino, direktorja tržiškega Peka Skupščina slovenske samoupravne interesne skupnosti za fospodarske odnose s tujino na **dini seji ni sprejela ukrepov ^ UTOamieitov plaćilno-hilanć- obveznosti SRS in zato ***asnc omejitve uvoza, ki jih je JJ^ejel slovenski izvršni svet, ve-£*io do naslednje srede, ko naj ^ skupščina ukrepe dokončno prejela. Odlog pa je priložnost, J* bodo predlagane rešitve se **krat pretehtali, saj morajo *°vi ukrepi na vsak način dajati spodbudo uvoznikom, sicer /°ber Zlasti se je odzvala i.'adina, ki je nabrala več I ?t tisoč steklenic. KRANJ _ Izvršni svet skupščine občine Kranj je na svoji zadnji seji med drugim razpravljal o predlogu vojne organizacije IS In upravnih organov, o pristopu k družbenemu dogovoru o izgradnji in financiranju nove stavbe Muzeja ljudske revolucije Slovenije, o oblikovanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v negospodarstvu v letošnjem prvem polletju. Pripravil je tudi predlog odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za izvajanje intervencij v kmetijstvu in porabi hrane, ki ga bosta na septembrskem zasedanju sprejela zbor združenega dela in zbor KS kranjske občinske skupščine. Praznik Blejske Dobrave BLEJSKA DOBRAVA - Vsako leto se prebivalci naselij Blejska Dobrava, Lipce in Kočna, ki so združena v krajevni skupnosti Blejska Dobrava, 28. avgusta spomnijo pomembnega dogodka iz narodnoosvobodilne borbe. Na ta dan 1941. leta so namreč prvoborci porušili električni daljnovod na Lipcah in s tem za dalj časa onemogočili proizvodnjo za okupatorja nadvse pomembnih izdelkov v valjarnah na Javorni-ku. Zato so v krajevni skupnosti Blejska Dobrava izbrali 28. avgust za svoj praznik. Letošnji praznik bodo na Blejski Dobravi proslavili v nedeljo, 31. avgusta. Ker letos praznujejo tudi pe-peto obletnico pobratenja s krajevno skupnostjo Ravne-Bate iz novo-goriške občine, se bo praznovanja udeležilo večje število prebivalcev iz pobratenih primorskih krajev. Delegacijo krajevne skjupnosti Ravrie-Bate bodo .sprejeli v nedeljo dopoldan in jo najprej popeljali na ogled temeljne organizacije Iskre na Blejski Dobravi, zatem pa prek K očne v Radovno. Tod se bodo ustavili pri spomeniku padlemu sekretarju Sko-ja Janku Reklju-Špiku z Dobrave, kjer bodo dobravski mladinci in moški pevski zbor Vintgar pripravili krajši kulturni spored. Gostom bodo Sindikalni obiski v OZD Kranj — Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Kranj je na svoji zadnji seji v sredo, 27. avgusta, med drugim sprejemalo tudi operativni program občinskega sveta in njegovih organov v drugi polovici leta. Obsežen program nalog in zadev, do katerih se mora opredeliti tudi sindikat, se v septembru začenja z organizacijo razprav o osnutku družbenega dogovora o temeljih plana kranjske občine za naslednje srednjeročno obdobje. Še pred razpravo v TOZD, kjer bo nosilec razprav osnovna organizacija sindikata, po občinski svet pripravlja 3. septembra posvet za vse predsednike osnovnih organizacij sindikata v delovnih organizacijah kranjske občine. Skoraj istočasno se občinski svet Zveze sindikatov loteva tudi obsežne akcije obiskov v večjih delovnih organizacijah občine. Člani predsedstva in drugih organov občinskega sveta bodo v skupinah približno do 20. septembra skušali na pogovorih s predstavniki osnovnih organizacij sindikata ugotoviti, kako tečejo v združenem delu razprave o planskih dokumentih, o družbenem dogovoru o oblikovanju in delitvi sredstev za OD, o politiki gospodarske stabilizacije ter o delu osnovnih organizacij sindikata nasploh. Odpravnina upokojencem Mladega rodu Kranj — Potem, ko je po večletnih težavah kranjski Mladi rod letos spomladi doživel stečaj, se je večina delavcev že zaposlila v drugih kranjskih delovnih organizacijah. Delovna organizacija, ki ni imela sredstev niti za poslovanje, ga seveda po stečajnem postopku tudi nima, da bi nekaterim svojim delavcem zagotovila sredstva za nekatere vrste pravic, ki so sicer v ostalih delovnih organizacijah delavcem zagotovljena. Tako se je zgodilo, da za štiri invalidske upokojene delavce Mladega rodu ni bilo mogoče izplačati odpravnine, ki je sicer običajna ob upokojitvi in sicer v višini dveh ali treh povprečnih mesečnih dohodkov v SRS. Ker pa ni nobene druge pravne možnosti, po kateri bi delavci do-dobili odpravnino, je predsedstvo kranjskega občinskega sveta Zveze sindikatov sprejelo sklep, da odobri za vse štiri invalidsko upokojene delavce Mladega rodu iz sklada občinskega sveta za nezaposlene vsoto, ki je enaka enkratni višini Sovprečnega mesečnega dohodka v loveniji. Obenem pa bo predsedstvo tudi dalo pobudo kranjskemu izvršnemu svetu, da prav tako delavcem, ki prejemajo trenutno le akontacijo v višini 2500 din mesečno, odobri iz proračuna enak znesek za odpravnin«) ob upokojitvi predstavili tudi dolino Krma in Mojstrano. Proslava ob krajevnem prazniku bo ob 13. uri in 30 minut pri spomeniku ob šoli na Blejski Dobravi. V kulturnem sporedu bodo sodelovali mladi recitatorji in pevski zbor z Blejske Dobrave. Sledilo bo družabno srečanje gostov in krajanov, ki ga pripravlja dobravsko Gasilsko društvo. Vezi med prebivalci pobratenih krajevnih skupnosti na gorenjski in primorski strani, ki se spletajo že pet let, bodo odslej še trdnejše, sodelovanje pa bogatejše. Ob letošnjem prazniku Blejske Dobrave je namreč . tamkajšnja taborniška organizacija posebej povabila tabornike in mladino iz naselij Ravne in Bate. Za konec tedna pripravljajo skupni pohod na planino Klek na Pokljuki. Tako bodo mladi poskrbeli za nadaljevanje tradicij narodnoosvobodilne borbe, med katero je 43 prebivalcev do-bravske krajevne skupnosti sodelovalo v bojih okrog Banjščice. • S. Saje Bodo šolarji lačni? TR2IČ - Vprašanje kuhinje v osnovni šoli heroja Grajzerja v Tržiču se vleče že nekaj mesecev. Sanitarna inšpekcija je namreč prepovedala, da bi v »čajni« kuhinji, ki je grajena le za pripravo malic, kuhali kosila. Precej milijonov bi bilo potrebnih za razširitev in obnovo kuhinje, če bi hoteli zadovoljiti okrog 130 otrok, ki kosijo v šoli. Denarja seveda ni. Nima ga niti šola, niti izobraževalna skupnost, niti skupščina občine Tržič. Novo šolsko leto pa je pred vrati. Bodo otroci lačni? Izvrsni svet, KI je o tem vprašanju spregovoril v torek, sicer pa tudi že večkrat pred tem, priporoča osnovni šoli heroja Grajzerja in občinski izobraževalni skupnosti, da skupaj poiščeta rešitev. Nekaj »rezerv« je menda v obeh drugih šolah, v Bistrici in v Križah.' Morda bi v njih lahko pripravljali kosila tudi za otroke iz Grajzerjeve šole? V strokovni službi izobraževalne skupnosti Tržič so v sredo povedali, da dogovorov še niso dosegli. Časa pa je še zelo malo ... H. J. Spominsko srečanje borcev in mladine Radovljica - V spomin na 27 borcev Selške čete I. grupe odredov, ki so 9. septembra leta 1942 v neenakem boju s sovražnikom padli na Lipniški planini na Jelovici, organizirata vsako leto občinski organizaciji ZZB NOV Jesenice in Radovljica spominsko srečanje borcev in mladine. V soboto, 6. septembra, bo ob 9. uri naprej žalne slovesnost pri spomeniku padlim borcem v spominskem parku v Radovljici. Prišli bodo učenci osnovnih šol in srednjih Šol iz obeh občin, borci, aktivisti in drugi občani. Po kulturnem programu pa se bodo podali na Lipniško planino, kjer bo na mestu bojev Selške čete pri spomeniku padlih skupno srečanje s kulturnim programom. Srečanje se bo začelo ob 11. uri, ko boto tja prispeli tudi tekmovalci teka od spomenika do spomenika NOB. Ta vsakoletni tek organizira Športno društvo Plamen iz Krope. Izleta škofjeloških invalidov Društvo invalidov škofja Loka pripravlja za svoje člane dva izleta in sicer: 13. septembra enodnevni izlet v Ptuj. Izlet je združen z ogle dom etnografskega muzeja ter rimskih izkopanin, povzpeli se bodo na grad Bori ter za prijeten zaključek dneva obiskali eno od ptujskih vinskih kleti. V oktobru pa bo enodnevni izlet v Metliko, Črnomelj in Semič, kjer si bodo ogledali muzej ter se poveselili v tipični dolenjski zidanici. O izletih se zainteresirani lahko pozanimajo v pisarni društva, kjer se lahko za prvi izlet prijavijo do 7.. za drugega pa do 28. septembra. Dolg bogatih Na sedežu Organizacije združenih narodov v New Yorku poteka 11. posebno zasedanje generalne skupščine o gospodarskem razvoju — Govor vodje Jugoslovanske delegacije Josipa Vrhove a NEW YORK - O gospodarskih nasprotjih sodobnega sveta, ki imajo tudi politične in druge posledice, je na sedežu, svetovne organizacije, kjer poteka 11. posebno zasedanje generalne skupščine Organizacije združenih narodov o gospodarskem razvoju, zelo slikovito spregovoril naš zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec. Med drugim je dejal, da je rast družbenega proizvoda razvitih držav nekajkrat večja od rasti družbenega proizvoda v deželah v razvoju, prav tako pa razviti svet še ni izpolnil dolga do manj in nerazvitih. Pomoč je komaj dosegla polovico dogovorjene vsote, ki naj bi dosegla 0,7 odstotka družbenega proizvoda razvitih. Mir in razvoj sta.soodvisna drug od drugega. Trajnega miru ni mogoče doseči btez gospodarskega razvoja, ki temelji na pravičnosti, solidarnosti in skupnem interesu za razvoj. Z vso pravico pričakujemo, je dejal Josip Vrhovec, da bodo razvite države opustile svoje zasebne in skupne interese na rovaš dežel v razvoju in manj razvitega dela sveta. Številni drugi govorniki, ki so se zvrstili za govorniškim odrom zdajšnje generalne skupščine, sklicane na pobudo neuvrščenih držav in dežel v razvoju, so soglašali z besedami jugoslovanskega zveznega sekretarja. Ameriški .zunanji minister Muskie je celo dejal, da se utegne ponoviti svetovna kriza iz leta 1930, kriza v manj ostri obliki pa je neizbežna. Žal tudi na tem zasedanju, na katerem so za novo članico svetovne organizacije sprejeli najmlajšo afriško državo Zimba-bve, ne manjka starih blokovskih nasprotij. So države, ki na primer članice organizacije izvoznic nafte krivijo, da so one krive za sedanji položaj na svetu. So pa tudi primeri, da govorniki ne omenjajo bolj ali manj razvitih, ampak svet delijo na dva bloka: vzhodnega in zahodnega, ali pa še bolj banalno, na kapitalistični in socialistični tabor. Prav tako dajejo ton zasedanju tudi dogodki na Poljskem. Nihče o njih ne govori odkrito. Večina držav meni, da so dogodki notranja zadeva Poljske, vendar so zaskrbljujoče zadnje vesti iz te države, da utegnejo pogajanja zaiti v slepo ulico. Dolgo se že vlečejo, pravih sadov pa še ni. Sedež svetovne organizacije je v teh dneh središče zunanjepolitičnega dogajanja.' Številna so srečanja zunanjih ministrov, vodij delegacij in drugih udeležencev zasedanja. Izjemno aktivna je jugoslovanska delegacija. Naš zvezni sekretar za zunanje zadeve se je že sešel s številnimi diplomati, med drugim pa se je precej dolgo pogovarjal tudi z generalnim sekretarjem Organizacije združenih narodov dr. Kurtom Waldheimom. J. Košnjek Kršitelji imajo opravičila Tržič — Izvršni svet skupščine občine Tržič je v torek, 26. avgusta, pregledal, koliko denarja so uporabniki družbenih sredstev s področja negospodarstva v letošnjih prvih petih mesecih namenili za osebne dohodke. Po podatkih Službe družbenega knjigovodstva je v tem obdobju petnajst uporabnikov prekršilo določila dogovora o uresničevanju družbene usmeritve dohodka v letu 1980. Gre za uporabnike, ki so bili na seznamu že v prvem letošnjem trimesečju; na novo se je pojavila lokalna radijska postaja Tržič, medtem ko društvo upokojencev Tržič ni več med kršitelji. Ti so že v prvem trimesečju kot opravičila za preveč izplačane osebne dohodke navajali nove delavce, bolniške, porodniške dopuste, povečanje dela oziroma dejavnosti in podobno. Izvršni svet, ki kršitelje sproti obravnava, je že tedaj ocenil, da so njihovi razlogi opravičljivi. Tako je menil tudi v torek. Prekoračitve pri večini uporabnikov družbenih sredstev so namreč malenkostne in v skupni masi v prvih petih mesecih niso prekršili dogovora. Bolj zaskrbljujoči pa so podatki za prvo polletje, ko so skup- r Invalidi Gorenjske! Po sklepu koordinacijskega odbora društev invalidov za Gorenjsko pripravljajo gorenjska društva invalidov 29. septembra skupen izlet v Beograd. Potovali bodo z vlakom v turističnih spalnikih, iz Ljubljane pa bodo krenili ob 22. uri. V Beogradu •i bodo ogledali mesto in A valo, potem pa se bodo odpeljali na Dedinje, kjer bodo počastili spomin na velikega voditelja Tita. Beograd bodo zapustili ponoči in se z vlakom ob sedmi uri zjutraj vrnili v Ljubljano. Cena potovanja je 1.199, za upokojence 1.199 dinarjev. Prijave sprejemajo društva do vključno 19. septembra, udeleženci pa tam dobijo tudi podrobnejše informacije. no vsoto presegli in to predvsem račun širše dejavnosti otroške? varstva ter na področju zdravstva Vendar izvršni svet meni. da po vem niti zdravstvo ne bo več kršitelji, saj je zanj predvidorn sprememba dovoljene porabe za dv odstotka. Problem zdravstva nanv reč ni samo tržiški. ..j. V gospodarstvu je po podatki Službe družbenega knjigovodstv znašal povprečni mesečni o9^^a dohodek v prvih petih mesecih 994 dinarjev, kar je dobrih 19 odstotk? več kot v enakem lanskem oD^°^t in le slabih osem odstotkov več ko lani. H-J Študij požarne varnosti MARIBOR — V tem H*Bf letu se na Visoki tehniški *»' Mariboru začenja študij P°**lgfci varnosti tudi na visoko*" t ravni. Studij bo organ i si rs« u redni študij ali pa kot '"""Ljt delu, predvidenih raspi sniht J*,g pa je sa §9 slušateljev. v"»Jr požarnovarnostnih kadrov. j^, staja vse pomembnejša n*'^T0-ki jo terj« hiter rasvoj *h?-V gije, znanosti, raba novih «» rialov v gradbeništvu, itd. Seminar za sindikalne delavce Radovljica - V soboto. || gusta, bo ob 8. uri v dvoran' n Lj. Svobode na Bledu seminar za ^eie sednike osnovnih organizacij qT. sindikatov in konferenc osnpvni ^ ganizacij sindikata. Na semjnju yet ga pripravlja občinski sindika iz Radovljice, bodo obravnava ^g. niranje v občini Radovlji«'8^ 7a beni dogovor o skupnih °H^()tt,v z* oblikovanje in delitev sred" a\jo osebne dohodke in *kupn° fJJpniH ter družbeni dogovor <> |p d?' osnovah za povračilo stro*k<» v tt>-lovanje delegatskega sistem ,„|ih meljnih organizacijah in s p.S Ob loškem krajevnem samoprispevku Veliko več od programa Pred štirimi leti so se krajani tedanje krajevne skup^psti Skof-ja Loka odločili za uvedbo samoprispevka, s pomočjo katerega naj bi zgradili TV pretvornik na Lubniku, tržnico, vrtec v Podlub-niku, cesto Puštal-Sora, Športni center Skofja Loka, stadion na Trati ter družbeni center in kulturni dom v Skofji Loki. Program je bil ocenjen na 45 milijonov dinarjev, od katerega naj bi 28,3 milijona zbrali krajani s samoprispevkom, ostalo pa drugi soflnancerji. 2e takoj po referendumu se je pokazalo, da je bil program narejen po željah posameznih sku- Sin krajanov, predvsem za to, da i referendum uspel, zato je bilo nujno, da so pri uresničevanju programa nastale težave, ki jim je bil gradbeni odbor težko kos. Niso bili narejeni načrti, niso bili sklenjeni dogovori s soflnancerji, poleg tega pa se je program izgradnje posameznih objektov prilagajal novim potrebam in možnostim. To pa je povzročalo najrazličnejša natolcevanja, jezo in tudi nezaupanje nad uresničevanjem referendumskega programa. Vendar pa lahko sedaj pred zaključkom izvedbe programa ugotovimo, da je bilo narejenega toliko, kot si pri sestavljanju Prednost za kamniški zdravstveni dom Kamnik — V ljubljanski regiji se pripravljajo na ustanovitev medobčinske zdravstvene skupnosti, obliko organiziranja na področju zdravstva, ki bo zamenjala sedanjo regionalno zdravstveno skupnost Ljubljana. Združevala naj bi zdravstvene skupnosti vseh 18 občin. Seveda bo nova oblika organiziranosti prinesla določene spremembe. Dogovoriti se bodo morali o organiziranosti strokovnih služb, ki pri sedanji regionalni zdravstveni skupnosti zaposlujejo 280 delavcev. Medobčinske zdravstvene skupnosti pa po zakonu 'o zdravstvenem varstvu le izjemoma lahko oblikujejo delovno skupnost. Pomembno vprašanje je seveda oblikovanje sistema medobčinske solidarnosti ter skupni program naložb v prihodnjem srednjeročnem razdobju. Občinske zdravstvene skupnosti, ki bodo upravičene do solidarnosti, bodo morale imeti vsaj enako prispevno stopnjo in višino tinrtioipsrijp kot občinske zdravstvene skupnosti, ki bodo sredstva za solidarnost dajala. Tudi kadrovskih in delovnih normativov ne bodo smele »»neti ugodnejših. Skupni program naložb bo vključen v plane zdravstvenih skupnosti. Pripravljen je že drugi osnutek, ki Pravi, da bo potekalo združevanje sredstev vseh 18 občinskih zdravstvenih skupnosti za skupni program dogovorjenih naložb v prihodnjih petih letih po istih merilih kot doslej. V občinskih zdravstvenih skupnostih izven Ljubljane sofinanciranje v razmerju 50:50, pri čemer je »občinski vir« praviloma samoprispevek; v občinski zdravstveni skupnosti mesta Ljubljana pa v razmerju 38:62, pri čemer naj bi bil občinski vir samoprispevek III. Kamniška zdravstvena skupnost je v preteklih letih redno plačevala svoje obveznosti v skupni program, ob tem da je dala prednost drugim in počakala z gradnjo novega zdravstvenega doma. Torej mora imeti prednost v prihodnjem srednjeročnem razdobju. V Kamniku nameravajo zgraditi zdravstveni dom v velikosti 4.500 kvadratnih metrov, kar bo zahtevalo 144,9 milijonov dinarjev. Občinski vir sredstev predvidevajo samoprispevek, dodatno jih bodo združevali s prispevno stopnjo. Izvršni svet občinske skupščine, ki je nedavno pregledal osnutek skupnega programa naložb bodoče medobčinske zdravstvene skupnosti, je menil, naj glavnina sredstev iz skupnega programa priteče že leta 1981 in 1982, s čimer bodo v Kamniku za naložbo lahko zagotovili lastno udeležbo in seveda začeli z gradnjo. Če bodo čakali na denar iz samoprispevka, bodo kasneje zasadili lopate. V razpravi so tudi opozorili, da občane zanima, čemu bo namenjen stari zdravstveni dom. Potreb in predlogov je veliko, temeljito bo treba pretehtati, za kakšno dejavnost so prostori najprimernejši, in občanom odgovoriti, ko se bodo odločali za samoprispevek. .. M. V. programa nihče ne bi upal niti pomisliti. Vrtec je narejen, vendar so krajani od več deset milijonov prispevali le 500.000 dinarjev, športna hala je veliko večja od prvotno predvidene, tržnica je zgrajena in trgovino je odkupila Loka, narejen je TV pretvornik, zgrajena cesta Puital-Sora, »na dolgu« pa je športno igrišče na Trati, ki kasni, ker ni urejena urbanistična dokumentacija, obnovitev Loškega gledališča, ki bo kmalu stekla in družbeni center. Glede slednjega pa so se stvari toliko spremenile, da bodo zaradi pomanjkanja denarja obnovili sedanje objekte, namesto, da bi jih podrli in tam zgradili nov družbeni center. Celoten program velja 124 milijonov dinarjev, kar je skoraj trikrat toliko, kot je bilo prvotno predvideno. Hkrati pa je s tem celoten program uresničen. Skratka, narejenega je bilo veliko več, kot so prvotno načrtovati. Loški samoprispevek in priprava nanj ter uresničevanje programa je lahko dobra šola za vse krajevne skupnosti. Nikjer naj v bodoče ne bi razpisovali referendumov, če programi niso usklajeni z občinskim planom in plani interesnih skupnosti in če niso izdelani potrebni načrti. Le tako bo moč zagotoviti ustrezna sredstva, uresničitev programov v roku in to brez nepotrebnih zapetljajev. L. Bogataj Dežurne trgovine veletrgovine šPEceriDa dne 30 8 1980 MARKET ZGORNJE GORJE 1 1 a SAMOPOSTREŽNA RADOVLJICA Kranjska 11 Trgovini sta odprti od 7 do 19 ure MARKET DELIKATESA BLED Cesta svobode 15 (v Park hotelu) Trgovina je odprta od 8 do 21 ure Kaj pa odgovornost Streho nad blejskim drsališčem bodo okrepili in čimprej pridobili uporabno dovoljenje — Investitorji bodo namenili znatno več sredstev, vprašanje pa je, kdo je odgovoren? BLED — Umetno blejsko drsališče bi bilo lahko odprto že za lansko sezono, če ne bi projektantu nekateri priznani slovenski statiki in strokovnjaki očitali, da ni poskrbel za zadostno varnost predvsem strehe nad drsališčem. Zatrjevali so, da se streha ob pomanjkljivih statičnih izračunih lahko ob najbolj neugodnih razmerah tudi zruši Skupščina občine Radovljica ob takšnih pripombah ni mogla ostati hladnokrvna: imenovala je komisijo strokovnjakov in projektant je na osnovi pripomb izdelal sanacijski program, ob koncu pa ponovno zatrdil, da okrepitev strehe ni potrebna. Na žalost še do danes ni znano, kdo je kriv in kdo bi moral odgovarjati za veliko moralno in materialno škodo, ki so jo ob teh dolgotrajnih postopkih povzročili blejskemu turizmu. Se kako pa so znane »žrtve« teh dokazovanj, prepričevanj in očitnih sporazumov med projektanti in strokovnjaki lesnih konstrukcij: to je blejsko združeno delo, ki v okviru interesne skupnosti za izgradnjo Bleda plačuje ne le milijardno naložbo, temveč tudi vse sanacijske in druge ukrepe, ki se danes napovedujejo. Najbolj hudo pa je predvsem to, ker nihče ne ve. koliko bo sanacija pravzaprav veljala in kdaj bo drsališče lahko odprto. Prav zato je Hotelsko turistično podjetje Bled ostro in nedvoumno za htevalo pojasnilo, kaj je in kako bo z blejskim drsališčem. Investitorj si na vse načine prizadevajo, da bi blejsko drsališče čimprej dobilo uporabno dovoljenje, čeprav sanacijski projekt še vedno ni potrjen. Caka jih še ogromno dela — in stroškov — da bi drsališče bilo takšno, da bi ga lahko ob soglasju vseh inšpekcijskih služb tudi odprli. Soglasja pa ne bodo dobili brez potrebnih okrepitev strešne konstrukcije. Delovna organizacija Hoja, ki je poleg jeseniškega Gradisa izvajalec del, zatrjuje, da niso dolžni napraviti nobene sanacije, saj so delali po projektu in da sanacija sploh ni potrebna. Ce pa jo bodo že opravili — tudi do nabave potrebnega materiala bo spet dolga pot — bodo seveda stroški porasli. Tako bo treba domontirati električno napeljavo in opraviti okoli 4.000 montažnih ur, da se ne omenjajo tudi vsa tista dela, ki jih za zdaj še ne morejo predvideti. Investitorje, ki so se minuli torek zbrali na Bledu, je pri problemu izgradnje blejskega drsališča vodila ena sama želja: Čimprej in na vsak način drsališče zgraditi ter izročiti svojemu namenu. Prav zato naj bi naročili tehnični predpregled drsališča in se soočili z resnico ter resničnimi stroški nadaljnje izgradnje in sanacije. Prav gotovo bodo morali po nadaljnja sredstva k skupščini interesne skupnosti, k temeljnim in delovnim organizacijam, kajti — dalj časa bodo odlašali, večja bo škoda. V tem nezavidljevem položaju so ubrali torej edino pravilno in najcenejšo pot, čeprav bi na tem križpotju lahko krenili tudi po daljših cestah: od tega, da bi imenovali novo komisijo — sedanja komisija in projektant nikakor ne soglašata — do tega. da bi ostro in nedvoumno postavili vprašanje odgovornosti. Prav o tem vprašanju, ki ga zdaj investitorji resnično nimajo časa reševati, če hočejo čimprej do uporabnega dovoljenja, pa bo najbrž kar najostreje razpravljalo blejsko združeno delo, ki mu vse te slepe ulice sporne blejske strehe ne morejo biti povšeči. Ali bodo kdaj dokazali odgovornost za vse nesporazume in peripetije, ki se pletejo okoli drsališča? Ali pa bomo po stari navadi na koncu zmignili z rameni, požrli grenko slino in za vedno pozabili na milijone in milijone, ki smo jih ob vseh teh nesoglasjih in prepirih vrgli skozi okno? D. Sedej Manj gostov kot lani Radovljica — Junija je bilo v hotelih, zasebnih sobah in v kampih v radovljiški občini okoli 30.000 gostov, ki so ustvarili 92.000 nočitev, kar je 4 odstotke manj kot lani junija. V šestih mesecih letošnjega leta je obiskalo občino Radovljica 111.000 gostov ali za 9 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Domačih gostov je bilo 68 odstotkov, tujih pa 32 odstotkov. Med Slovenije, sledijo gostje iz Hrvatske in Srbije, med tujimi pa je bilo in Srbije, med tujimi pa je bilo največ gostov iz Zahodne Nemčije in Velike Britanije. Več kot polovica vseh gostov je bila na Bledu, sledijo Bohinj. Pokljuka in Radovljica. Blejski hoteli so bili junija zasedeni 46 odstotno, na Pokljuki 45 odstotno, v Bohinju in v Radovljici 61 odstotno. Največ gostov je bilo v hotelih, sledijo kampi. zasebne sobe. planinski domovi, gostišča in počitniški domovi. D. S. Le domači kadri Obdobja, ko je Gorenjska lahko zaposlovala po 4000 do 5000 novih delavcev letno, so mimo — S Planskimi dokumenti za prihodnje srednjeročno °bdobje se občine omejujejo le na letni priliv domačih delavcev — Domači kadri iz šol pa po izobrazbeni strukturi že nekaj let prehitevajo ponudbo novih del in nalog gorenjskega gospodar stva Da so kadri odločilen dejavnik razvoja samoupravnih odnosov v ^roženem delu in temeljna sila ^volucionarnega družbenega preporoda, vsebinski del proizvodnih sil, R nam zdi sicer zelo jasna in razumljiva trditev in spoznanje, pa vendar 8rno za to potrebovali kar precej f«sa Problemi izgradnje gospodariva v povojnem obdobju, pretežno aKrarno prebivalstvo in prizadevanja za polno zaposlenost so prav-*aprav dolga desetletja zamegljena pomen »živega dela« za celoviti no-ekonomski razvoj. S pospešenim razvojem tehnike in tehnologije v svetu, ki mu sledimo tudi Pri nas, /. vključevanjem v mednarodno delitev dela, ob izčrpanosti ^lovnih rezerv v razvitih področjih ^r nastajanja neskladij tako na po* r°čju kadrov in zaposlovanja kot hotnega razvoja, je pomen človeka lr! njegove vloge v procesu dela sto-J*1' v ospredje; poudarilo ga je tudi ^Hjavljanje socialističnega samoupravljanja ter humanizacija odno-^v v vseh oblikah družbenega vpli v«nJa Pri obravnavanju kadrov sta najj-P°rnembnejša prav gotovo plani-• nie potreb po kadrih, zaposlovanje ^ Pa seveda izobraževanje kadrov rav zato so ta vprašanja tudi v HPredju priprav na prihodnje sred teročno obdobje, ki naj bi si ga kar najbolj realno zamislili ob pripravi planskih dokumentov. O vprašanjih sedanje in tudi prihodnje politike zaposlovanja smo se pogovarjali z dipl. sociologinjo Joži Puharje-VO, sekretarko občinskega sveta Zveze sindikatov Kranj, ki se je pred tem vrsto let ukvarjala s temi vprašanji v Skupnosti za zaposlovanje Kranj. »Ze ob pripravi planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje se je pokazalo, »pravi Pu-harjeva,« da so v posameznih gorenjskih občinah glede politike zaposlovanja začeli razmišljati druga Če: medtem ko je bilo v planih sedanjega obdobja najti usmeritve za izboljšanje kadrovske strukture zaposlenih, a brez načinov, kako do tega priti, pa so priprave na plane 1961 — 85 glede zaposlovanja že drugačne Na osnovi zakona o planiranju pa tudi ob vseh problemih, ki jih prinaša prevelika dinamika zaposlovanja; zaostrovanje razlike med povpraševanjem in ponudbo kadrov, visoki stroški zagotavljanja družbe nega standarda pridobljenih delavcev z drugih področij, zato so mar sikje začeli načrtovati drugače, kar bo brez dvoma prineslo tudi spremembe na tem področju, ki bodo pozitivno vplivale na celovit družbeni razvoj. Med dosedanjimi značilnostmi v politiki zaposlovanja na Gorenjskem so bile prav gotovo stalne težave zaradi skromnih domačih kadrovskih virov in pa razmeroma visokih letnih stopenj zaposlovanja delavcev, ki so se zaposlovali v gorenjsko gospodarstvo z drugih področij. To pa je seveda dokaj zaostrilo vpraša nja družbenega standarda in infrastrukture, kar je končno tudi privedlo do preobrata v politiki za po siovsnjs. »Tega, da bi načrtovan; *22Y5j gorenjskih občin temeljil le na zaposlovanju domačih delavcev, v sedanjem srednjeročnem obdobju nismo dosegli«, trdi Puharjeva. »Generacijski priliv na Gorenjskem je bil doslej okoli 2700 delavcev letno, kar pa je bilo za 2,6 do 2,9 odstotno rast zaposlenosti v zadnjih letih seveda premalo in so razliko pokrivali delavci iz drugih področij in republik Struktura gorenjskega gospodarstva pa je po drugi strani spet taka. da še vedno potrebuje večje število delavcev ozkega profila, ki ga med domačim generacijskim prilivom skorajda ni. Izobrazbena struktura letnega priliva domačih kadrov je namreč previsoka za gospodarske potrebe oziroma za možnosti, ki jih gospo- darstvo daje z odpiranjem novih del in nalog. Lahko bi rekli, da so mladi, ki prihajajo iz šol, bolj izobraženi, kot pa je zahteva sedanje ponekod s tradicijo obremenjene stopnje tehnične in tehnološke ravni materialne proizvodnje. Ze letošnje leto je nekaj posebnega za področje zaposlovanja, v prihodnje pa se sploh predvideva le zaposlovanje v okviru generacijskega priliva. Ob tem se zato poraja vrsta vprašanj in dilem: kako se bo gospodarstvo, ki sedaj letno potrebuje še do 45 odstotkov delavcev ozkega profila} sploh lahko prestrukturiralo.oziroma kako se bo lahko previsoka izobrazbena raven domačin kadrov vklopila v neustrezno ponudbo del in nalog gorenjskega gospodarstva, ki le počasi prehaja v kapitalno intenzivne dejavnosti, modernejšo tehnologijo, kar vse nadomešča sedanji prevelik delež živega dela. Seveda pa ne gre za velike in hitre spremembe v reorganizaciji dela in avtomatizaciji, kar vse povzroča več potreb po višje usposobljenih kadrih in manj po nešolanih deiSVClh; ne, spremembe so počasne, počasna je sprememba izobrazbene strukture, s katero smo še vedno pod republiškim poprečjem, obstaja še vedno navezanost na obstoječe proizvodne programe, visoka starostna sestava v nekaterih panogah pa otežuje prekvalifikacijo delavcev in njihovo usmerjanje v nove delovne programe. Menim celo, da v naslednjih petih letih te spremembe ne bodo kako posebno izrazite; na žalost gospodarstvo nima toliko denarja, da bi si privoščilo tolikšna vlaganja v modernizacijo, ki bi se hitreje poznala tudi v strukturi zaposlenih, drugačnih potrebah po kadrih in njihovem številu« Večina gorenjskih občin se sicer v prihodnjem srednjeročnem obdobju usmerja v takšne investicijske naložbe, ki bodo zahtevale malo novih delavcev, avtomatizacijo in novo tehnologijo, opuščanje proizvodnje, ki potrebuje veliko delavcev in po- dobno. Ce bo razvoj sledil takim napovedim, bo skromnejši obseg zaposlovanja v prihodnjih letih vendarle pristal na generacijskem prilivu brez »plusov« delavcev iz drugih področij. Po letni stopnji 2 odstotkov bi gorenjsko gospodarstvo dobilo nove delavce le na domačih tleh. Taka računica se bo seveda izšla, če bo mogoče z novimi naložbami, sodobnejšo tehnologijo približati ponudbi kadrov, ki sedanjo zahtevnost gospodarstva še prehitevajo. Naslednje petletno obdobje je najbrž za dokaj popolno uskladitev ponudbe in povpraševanja kadrov prekratko, tako da bo Gorenjska verjetno še vedno za korak zadaj in ne bo še tako kmalu ujela republiškega poprečja v izobrazbi zaposlenih. Razmeroma preprosto je predvidevati, da bomo pač z usmerjanjem kadrov regulirali potrebe gospodarstva in ponudbo kadrov: do večje ali manjše skladnosti ni vedno enakih poti. pa tudi idealnega modela, kako to doseči. Se nikjer v svetu niso iznašli. Neskladja bo reševalo sicer usmerjeno izobraževanje, vendar v tem srednjeročnem obdobju njegovih učinkov Št ne bo posebno čutiti. Ob zaostrenih nesklaajin 1^° ce,° Pri" Čakujemo pojavljanje začasne nezaposlenosti strokovnih kadrov s poklici, ki jih je bilo sedaj že več kot ponudbe dela za njihova znanja — posebno v občinah kot sta jeseniška in tržiška. Ti dve že letos ne dosegata planirane dinamike zaposlovanja. To pa prav tako pomeni odstopanje od resolucijskih obveznosti in usmeritve, kar utegne imeti še slabše posledice za razvoj celotne družbene skupnosti kot pa pretirano zaposlovanje z doseganjem večjsh gospodarskih učinkov Ce pa že bomo preprečili nezaposlenost določenega dela strokovnih kadrov, pa ob nadaljevanju značilnosti gospodarjenja iz tega obdobja ne bo mogoče preprečiti njihovi izobrazbi neustreznega zaposlovanja, ampak bo to celo nujen izhod. GLAS4.STRAN Rezultati dobri, obeti slabši Gospodarstvo Gorenjske je v prvem polletju dobro poslovalo, čeprav so se pogoji gospodarjenja, zlasti v industriji, bistveno poslabšali. Umirja se rast proizvodnje, zmanjšal se je obseg poslovanja, finančni rezultati pa so ugodnejši kot lani in so posledica dinamičnega gibanja cen pa tudi racionalnejše porabe in umirjene osebne in skupne porabe. Vendar pa se v polletnih rezultatih še ne odražajo pozitivni in negativni učinki devalvacije in ukrepi tekoče ekonomske politike, /.lasti strogo zmanjšanje uvoza, ki ho našo predelovalno industrijo prav gotovo prizadelo, saj se v zadnjem mesecu že pojavljajo težave. Zato obeti zn prihodnje polletje niso optimistični. Kranj Dinamična rast večali za 19 odstotkov, zaradi ži- Dober polletni uspeh gospodarjenja - Visoka akumulacija je dobra osnova za porast lastnega 2S-^^ott# deleža v investicijah — Le nekaj TOZD ie nri- nižja 06 ,anske- so v resoiudjskih iir\uY\**r1rwi),x i*.*-*..U~ l; j .'■ • " _ okvirih tudi sredstva za skupno po- gospodanlo izgubo, ki pa v celoti ne presega 7,5 rabo. Višji so ie prispevki i* milijona din - Realni OD so za 4 odstotke nižji V prvem polletju letošnjega leta podatki o gospodarjenju v kranjski občini kažejo kar ugodno sliko, saj je bila nominalna rast osnovnih kazalcev uspešnosti, kot so prihodek, dohodek in družbeni proizvod, visoko nad lansko rastjo. Tako je nominalna vrednost dohodka v gospodarstvu porasla v primerjavi z lanskim enakim obdobjem za 28,6 odstotka, Jesenice Zaostajanje za načrti r^v- • • i w« i . w„. . prav tako tudi družbeni proizvod. IZVtSni SVet jeseniške OOCinske Skupščine je na Tudi delitev dohodka je bila v tem torkovi seji med drugim pregledal informacijo o 1S^SL^&SET!^ gospodarjenju v prvem polletju letos — Gospodarski rezultati v drugem četrtletju so se glede na doseženo v prvem izboljšali — Priporočilo za tesnejše sodelovanje industrije jo zahteva resolucija o družbenoekonomskem razvoju in dogovor o uresničevanju usmeritve razporejanja dohodka v letošnjem letu. Po drugi strani pa je realna rast dohodka dokaj skromna, le 4 od- stotke, kar je najnižja rast v zadnjih štirih letih, vendar pa to ni bilo nekaj nepričakovanega: do konca leta naj bi se po pričakovanjih realna rast dohodka tudi ne zviševala, še posebej ne, če se bo kot doslej tako zelo poznal vpliv hitre rasti porabljenih sredstev na celotni prihodek gospodarstva. Takšna pričakovanja so upravičena glede na značaj proizvodnje kranjskega gospodarstva, saj so prav v predelovalni industriji pritiski na cene zelo močni. Medtem ko so bruto osebni dohodki v kranjskem gospodarstvu ostali v načrtovanih okvirih za letošnje leto, nominalno so se po- Jesenice — Gospodarstvo jeseniške občine, v njem je 73 temeljnih organizacij združenega dela, je v prvem polletju letošnjega leta doseglo nekaj boljše rezultate kot v enakem obdobju lani, vendar ni uresničilo načrtovanih letošnjih nalog. Celotno gospodarstvo je v prvih šestih mesecih tega leta ustvarilo blizu 8,84 milijona dinarjev celotnega prihodka, kar ie 23 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Pri družbenem proizvodu, doseglo ga je okrog 2.17 milijona dinarjev, je bila rast 15-odstotna. pri prek 1,71 milijona dinarjev doseženega dohodka pa le 12-odstotna. To kaže. da so še bolj kot prihodki naraščala porabljena sredstva. Gospodarske organizacije v jeseniški občini so v prvem polletju ustvarile prek 1.14 milijona dinarjev čistega dohodka, kar je 9 odstotkov več kot lansko prvo polletje. Ob tem so izgube enake kot v prvem četrtletju letos; 4 temeljne organizacije jeseniške železarne so imele skoraj 84.78 milijona dinarjev izgub, HC Moste prek 2,29 milijona, Elektro Žirovnica 687 tisoč, kranjskogorski hoteli Kompas 503 tisoč in Avto-comerce iz Kranjske gore 314 tisoč. Kljub skromnemu čistemu dohodku in izgubam pa so se sredstva za akumulacijo glede na lanskoletna ugodno povečala; v prvem četrtletju je bila njihova rast le 4-odstotna, v polletju pa kar 1K odstotna. Osebni dohodki so narasli za 17 odstotkov, kar je po določilih dogovora o raz- porejanju dohodka g'ede na doseženo rast dohodka preveč, vendar so glede na prvo četrtletje nekoliko nižji. Rezultati prvega polletja pomenijo zaostajanje za načrtovanimi nalogami gospodarstva v letošnjem letu. Tako je glede na predvidene celoletne rezultate gospodarstvo doseglo le 45 odstotkov načrtovanega družbenega proizvoda, 43 odstotkov dohodka in 42 odstotkov čistega dohodka. Za osebne dohodke je namenilo 47 odstotkov načrtovanih sredstev, za skupno porabo pa le 36 odstotkov sredstev. Zanimivi so tudi podatki o zunanjetrgovinski menjavi, ki kažejo na izboljšanje izvozno uvoznega razmerja v drugem četrtletju glede na prvo. Vseeno je gospodarstvo izvozilo le za prek 9,4 milijona ameriških dolarjev blaga, kar je 36 odstotkov načrtovanega izvoza za celo leto, uvozilo pa je za blizu 22,6 milijona dolarjev blaga, kar je prav tako 36 odstotkov načrtovanega uvoza za letošnje leto. Izvršni svet je po krajši razpravi, med katero je ugotovil izboljšanje gospodarskih rezultatov v drugem četrtletju glede na prvo, sprejel obravnavano informacijo. Obenem je priporočil, naj bi se gospodarske organizacije pri načrtovanju in uresničevanju svojih nalog v bodoče tesneje povezovale. Priporočilo za boljše sodelovanje velja še zlasti za vso predelovalno industrijo v metalurgiji. S. Saje ŠkofjaLoka DoSCŽki nad gorenjskim poprečjem Dobri rezultati so posledica izkoriščanja notranjih rezerv — Dvajset odstotni presežek izvoza nad uvozom — Boljša ekonomičnost poslovanja Radovljica Manj za dohodek, več za akumulacijo kii_kolikonii^ __ ,f„i-i„-- i/a-ji * škofjeloški delavci več prispevajo za V radovljiški Občini SO V prvem polletju aelaVCl skupno porabo. Delavci so v popreč- v združenem delu omejevali rast osebnih dohod- ^-h &pZZ\d™%J™ kov v korist večje akumulacije in sredstev za raz- Več kot 20 odstotkov, so bili realno strjeno reprodukcijo - Zaposlovanje se umirja za 2.8 odstotka manjši kot lani. Gospodarstvo škofjeloške občine je v prvem polletju doseglo zelo dobre rezultate, ki so precej nad poprečjem Gorenjske. Večja je rast industrijske proizvodnje, ki je tudi nad republiškim poprečjem, večja je ekonomičnost poslovanja, ugodna j*» struktura delitve dohodka in izvoz-no-uvozna bilanca. To je posledica sestave gospodarstva in industrije v občini, ki je takšna, da jo posamezne nepravilnosti v družbeni reprodukciji niso prizadele tako, kot industrijo v drugih občinah. Hkrati pa ugodni gospodarski rezultati kažejo na to, so poudarili na torkovi seji izvršnega sveta občinske skupščine Škofja Loka, da so delovne organizacije znale izkoristiti notranje rezerve, vendar pa se nanje ne morejo več zanašati in bo zato drugo polletje prav gotovo težje. Delavci v škofjeloški občini so večkrat izpostavljali, da osebni dohodki v občini zaostajajo za dohodki v regiji. Analiza izplačil v letošnjem prvem polletju pa pove, da so bruto osebni dohodki v škofjeloški občini najvišji na Gorenjskem, neto dohod- Tudi pri osebnih dohodkih in skupni porabi se je gospodarstvo gibalo v okviru resolucijskih zahtev. Bolj problematično pa je negospodarstvo, kjer naj bi kar 53 odstotkov delavcev kršilo določila resolucije in oiccr jc negospodarstvo v celoti prekoračilo limit za 2,4 odstotka. Ker je v resoluciji določeno kateri odmiki in iz kakšnih vzrokov so opravičljivi, je izvršni svet za vse odmike zahteval obrazložitve in bo na eni naslednjih sej pregledal, kdo je dejansko kršil resolucijo. L. Bogataj so dohodka, celo nad dogovorjenimi, prispevki iz osebnega dohodka za skupno porabo na občinski ravni pa so celo nižji od dogovorjenih, kar pa se utegne v drugem polletju izravnati. Zaradi tega tudi ni nenavadno, da je bila v prvem polletju rast akumulacije kranjskega gospodarstva tako visoka, za več kot 15 odstotkov nad načrtovano in za 66 odstotkov večja kot v lanskem enakem obdobju. Tolikšna akumulacija seveda pomeni izreden start, da se organizacije združenega dela v investiranju bolj opirajo na lastna sredstva kot pa na kredite, kar je bilo zadnje čase bolj ali manj pravilo. V prve"1 polletju so namreč organizacije združenega dela investirale le 16 odstotkov lastnih sredstev, 72 odstotkov pa je bilo kreditnih sredstev. V negospodarstvu je bil za investicije v tem obdcjbju namenjen celo višji delež kot v gospodarstvu, vendar pa je za negospodarske investicije značilen višji odstotek lastne udeležbe. Dosežki v izvozu za sedaj niso kako zelo ugodni, še posebej, če jih primerjamo z rezultati doseženimi v Sloveniji v tem obdobju: medtem ko je izvoz nominalno sicer večji za 25 odstotkov, pa je realna rast izvoza, ki jo je kranjsko gospodarstvo doseglo s 5,3 odstotka precej pod do: seženimi republiškimi 13 odstotki rasti. Porast uvoza je s 26 odstotki in 3,4 odstotno realno rastjo sicer videti zaskrbljujoč, vendar pa gre večina uvoza na račun uvožene opreme, manjši del pa na repro-material. Razmeroma ugodni rezultati g0' spodarjenja, pozitivno bilanco poslovanja ima večina kranjskih TOZD in tudi višina izgube v nekaterih ni velika, nakazujejo možnosti za podobno dobre rezultate tudi v drugem polletju. Kljub tem" pa ustvarjeni dohodek še vedno ni tolik, da ga ne bi zmogli z nepremiŠ' ljenimi ukrepi »pojesti« in še vedno premajhen, da bi laho brez posebnih skrbi zakoračili v novo srednjeročno plansko obdobje. L.M. Tržič Ugodna rast proizvodnje Toliko delavcev kot lani je v prvem polletju letos naredilo skoraj za šest odstotkov več — Rast dohodka se je približala slovenskemu povprečju r Tudi nekatere slabosti Radovljica — V prvem polletju letošnjega leta je gospodarstvo radovljiške občine ustvarilo za 29 odstotkov več celotnega prihodka kot lani. A ugotavljajo, da so bili po prvem tromesečju rezultati nekoliko slabši zaradi težjih pogojev gospodarjenja, devalvacije, oskrbe s surovinami in reprodukcijskim materialom. Gospodarstvo je izkazalo za 30 odstotkov več porabljenih sredstev, ekonomičnost se je komaj opazno poslabšala. Materialni stroški so porasli za 27 odstotkov več kot lani, gospodarstvo pa je obračunalo za 30 odstotkov več amortizacije kot lani. Delež sredstev, ki se \z čistega dohodki '^lUkujejo za razširitev materialne osnove dela je rasel hitreje od rasti osebnih dohodkov in ho tako rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v temeljnih organizacijah združenega dela počasnejša od rasti dohodka. Z izgubo je poslovalo sedem temeljnih organizacij združenega dela s področja gostinstva. Višina izgube je bila za 39 odstotkov višja od lanske, vendar pa je treba upoštevati, da je lani znašala neplačana realizacija več kot 6 milijonov dinarjev, letos pa 15 milijonov dinarjev. Tako ie izguba dejanako manjša kot lani. Razlog za izgube je sezonski značaj poslovanja, letos pa je bilo tudi manj gostov kot lani na Hledu — izjema je hotel Jelovica - medtem ko so se v Toplicah nočitve zmanjšale za 34 odstotkov, v Krimu pa za 26 odstotkov, upadla pa je tudi izvensezonska potrošnja hrane in pijač. Vzroki za izgube v gostinstvu pa so tudi v nizki produktivnosti dela in bo resno treba razmisliti, kako razporediti delavce in kar najbolje izkoristiti delovni čas. Radovljiška industrija je izvozila za 21 odstotkov več kot lani, najuspešnejši izvoznik je temeljna organizacija LIP iz Bohinjske Bistrice in Klan. temeljna organizacija smuči. Uvozili pa so za 8 odstotkov manj kot Kadovljiško gospodarstvo ima tako aktivno plačilno bilanco z upoštevanjem deviznega priliva v gostinstvu pa bo stanje še bolj ugodno. Do konca prvega polletja so realizirali le 19 odstotkov naložb, najbolj zaostaja planirana investicijska dejavnost v kmetijstvu in v industriji. Lastna udeležba pri investicijah se je povečala na 50 odstotkov. Ob polletju v Radovljici ugotavljajo, da so osebni dohodki Se vedno pod gorenjskim poprečjem in v upa danju, da se je zaposlovanje umirilo, skupna in splošna poraba pa sta v mejah, ki jih je predvidevala resolu -cija. vendar se obenem povečuj*' delež skupne porabe za porabnike izven občinskih meja. I). Sede j Vrednost proizvodnje je bila v prvem polletju za 27 odstotkov višja kot lani in je znašala dobrih 5 milijard dinarjev in je bilo z njo izpolnjenega 46,7 odstotka plana. Pre-skrbljenost z repromaterialom in surovinami je bila zadovoljiva. Težave so imeli le v EGP in julija in avgusta v Iskri Železniki, kar pa še ne vpliva na omenjene rezultate. Korenine teh pojavov so v trganju reprodukcijske verige in bo za ozdravitev potrebna široka družbena akcija. Ce S5 pomanjkljivosti ne bodo odpravile, je pričakovati v nekaterih delovnih organizacijah tudi izgube, še večji problem je v tem. da imajo težave prav delovne organizacije, ki delajo za izvoz. Zelo dobre rezultate je gospodar-stvo škofjeloške občine doseglo pri izvozu. Na tuje so prodali za 33 odstotkov več in za 20 odstotkov presegli uvoz. Takšna naravnanost je solidna osnova za povečanje proizvodnje. Celotni prihodek je porastel za 32 odstotkov, dohodek pa za 36, kar kaže. da s«« je ekonomičnost izboljšala. Takšni rezultati so bili doseženi /. 2 »nlstotnim povečanjem števila zaposlenih, če jih štejemo glede na uporabljene ure. dejansko pa se je število delavcev v primerjavi z lanskim decembrom povečalo za 0,6 odstotka in je pod resolucijskimi predvidevanji. Tržiško gospodarstvo je v prvem letošnjem polletju dobro poslovalo kljub naraščajočim cenam surovin, omejenemu uvozu, fluktuaciji delavcev in podobnim pojavom, ki so prizadeli zlasti predelovalno industrijo. Gradbeništvu se pozna, da so naložbe omejene, v trgovini pa se na eni strani spopadajo s potrošniško mrzlico, na drugi pa s slabšo kupno močjo prebivalstva, zlasti pri prodaji manj nujnega blaga, na primer obutve. V industriji je bili letošnja polletna proizvodnja večja za okrog pet do šest odstotkov, za kar ima največ zaslug tovarna obutve Peko. ki je z boljšo organizacijo dela in z zmanjšano odsotnostjo z dela dosegla zavidljive uspehe v stabilizacijskih prizadevanjih. Gospodarstvo tržiške občine je v tem obdobju ustvarilo 2879 milijonov celotnega prihodka oziroma za 29 odstotkov več kot v enakem času lani. Dohodek se je povečal za 30 odstotkov, približno toliko kot v Sloveniji in več kot na Gorenjskem. Poraba je zaostajala za rastjo celotnega prihodka, posebno v prvem trimesečju, medtem ko se v drugem močneje čuti vpliv zviševanja cen surovin, materiala in ener-gije. Razen tega pa na nižjo rast porabe vplivajo tudi zaloge nedokončane proizvodnje in izdelkov, ki so največje v Peku. Zaposlovanje v prvem polletju v primerjavi z lanskim letom ni naraščalo, po dejanskih urah je celo nekoliko upadlo. Generacijski prirastek je v tržiški občini malenkosten. za mnoge delavce za zaposlitev v tej občini tudi ni privlačna, saj IV povprečni osebni dohodki nsjj*rfi na Gorenjskem. Ti so znašali, prvem polletju v povprečju '^r\ dinarjev in so v primerjavi z ena**j. lanskim obdobjem večji za 21 °r.-stotkov, v tržiški občini pa so h» 7263 dinarjev, torej so narasli le <■* 18 odstotkov. Preveč driiarja JJ * prvem pol let j-j za osebne dohodi1 namenili le v Tovarni kos in srp0 medtem ko so v drugih organ'*: . cijah združenega dela sp°*toVr<,. določila resolucije in o*0*0/0^! Rezultat teh prizadevanj je **° fl za 70 odstotkov bogatejša vsot« akumulacijo. , • ^ Ob poslovnih uspehih p« . omeniti tudi nekatere slabosti kvidnost tržiškega gospodarstva zmanjšuje, povečuje se rnedseboj zadolženost, poslovanje z menic« zaloge izdelkov. Organizacije ^ vedno bolj odvisne od izposoje^, sredstev, zlasti kratkoročnih kI~jjo tov. Gospodarstvo močno Drem,ucjn-tudi obveznosti iz dohodka. O v ska skupna poraba se sicer g1" J ^ začrtanih okvirih, kar pa ne vel.l republiško. ibnlj Obeti za to polletje niso n"J,eJt» ugodni in bodo sliko iz . flffio gotovo skazili. Kje in kako. j* jj^jp napovedati. Po mnenju izv # sveta skupščine občine Trži«; P*^. bo moralo gospodarstvo Se boli1 jfl riti v izvoz, ki je sicer še vedn«^^ ugoden, vendar v zadnjih I**" (>d vrednostno narašča počasne.! H. Jelov*" Folklorna kolonija v Preddvoru Mladi Korošci navdušeno vadijo Preddvor — Osnovna šola Matija Valjavec v Preddvoru te dni, ko je k* ne polni šolski vrvež, gosti šesto folklorno kolonijo. Iz 2itare vasi na Koroškem sta Slavka Kukovica in Irena Brežjak pripeljali dvajset mladih plesalk in plesalcev, šestnajst najmlajših in štiri, ki že zapu-fcajo šolske klopi. Pod vodstvom Mirka Udirja, ki preddvorsko mladež že dvanajst let poučuje folklorni ples, ubirajo prve »resne« plesne »orake. Zavzeto vadijo, saj bi se radi naučili čim več. Starejši štirje so Uimetek folklorne skupine, ki jo ho Slavka Kukovica vodila v Žitari Vasi, delo z najmlajšimi bo v Šentlip-lu pri Žitari vasi prevzela Irena Brežnjak. Teden dni bodo mladi Korošci prebili v Preddvoru, dvanajst delovnih ur obsegajo vaje. Lepo je delati z njimi, pravi Mirko Udir, skromni *ačetki so to. Toda prav tako smo začenjali s skupinami, ki smo jih do-*lej gostili, danes pa so dobro upelja-ae, iz njihovih vrst so zrasli celo mentorji. Tako je skupina iz Globas-nice, ki je prav tako začenjala v preddvorski folklorni koloniji, letos v Vrbi med sto folklornimi skupinami zasedla peto mesto. Seveda ni le z učenjem plesa dolžen namen preddvorske folklorne kolonije. Otroci bivajo pri pred-dvorskih družinah, pri svojih vrstnikih. Spletajo se prijateljstva, nizajo doživetja, teče slovenska beseda, bogati se besedni zaklad. Mladi Korošci krepijo občutek pripadnosti zarodu. Počutimo se kot doma, so mi pripovedovali, lepo je tu, še bi Prišli. Mar ni to neprecenljiva dragocenost, ki jo daje preddvorska folklorna kolonija. Dragocenost, ki * za vselej vtisne v mlada srca. V letih, odkar preddvorska osnovna šola prireja folklorne kolonije, so se spletla prijateljstva, prava pobratimstva preddvorskih s koroškimi družinami. Domačini so naše otroke sprejeli kot svoje, nudijo jim vse. povsem sproščeni so tu, pripoveduje Slavka Kukovica. Otroci odnesejo domov pozdrave, pripovedujejo o prijateljih, lepih krajih, ki so jih videli. Preddvorski starši odhajajo na obisk k staršem svojim malih gostov, klijejo prijateljstva in motiv za pot čez mejo ni več le kava ali prašek, pač pa spoznavanje slovenskih krajev in ljudi na Koroškem. Skupine i/. Bilčovsa, dvakrat iz Globasnice, iz Pliberka, Železne Kaple in letos iz Žitare vasi so doslej že gostile preddvorske folklorne kolonije. Veliko zaslug za to ima ravnatelj šole Vinko Jenko, ki vselej prevzame tudi organizacijo kolonije. Leta 1972 so začeli na osnovi dogovora Zveze kulturnih organizacij Slovenije in Slovenske prosvet ne zveze iz Celovca. Kranjska kulturna skupnost in občinska konferenca SZDL gmotno podpreta kolonijo. Ne le da so kolonije dosegle svoj namen, celo presegle so ga, pravi Tone Roblek. Skoraj vse skupine, ki so prve plesne korake naredile v Preddvoru, uspešno delajo naprej, poživljajo kulturni utrip svojega kraja. Stiki niso zamrli, naši mentorji jim še naprej pomagajo, saj je preddvorska osnovna šola pravo žarišče folklornega plesa. Preddvorsko osnovno šolo odlikuje prav ta njena posebnost. Prireja edino folklorno kolonijo v Sloveniji. Zanimanja za folklorni ples med preddvorskimi šolarji je veliko, vsako leto zapleše deset novih parov. Za spremljavo igra že tretja generacija tamburašev. Izvajamo predvsem gorenjske pa tudi belokranjske plese, pod mentorstvom in po zapi- ^vajset mladih plesalk in plesalcev iz Žitare vaai na Koroškem gosti šesta Preddvorska folklorna kolonija. Štirje starejši so zametek skunine. ki jo bo Žitari vasi vodila Slavka Kukovica. delo z najmlajšimi pa bo r Sentlipšu Polzela Irena Brežnjak - Foto: F. Perdan Zasipški pevci slavijo Zasip pri Bledu - Moški pevski J&Or kulturnega društva Zasip, ki 5*j* 16 stalnih članov, bo oktobra J'avil 55 letnico ustanovitve. Za J vzoren kolektov, ki sodi med Najbolj prizadevne v občini tudi med letnimi mesen ni počitka. Razen ^a domačih prireditvah nastopajo udi za turiste v drugih krajih obči-"e Pod vodstvom prizadevnega pe-]V°Vodje Marjana Eržena imajo na "!v°jem programu že nad 80 skladb ^>mačih in drugih avtorjev, nastupali pa so še nekaj tujih pesmi. I V prvem polletju letošnjega leta nasopili že 36 krat, kar pomeni J*vprečno šestkrat na mesec. 18. av-^»ta so z velikim uspehom nastopili a blejskem otoku, kjer so od šte- vilnih tujih poslušalcev poželi veliko priznanje. Za turiste bodo nastopili tudi v Festivalni dvorani na Bledu s samostojnim koncertom v petek, 5. septembra zvečer. V zboru je precej mladih, vendar pa hrbtenico še vedno tvorijo najstarejši Marjan Kraigher, Janko FajTar in Berto Jesenšek, ki so za svoje dolgoletno ljubiteljsko delo in zvestobo zboru prejeli Gallusove zlate značke ZKO Slovenije. Pevci so v domačem kulturnem društvu najbolj aktivni in pobudniki domala vseh kulturnih in družbenopolitičnih prireditev in proslav, zato jih krajani in krajevna skupnost vsestransko podpirajo. JR Prvo srečanje gorenjskih ročk skupin Preddvor - V soboto, 30. avgu-ja. ob 16. uri se bo začelo za pred-v°^Rkim hotelom Bor prvo srečanje 50r*nJ8kih ročk skupin, ki so ga j^^ditelji poimenovali nx k kon |)?.rt »Preddvor 80» Trajal bo pri "no do 22. ure. Nastopilo bo duo in ■ do 22 ure. Nastopilo bo več |y?*o domače mlade glasbe: jj*lita in Veno Dolenc i/. Tržiča, j, lam« i/ Ljubljane. Jože Zvokelj i/, •^tija, »Pomaranča«, »Albatrosi« Naša stvar« i/. Škofje Loke. jTre* imena« / Jesenic, »Trans« i/, b^ddvora in »Klavnica 126« i/, jj^oja. Ker nekaterih skupin ne (v?namo dobro, zapišimo. kakšna f,*** glasbe bo zastopana: klasični », k, hard ročk, punk, akustična !vto l se opogumi prvi, pa drugi in razgovor steče. Vsi so že rahlo utrujeni od popoldanskih predavanj in ruzgovttrov. vsi premišlju jejo o številnih novih spoznanjih, v njihovih glavah se porajajo vprašanja in ugotovitve. Nekate ri jih glasno izrečejo, drugi osta nejo nemi in čakajo na trenutke, ko bodo sami in bo stekel pogo vor v dvoje. Preden se razidejo, poprosim dva para bodočih zakoncev za izjavo o tem, kaj mislijo o predzakonskem sveh>vanju. Metka (27 let) in Lojze (32 let): »Ze več let živim v skupnem gospodinjstvu. Poroka pred matičarjem bo za naju torej le gola formalnost. Za zakonsko potrditev najinega skupnega življe nja sva se odločila zato, ker bom tako lažje dobila stanomnje. kredit in še cel kup drugih stvari Glede predzakonskega svetovanja pa menim, da nisva zi obrne, ko se bo v svojem zakonskem življenju začel spopadati s problemi, pa jih ne bo znal rešiti sam oziroma s po- 1 močjo svojega tomriša.« Maja (18 let) in Jure (21 let): »Spolnost je danes javno odkrit tabu, težko pa je to starejše pro fesorje prepričat, zato v šoli ne zveš skoraj nič o tem. Lahko vza-meš v roke knjigo, a je včasih tež je razumljim. Tako se največ učiš na izkušnjah sosedov, prija teljev. sorodnikov in staršev. Danes popoldan nisva slišala nič posebno mtie tomnje ne bilo ttbvezno. najbrž ne bi prišla, a sedaj nama ni žal. Tudi tistim, ki sit že več let poročeni ne bi &k9 spravnih poskusov in v 41 primerih spravni po** ni uspel Med v/.roki /a razveze pa še vedno prevladuje alkoholizem Majda Km«" Sadovi hitre in učinkovite akcije V krajevni skupnosti Mojstrana so že v prvem letu po glasovanju za samoprispevek asfaltirali več kot polovico krajevnih cest — Upravičili zaupanje krajanov — Uspešno delo mladih Mojstrana — Po precejšnji in uspešni družbenopolitični aktivnosti so se v krajevni skupnosti Mojstrana lani decembra, ob krajevnem prazniku, s 83 odstotki glasov izrekli za krajevni samoprispevek. S tem so pokazali izredno zavest in željo po napredku svojega kraja ter za uresničevanje programa: odločili so se za petletno plačevanje samoprispevka in za asfaltiranje domala vseh cest v krajevni skupnosti. Pri tem je po-niembno, da so priprave potekale v okviru Socialistične zveze in v vseh vaških odborih, odločili pa so se, da bodo asfaltirali ceste in poti v vseh vaseh krajevne skupnosti. Ob tem je bila letos prvič v Mojstrani od julija do avgusta mladinska delovna brigada, ki se je imenovala po Dragoljubu Milovanoviču. V njej so bili mladi iz Beograda, iz pobratene občine Valjevo in iz pobratene krajevne skupnosti Stave. 76 tnladih, med njimi tudi nekaj domačinov, je opravilo ogromno zemeljskih del in se ob tem izredno izkazali, še posebej mladi iz krajevne skupnosti Stave. Domačini so jih sprejeli z odprtimi rokami, mladi so to začutili in se še bolj zagnano lotili dela. Vrednost njihovega dela znaša milijon 250.000 dinarjev, še bolj pa je pomembno, da so se mladi med seboj spoznali in navezali tesne prijateljske stike. Ob tem pa so preživljali svoj prosti čas v raznih aktivnostih ter iz Mojstrane odšli z najlepšimi vtisi. Gradbeni odbor, ki je skrbel za asfaltiranje cest — 20 mladih je sodelovalo pri polaganju asfalta vse dni — je najprej natančno izdelal svoj program dela. Z lastnimi sredstvi, bančnimi krediti, s sredstvi samoprispevka in občinskih interesnih skupnosti so se akcije lotili nadvse resno. Ce le vemo, da bodo vsa dela, ki so si jih začrtali, veljala 8 milijonov dinarjev in da so do danes opravili že za Šest milijonov dinarjev del, potem je jasno, kako smelo so se lotili naloge. Sodelovanje med izvajalci Cestnim podjetjem Kranj in Kovinarjem ter krajani je bilo uspešno. Krajani niso delali nobenih Kranjska gora - Čeprav mimo Kranjske gore vodi hitra obvoznica. Kranjska gora ni brez tranzitnih gostov. Kranjskogorski hoteli so danes polni, prav tako tudi zasebne sobe, vendar se še vedno najde pro stor za goste, ki v Kranjski gori prenočijo ali ostanejo za dan ali dva. Kranjskogorske ceste so zato precej prometne, še največ gneče pa je pred samopostrežno Emone. — Foto: F. Perdan Ml PA NISMO SE UKLONILI Vstaja zasluži predstavitev v knjigi »Sodeloval sem pri pripravljanju te vstaje že od začetka, zato bom poskušal orisati tedanje razmere, dogodke in razvojno pot do tako uspele in široke ljudske vstaje v Poljanski dolini. Opisal bom predvsem lastno delo, svoje doživljaje in dogodke, ki sem jim bil priča, deloma bom porabil tudi podatke, ki so mi jih dali vodja vstaje Maks Krmelj-Matija in nekateri drugi organizatorji in udeleženci vstaje. Pripominjam pa, da kljub Številnim razgovorom, ki sem jih imel s tem v zvezi, in kljub preverjanju razpoložljivih dokumentov ne morem trditi, da so vsi navedeni podatki absolutno popolni. Morebitne pripombe in dodatki k mojim opisom bodo lahko prispevali k čimbolj popolni zgodovini NOB na Poljanskem. Vendar mislim, da bo ta skromni prispevek s podrobnostmi potrdil, kar so drugi že zapisali »n bo koristen pripomoček tudi pri pisanju zgodovine N()B na Gorenjskem.« L*Gornji odlomek je iz vašega **jfiaa »Spomini na leto 1941 in plansko vstajo,« ki ste ga napi J*1* ob tridesetletnici vstaje slo-tt*J»«kega naroda in ste v njem vWsali priprave na oboroženo vjj^jo v Poljanski dolini in o2*Jo decembra tega leta, ko je JJJJo v partizane okoli 300 dolžino v. Sedaj pa ste, tovariš L^rnel, eden glavnih pobudni-k. v celovitega zapisa o teh po- >bnih dogodkih iz leta 1041.« "Zamisel, da bi poljansko vstajo in **n pomen za razvoj narodnoosvo- bodilnega gibanja obdelali v posebni knjigi, ni nova. Prve podatke je že leta 1958 zbral Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, vendar je bil popis udeležencev vstaje pomanjkljiv. Kmalu zatem sva z Rafaelom Buhom-Ježevim, ki je bil tedaj predsednik ZZB NOV občine Poljane začela delati nov seznam udeležencev, leta 1961 pa je precej podatkov zbral in obdelal v Loških razgledih tudi Milan Zakelj, eden od organizatorjev narodnoosvobodilnega gibanja v žirovski kotlini Milan Zakelj je pisal o 260 problemov, kadar je šlo za posege v njihovo posest ali celo za odstranitev nekaterih objektov. Nekaj časa je nagajalo le vreme, a so se brigadirji odrekli prostih sobot in celo nedelj ter delali. V Mojstrani so tako asfaltirali dve tretjini vseh cest in tako imajo danes asfalt na Dovjem, kjer so bili težki pogoji dela in kjer je bilo stroškov za vzdrževanje makadamskih poti vsako leto kar precej. V Podku-žah in na Belci imajo asfalt, položili so ga za 2500 kvadratnih metrov; ostala je le Radovna, v kateri bodo ceste uredili Še v tem srednjeročnem programu kot morajo poskrbeti tudi še za avtobusno postajališče na Belci in v Podkužah, za javno razsvetljavo in nadaljnjo napeljavo telefonskega omrežja. Radi bi tudi zgradili dve mrliški vežici na Dovjem. Predvidevajo, da bi precejšen del sredstev lahko zbrali tudi s prispevkom tistih delovnih organizacij izven krajevne skupnosti, kjer so zaposleni njihovi krajani. Pomembno pri vsej akciji, ki so jo Mojstrančani znali tako hitro in uspešno opraviti ter so tako upravičili zaupanje krajanov, pa je tudi to, da so brez ugovarjanj prispevali denar za asfaltiranje tudi tisti, ki imajo na območju krajevne skupnosti vikend hišice in tudi tisti, ki v Mojstrani šele gradijo zasebna stanovanja. Sodelovali pa so seveda tudi graničarji, v udarnih dnevih, po svojih močeh pa prav vsi krajani, ki v krajevni skupnosti živijo. Zdaj je v Mojstrani ostalo neasfaltiranih še nekaj manjših odsekov in priključkov, na nekatere odseke pa asfalta ne bodo položili, ker ga tudi niso predvidevali. Ostala pa so jim tudi še zaključna dela kot je urejanje bankin, kanalov in vse to bodo opravili do letošnje jeseni. Letošnjo jesen pričakujejo Še mladinsko delovno brigado z Jesenic, ki bo v dveh sobotah v septembru urejevala Triglavski gaj, mojstranški park, ki bo tako eden najlepših v zgornjesavski dolini. Pričakujejo okoli 150 brigadirjev iz vse jeseniške občine, ki jih bo organizirala občinska konferenca ZSMS Jesenice, ki se je že ob nedavni brigadi Dragoljuba Milovanoviča izredno organizacijsko izkazala. Ko danes v Mojstrani ugotavljajo uspešnost hitre akcije, so nad sadovi lahko povsem zadovoljni. Zaradi svoje učinkovitosti in prizadevnosti pa so lahko zgled, saj so poskrbeli za nujno asfaltiranje in tako krepko izboljšali izgled svojega kraja. Prav nič ni čudnega, da so turisti, ki se vsako leto mudijo v Mojstrani, vsako leto tudi prijetno presenečeni, kajti pridobitve kraja so vidne na vsakem koraku in v vseh vaseh. D.Sedej Tone Peternel-I gor udeležencih poljanske vstaje. Ko sem primerjal njegov seznam, seznam, ki ga je pripravil Inštitut za razvoj delavskega gibanja, Rafael novega in svoje podatke, sem prišel do zaključka, da je konec leta 1941 odšlo v partizane blizu 320 mož in fantov. Res niso vsi ostali do konca, vendar pa sem tudi ugotovil, da jih je večina ostala do konca na strani narodnoosvobodilnega gibanja, precej pa jih je kasneje spet vstopilo v partizane. Ugotovil sem tudi, da v knjigi Dražgoška bitka niso omenjeni vsi borci. Drug razlog, zaradi katerega smo se odločili napisati zgodovino vstaje v Poljanski dolini, je njen izreden V Mojstrani so že prvo leto asfaltirali več kot polovico krajevnih cest. Foto: F. Perdan Rateče - Pred nedavnim je kranjsko cestno podjetje asfaltiralo poti po Ratečah. Tako so zdaj v tem kraju vse poti asfaltne, vendar bi bila glavna cesta skozi Rateče potrebna obnove. Asfaltiranje je financirala rateška krajevna skupnost, del denarja pa so prispevali tudi krajani sami. — A. Kerštan pomen za razvoj partizanskega gibanja na Gorenjskem. Skupaj z vstajo v gorenjesavski dolini in Bohinju je bila nekaj enkratnega, ne samo zaradi množičnosti temveč tudi zaradi njenih uspehov. Preprečila je izselitev Poljanske doline in brez nje tudi ne bi bilo dražgoške bitke. Kar 94 borcev v Dražgošah je bilo iz Poljanske doline oziroma skoraj polovica borcev Cankarjevega bataljona. Povedati želimo tudi to, da ni bila nekaj spontanega, temveč plod dobro organiziranega političnega dela, zlasti odborov OF vse od nemške zasedbe dalje. To so v kratkem glavni razlogi, da smo se pred približno dvema letoma odločili za popis udeležencev, ki bo predstavljal osnovo za nadaljnje delo.« »Kdaj bo popis in katere podatke zbirate?« »Spomladi sva z Maksom Kr-meljem-Matijo zbrala popisovalce in dogovorili smo se, da naj poleg imen skušajo od nekdanjih borcev zvedeti čimveč podrobnosti o posameznih dogodkih. Vsakega dogodka se namreč vsak borec spominja nekoliko drugače. Potem pa bi pripovedi borcev, ki so opisali en dogodek, posneli na magnetofonski trak, jih primerjali med seboj in potem izluščili pravilen zapis posameznega dogodka ali borbe. Popis se je začel spomladi in se bo nadaljeval septembra. Vendar pa opažam, da se popisovalci vse preveč drže le formularja in premalo zapisujejo doživetja borcev. Zato sem sedaj pripravil nekaj >vzorcev«, ki ga bomo na septembrskem sestanku izročili popisovalcem. Računamo, da bomo podatke zbrali do konca leta.« »Pa naprej?« »S predsednikom občinske skupščine Viktorjem Zakljem smo se že dogovarjali, da bo občinska skupščina zagotovila denar za Zbornik o poljanski vstaji in, če bo to uresničeno, bomo lahko delo nadaljevali in čez leto ali dve zbornik tudi izdali.« »Kaj bo obsegal?« »Ogrevam se za to, da bi prvi del prikazal demografske in gospodarske razmere pred prvo in med obema svetovnima vojnama; kakšno je bilo gospodarstvo in kakšna je bila socialna struktura prebivalstva. Iz tega bo lahko tudi mlad človek razbral zakaj so bili ljudje revolucionarni in kako je bil možen tako velik podvig. V drugem delu bi obdelali razmere po okupaciji, priprave na poljansko vstajo in vstajo ter dejavnost narodnoosvobodilnih odborov ter aktivnost odborov OF vse do osvoboditve. Se posebej pa bi predstavili Poljanski bataljon, ki je nastal neposredno iz poljanske vstaje in je bil ustanovljen 4. aprila 1942. leta, ko je Cankarjev bataljon prerastel v I. grupo odredov. Pomen tega bataljona je izreden, saj je leto dni deloval na zelo širokem območju od Sentivida do Zirov, Blegoša, Jelovice, Križne gore in do Save.« L. Bogataj P. S. Predvidevamo, da bomo jeseni v nekaj nadaljevanjih objavili zapis Toneta Peternela-Igorja »Spomini na leto 1941 in poljansko vstajo*, ki jih je napisal ob tridesetletnici vstrtie slovenske t?» nnr/vtn RIDC1F HREERNK- SMRLN OPREDELITEV V vrsti je zavladala popolna tišina. Pred njimi je na drevesu v blagem vetru plapolala slovenska zastava. Slovesno tišino je prekinil zvonki glas moža srednje, suhljate postave. Njegovo izrazito visoko celo se je zdelo še bolj poudarjeno, ker na temenu ni imel las. Imel je podolgovat obraz in veder ter rahlo zasanjan pogled je govoril, da je človek blage narave. Branko je ocenil, da je star nekaj čez trideset let. Strumno vzravnan je mož dejal: »Tovariši in tova-rišice, zbrali smo se zato, da bi ustanovili bataljon iz čet, ki so v kratkem času nastale v našem kraju. Tako hiter razvoj številnih čet na tem majhnem prostoru našega kraja prepričljivo govori o tem, kako množično ste se odzvali pozivu Komunistične partije Slovenije in odločno stopili na pot oboroženega boja. Ustanovitev bataljonov partizanske vojske Slovenije pomeni nov, velik korak v stopnjevanju našega odpora proti okupatorju. Korak, do katerega je prišlo veliko prej, kot so pričakovali največji optimisti. Povedati vam moram, da je bil pod Storžičem na Gorenjskem že 4. avgusta ustanovljen Storžiški, 5. avgusta na Vodiški planini na Jelovici pa Cankarjev bataljon. Borci teh enot so do sedaj izvedli že vrsto uspelih akcij. Partizanske čete so bile ustanovljene že tudi pod Ljubljano in na Štajerskem. Manjše in večje skupine partizanov pa delujejo že v skoraj vseh krajih Slovenije. S tem je v praksi potrjeno in tudi že izpeljano stališče Centralnega komiteja in glavnega poveljstva, da je treba oboroženi boj razviti poBtopoma in iz več žarišč ter povsod, kjer živi naš narod. Razvijali ga bomo tudi naprej. Razvili ga bomo iz stoterih žarišč. To pa pomeni tudi na Primorskem in Koroškem ter v Slovenski Benečiji. Tovariši: že do zdaj se je potrdilo, da je oborožen boj ne samo mogoč, temveč tudi nujen. S tem smo dokazali nasprotno vsem, ki so govorili, naj naš odpor temelji samo na sabotažah in diverzijah. Tovarišice in tovariši! To so dejanja, kakršnih slovenski narod v svoji zgodovini še nikoli ni doživel. Ta dejanja potrjujejo resničen in gJobok bojni prerod slovenskega naroda — še do včeraj naroda hlapcev. To dokazuje, da je narod krenil na težko bojno pot z vso svojo elementarno silo. Tovariši, naš sveti osvobodilni boj so vzele v svoje roke vse ljudske moči naroda. Osvobodilna fronta se z vsakim dnem vse bolj širi in krepi. Vanjo so vključene vse napredne in borbene sile slovenskega naroda. Danes Osvobodilna fronta pomeni, da je slovenski narod skoraj enodušno pripravljen za boj. Na njej bomo gradili našo novo družbo. Na ruševinah starega bomo z bojem zgradili to novo družbo. Osvobodilna fronta pa bo postopoma postala država v državi. Na vas, tovariši v partizanskih četah, bataljonih in jutrišnjih brigadah, ki predstavljate oborožene odrede tega velikega vsenarodnega gibanja, pa je zdaj največja zgodovinska naloga — osvoboditev in združitev slovenskega naroda. Napočil je čas, ko se od vsakega zavednega Slovenca pričakuje in zahteva, naj temu našemu veličastnemu in svetemu boju za naš obstoj da svoj prispevek. Dš pa ga lahko ne samo s puško v roki, temveč tudi z drugimi, številnimi oblikami odpora. Geslo, ki je bilo napisano v Slovenskem poročevalcu prejšnjega meseca in ki se glasi »Ne koščka železa ne mrvice živil za okupatorja,« je že postalo temeljno geslo vseh zavednih Slovencev. S svojim nespravljivim bojem, ki ga bomo stopnjevali iz dneva v dan, tako kot bodo iz dneva v dan vse bolj rasle naše sile, bomo zagotovili, da na slovenskem prostoru ne bo miru in počitka za okupatorja. Rušili in uničevali mu bomo zaledje in vse. kar bi mu moglo koristiti. Povedati vam moram, da sedaj že imamo tudi nekaj vesti o tem. kaj se dogaja v drugih krajih Jugoslavije. Povedati vam moram, da so že začeli odločen in široko zasnovan boj naši bratje v Srbiji, Crni gori. Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. Politika Natlačena in drugih okupatorjevih hlapcev, ki poskušajo odvračati ljudi od boja in ki so proti sabotiranju in uničevanju tistega, kar služi zavojevalcem, je izdajstvo in za poštene Slovence nesprejemljiva. Naš človek, strnjen v Osvobodilni fronti, vse bolj spoznava takšno politiko in jo odločno zavrača. Obenem pa takšne ljudi obsoja kot izdajalce in jani-čarje slovenskega naroda. Tovarišice in tovariši, boj, ki smo ga tako odločno začeli, je za naš narod najtrša preizkušnja. Čeprav se je naš slovenski narod, odkar se je naselil na tej zemlji med Dravo, Žilo, Sočo in Kolpo, v svoji tisočletni zgodovini že večkrat znašel pred takšnimi preizkušnjami, kajti bil je večkrat podjarmljen in zasužnjen, je ta preizkušnja, pred katero je zdaj, za naš končni narodni obstoj prav gotovo najbolj odločilna. Pri tem je treba poudariti, da je skozi vso našo zgodovino in trpljenje tudi domača posvetna in cerkvena gospoda skrbela za bič in jarem ter narodu s tlako in desetino pila kri. Toda nikoli ni klonil. Vedno je v svojem srcu nosil vero v svobodo in ta vera ga je obdržala. Obdržala ga je tudi v najhujših preizkušnjah. Ta vera ga je naredila neuničljivega. Naredila ga je neumrljivega, tudi ko se je z golimi pestmi in z leseno gorjačo spopadel s Turki, se zbiral v mogočno kmečko vojsko in se tolkel z grajsko gospodo proti izkoriščanju ter se skozi dolga stoletja trgal iz jeklenih okovov suženjstva in izkoriščanja. Toda tako kot zdaj, ko so trije okupatorji slovensko narodno telo razkosali na šest delov, tako usodno slovenskemu narodu prav gotovo ni še nikoli bila zadnja ura narodnega obstoja. Zaradi izdajstva neljud-skega režima bivše Jugoslavije smo se spet znašli na sramotilnem odru, kamor nas je postavjl okupator tako rekoč čez noč, kljub pripravljenosti ljudi, da bi se borili. To je zahtevalo modre, globoke utemeljene in pogumne odločitve. Zastavilo se je vprašanje: odločiti se in ubrati edino možno pot, ki vodi v smrt ali v življenje. Pot v smrt bi vodila prek ponižanja, hlapčevstva z upognjenim hrbtom do uničenega duha in telesa, pot v življenje in svobodo pa prek dolgotrajnega, velikega boja s podivjano in z dosedanjimi številnimi uspehi zaslepljeno nacifašistično pošastjo. Boja, v katerem se žrtve ne štejejo.« Nato je nadaljeval: »Vsi, od katerih je narod upravičeno pričakoval odločitev v teh usodnih dneh, so odpovedali. Skrili so se v mišje luknje ali upognili hrbet. Nekateri od njih pa so že ubrali pot narodnega izdajstva. Edina sila, ki je v teh težkih dneh ostala zvesta svojemu narodu, je Komunistična partija, na pobudo katere se je organizirala Osvobodilna fronta, ki se z vsakim dnem vse bolj širi in v katero se z vsakim dnem vse bolj množično vključujejo napredne narodove sile, tiste sile, ki so pripravljene sovražniku pogledati v oči in se z njim spoprijeti v odločilnem boju. Gasilsko društvo »SP. BRNIK« priredi v nedeljo, 31. 8. 1980 ob 14. uri II. avtomobilsko tombolo 14 do 17 avtomobilov! : it it je zadnja leta silno zanemarjen, *n»ko smučarsko sezono so ga mo-celo zapreti, kar je precej ogro-2,'o proračun zimske sezone. »Kom-Wjkf, ki načrtuje izgradnjo rekreacijskega centra na Zelenici, bo bržkone odkupil tudi planinski dom, ki 5a trenutno obnavlja Planinsko »•ustvo Tržič D. Z. Republiški finale traktoristov in mladih zadružnikov Šentjernej — Danes so se v Šentjerneju pri Novem mestu začele priprave na XXIV. republiško tekmovanje traktoristov in VIII. republiško tekmovanje mladih zadružnikov. Tekmovanja, ki se bo začelo jutri zarana, se bodo udeležili tudi najboljši kmetijci z Gorenjske, ki so se izkazali na območnem tekmovanju v Naklem pretekle nedelje. V ženski konkurenci bodo tekmovale Metka Fajfar, Irena Eržen in Majda Ceba-šek, med mladimi zadružniki Peter Grašič, Janez Jenko in Gregor Bohinc, od poklicnih traktoristov in združenih kmetov pa Slavko Draga-njac, Milan Strugar in Zivorad Milo-vanovič. Jutri ob osmih bodo lanski slovenski in državni prvaki prikazali kvalitetno oranje, potem pa se bodo ves dan merile moči in znanje številnih udeležencev iz vse Slovenije. Od Gorenjcev, že tradicionalno dobro uvrščenih, tudi letos pričakujemo takšne rezultate kot pretekla leta. D. Z. Uspela preizkušnja Kranj — Gasilska dejavnost na območju Primskovega ima že dolgoletno tradicijo. Zato je petkova uspela nočna gasilska vaja nov dokaz žive aktivnosti tega društva in sodelovanja z gasilsko skupino tovarne I BI. Petkova nočna vaja na Jezerski cesti je pokazala pripravljenost gasilcev na Primskovem za vse mogoče elementarne nesreče ali druge nezgode, obenem pa pokazala, kako tesna je lahko povezava med gasilci v KS in gasilci v delovnem kolektivu. Uspelo je tudi reševanje iz - goreče stavbe, celotna akcija pa je minila v znaku vsesplošne pripravljalne dejavnosti. Taka oblika sodelovanja je lahko za vzor, uspela gasilska akcija pa primer, kako nas nič ne more presenetiti, če je aktivnost tako pestra in živa, kakor je to na Primskovem. Zasluga krajanov an prizadevnih gasilskih delavcev pa je, da je akcija minila kot dobrodošla demonstracija pripravljenosti in sodelovanja v krajevni skupnosti. M.Subic Odmev na: Gasilci iz Zabreznice zmagovalci V torkovi številki Glasa smo 12. avgusta objavili članek in sli ko pod naslovom Gasilci iz Za °reznice zmagovalci. Gasilci it Zabreznice so poslali naslednje Pismo: »V tem članku ste objavili nehote ali namenoma nekaj za nas nerazumljivih podatkov. Ci tiramo »Povedati je treba, da so bili smokuški gasilci najboljši, vendar so imeli smolo pri spenja nju sesalnih cevi.« če se povrnemo na to rado niisel in malo analiziramo rezul tc>te m potek tekmovanja. smo Prišli do zaključkov: L čas zabreških gasilcev za zvedeno va/o je bil 4H sekund in Pet kazenskih točk 2. Ca* najboljših smokuških fdsilcev je bil .W sekund brez azenskin točk. 3. Najboljši smokuški gasilci "« morali biti diskvalificirani za radi sodelovan/a netekmttvalca pri izvedbi vaje (vajo .so izvedli z 10 gasilci — vsi, ostali nastopajoči pa z 9 gasilci). 4. Najboljši gasilci niso po našem imeli smole, temveč so se jim sesalne cevi odpele zaradi površno izvedene vaje in temu prirejenih sesalnih cevi (nosove pri sesalnih ceveh imajo, zaradi lažje in hitrejše izvedbe i>aje, toliko izbrušene, da i>eč ne služijo svojemu namenu). Iz teh trditev se vidi, da ste bili tov. Blenkuš mogoče nehote malo pristranski ob pisanju tega član ka. Povedati pa vam moramo tudi, da če mi ne bi imeli »smole« in ne bi dobili 5 kazenskih točk, bi bili absolutno prvi, pa četudi bi se najboljšim gasilcem vaja posrečila. Opozoriti vas moramo še to, da na sliki niso zmagovalci (kot piše V članku), temveč najboljši smo kuški gasilci. Gasilci iz Zabreznice JAKO ZAŽGANA PORCIJA Prvo dejanje Terasa Živil na Bledu, po domače Peglezn; sreda. 20. avgusta, proti večeru, terasa na pol prazna. Gosta, mož in žena, naročita tudi porcijo jeter na žaru. Končno jih dobita: dva mikroskopsko majhna koščka, povrh vsega pa zažgana na obe strani, neokusna, kot bi se vsa nesnaga z žara prilepila na jetra. Gostja lovi sapo: »Kaaaj pa je toooo?« Natakarica mirno: »Jetrca.« Gostja togotno: »Pritožno knjigo in druga jetra!« Natakarica prijazno: »Sami jih odnesite v kuhinjo.« Gostja jezno: »Kaj pa še! Prinesite mi druga jetra!« Natakarica mirno odide, nakar se čez nekaj časa pojavijo »nova« jetra. Popolnoma ista, le en mikroskopsko majhen košček so dodali. Gostja: »Kaj pa se norčujete! To so vendar ista jetra!« Natakarica resignirano: »Kaj morem? Sami pol in nekvalificirani, kaj potlej moreš?« Gostja obupano umolkne, dotolkla jo je natakaričina popolna vdanost v usodo, njena brezmejna hladnokrvnost. Nasloni roke na mizo in zre v zažgano nesnago na krožniku. Nato dobita račun: jetra 50 dinarjev, na računu pa se blešči reklama za Gosser Steirisch pivo. Gosta jezno odideta. Drugo dejanje Terasa Živil na Bledu, po domače Peglezn; petek, 22. avgusta, ob dveh popoldne, terasa na pol prazna. Naročim mešano solato in porcijo jeter na žaru. Natakarica prijazno: »Jetre vam pa ne priporočam. Jako mala porcija.« Jaz: »Vseeno, kcflr prinesite!« Čez nekaj časa je pred mano krožnik zažganih jeter na žaru. Trije koščki in kakorkoli jih že obračam, ista pesem. Poskusim: okus po zažganem mi vzame vso voljo. Ne gre in ne gre. Jaz: »Jetra so neužitna.« Natakarica: »Poslušajte, kaj pa morem! Saj ste bili opozorjeni. Dopovedujem jim tam v kuhinji, a me nočejo poslušati. Zdaj je šele dobro: ponavadi so iz kuhinje pošiljali po dva majhna koščka ...« Jaz: »Saj ne rečem, da ni dovolj, le vse je zažgano ...« Natakarica: »Veste, nimamo pravega žara, za jetrca ...« Jaz — že na smeh mi gre pri vsej tej vljudni in neizmerni vdanosti v usodo: »Saj niste vi krivi. A mpak vseeno... Natakarica: »Kaj moreš! Sami pol in nekvalificirani...« Plačam in odidem. Kranjskim Živilom: na Bledu imate krasen vrt, krasen bife in nimam nič proti natakarici, celo nasprotno. Kuhinja pa se s svojimi jetri na žaru naravnost norčuje iz gostov, da ne rečem še kaj hujšega. Do zdaj so po-kasirali vsaj deset jurjev, ko se gostje niso niti dotaknili zažgane porcije. Upam, da boste sklenili to tragikomedijo s primernim tretjim dejanjem, kajti, če mi v četrtem dejanju spet porinejo vso nesnago z žara na krožnik, vam zanesljivo ne plačam več ... Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE (40. zapis) Zlatorogove steze — police, ki v nekako ravni črti prečkajo Triglavsko severno steno v smeri od Luknje proti Pragu. Seveda to ni kaka pot. le smer, ki jo nakazujejo police, vsekakor le gornikom — plezalcem. Tako smo pred 14 dnevi prebrali, da so gorski reševalci spravili ponesrečenca iz Stene najprej na Zlatorogove police in odtod šele v dolino Vrat. Zlatorogovo ime pa se sliši tudi drugje, v gostinstvu in v industraji (Hotel Zlatorog v Bohinju in v Ljubljani, Tovarna Zlatorog v Mariboru), vsekakor pa najčešče v umetniških stvaritvah (Baumbachova in Aškerčeva pesnitev, kot ljudska igra in celo kot opera! Lepo bi bilo, če bi doživeli tudi filmsko predstavitev Zlatoroga — scenarij je že napisan!). Eden od prvih slovenskih igranih filmov si je v naslov privzel ime: V Zlatorogovem kraljestvu — četudi ne uporablja snovi iz bajke o gamsu z zlatimi roglji. Velja tudi povedati, da je bil pravljični Zlatorog gams — divji kozel — ne pa kak težak kozorog. Saj veljajo gamsi za gazele naših gora, kozorogi pa so manj okretni, nizki in močnih rogov. RUDOLF BAUMBACH vtor zares lepe pesnitve o Zlatorogu je nemški epski pesnik Rudolf Baumbach (1840 do 1905). Mož je dalj časa učiteljeval v Trstu in se bržčas že tamkaj med Slovenci seznanil s staro bajko o Zlatorogu. Saj v pesnitvi nastopajo tudi Rojenice, Čatež, Peter Klepec, Kralj Matjaž, Lepa Vida in druga imena iz našega bajeslovja. Bajka o Zlatorogu se je prenašala iz roda v rod tako v Trenti kot v Bohinju in v Dolini. Lovci, drvarji, pastirji, planšarji so si jo pripovedovali ob večerih pri ognju. Vendar pa je snov o Zlatorogu prvi objavil Karel Dežman že v letu 1868. Baumbachova nemška pesnitev (s slovenskim naslovom Zlatorog) je prvič izšla v samostojni knjigi leta 1876. Slovenski prevod je oskrbel Anton Funtek (s sodelovanjem Frana Erjavca in Frana Levca). Knjiga je izšla leta 1886, torej deset let po izidu izvirnika. Zadnja izdaja Zlatoroga (v nemščini) je izšla v bibliofilski obliki leta 1968 v Mun-chnu. Ker naš Funtek ni bil pesnik, je njegov prevod precej okorn in pri- PRAVILJICA O ZLATOROGU N o, čas je, da na kratko povem vsebino pravljice, ki jo je povzel Baumbach pa tudi naš Anton Aškerc. Živel je triglavski lovec, ki je vzljubil prelepo Jerico, hčerko Krčmarice v Trenti. Njej pa so dvorili tudi laški potujoči trgovci in jo obdarovali z zlatimi prstani in verižicami. Mladi lovec pa ji je prinašal le šopke planinskega cvetja. Zato mu je očitala, češ, glej, kako me tujci obdarujejo, ti pa mi nosiš le rože. Vedel pa je lovec — tako kot vsi domačini, živeči v soseščini Triglava — za Zlatoroga, katerega rogelj odpre zakladnico pod Bogatinom. Vendar pa je Zlatorog in njegova čreda belih kož pod varstvom Belih žen, ki so lovca enkrat že posvarile naj ne strelja na Zlatoroga. Kajti kozel — vodnik z zlatimi roglji ve, če bi ga lovec ranil, použije rožo, ki vzcvete iz kapelj njegove krvi — in spet je zdrav, a nevaren. Vedel pa je lovec tudi to, da Bele žene posvare le enkrat, potem se bo moral varovati sam. In tako se je lovec razjezil na zahtevno Jerico, se odločil, da pojde na lov in ubije Zlatoroga. Potem si z njegovim zlatim rogljem odpre zakladnico v Bogatinu. Res se je lovec vzpel na Komno, kjer so imele Bele žene svoj vedno-zeleni vrt, na katerem so se pasle bele koze, pod varstvom kozla, vodnika Zlatoroga. Streljal je lovec nanj, ga zadel. Iz kapelj krvi pa so nemudoma vzcvetele rože, triglavske rože. Kozel jih je nekoliko po-užil in v hipu bil spet zdrav in čil. Zaletel se je v lovca in ga pahnil v prepad, v sotesko Soče. Ko je Jerica ob vodi prala, ji priplava po toku navzdol mrtvo truplo njenega lovca. V obupu skoči še sama v vodo in utone. Za primer navajam nekaj uvodnih vrstic Funtkovega prevoda in Aškr-čeve prepesnitve: Pozdravljen mi srčno, Triglav čestit. Tri glave dvigaš drzno do neba, kot bog, čegar ime ti je nositi in vsaka nosi krono od zlata. Planine moje, drage ve planine, kako vas ljubim! Izza mladih dni vas nosim v srcu, strme visičine in ne nagledajo se vas oči. Vaš sin sem, gore. Ve ste me rodile. Triglavska roža in triglavska neboglasnica. sil jen. Aškerc je Zlatoroga objavil kot svojo pesnitev — kajti Aškerc je bil pravi pesnik. Sicer pa je s prevodi pesmi težko. Ce je prevod točen, ni lep, če pa je delo prepesnjeno ni točno, a je lepo. Podobno, kot je z žensko: če je pametna, ni nujno da je lepa; če pa je lepa, potem ni nujno, da je tudi pametna ... (Bo kaj zamer?) C Zapuščeni avtomobili - Na parkirnem prostoru pri kranjski Savi v Stražišču že dlje časa rjavijo trije avtomobili. Očitno so svoje odslužili, lastniki pa niso našli zanje primernejšega prostora, kot je ravno parkirni pntstor Kar je bilo še uporabnega, so sčasoma ljudje odvili in odnesli domov, ostalo /c le še zarjavela lupina, kamor nekateri mimoidiči od časa do časa še odvrže/it kakšen odpadke. — Foto: A Kerštan TRIGLAVSKE ROŽE e hočem biti bolj natančen, moram povedati, da je triglavskih rož več, kar štiri vrste! Prva je — seveda Zlatorogova čudodelna - triglavska roža ali blesteči peteroprstnik. Je pritličen polgrmiček, ki raste v grušču in skalnih razpokah naših najvišjih vrhov ter se razrašča v obsežne blazine. Cvetovi so živorožnati, lističi pa so porasli z blestečimi belosvil-natimi dlačicami, odtod njeno drugo ime blesteči peteroprstnik. Triglavska roža je pogostna v triglavski, jalovški, kaninski in krnski goruki skupini, vendar so njena rastišča praviloma na višinah čez 2000 Nm. Najde pa se triglavska roža tudi na Kepi, Storžiču in na Grintavcu. Druga triglavska cvetka je podobna spominčici, ima na kratkih stebelcih kot nebo modre cvetove. Odtod njeno lepo ime triglavska neboglasnica. Je nekoliko redkejša kot triglavska roža. Raste v Julijcih, v Karavankah in na Kamniških planinah. Tretja triglavska cvetka je triglavski svišč. Modrocvetoči cvetovi spominjajo na pomladanski svišč ali encijan. Četrta roža, ki ima v botaniki svoje ime označeno »terglonensis«, t.j. triglavski je triglavski dimek zlatorumene barve, podoben cvetovom regrata. Gradnja uranske ceste Zaradi »mokrega terena« je bilo potrebno urediti 4 večje in 3 manjše regulacije. Nova cesta teče za Brodmi in je krajša za dober kilometer Prvi kilom asfaltno pr Nekaj kilometrin nove ceste je že dobiltt asfaltno prevleko. Posnetek je narejen pod Ga brkom Lanskega septembra so zarohneli prvi buldožerji pri Gabrku in tudi nejevernežem dokazali, da se je po večletnih pripravah začela gradnja oziroma rekonstrukcija ceste skozi Poljansko dolino, ki je zaradi rudnika urana Zirovski vrh, ki predvsem zahteva sodobno cesto zaradi težkih tovorov in prevozov reprodukcijskih materialov, dobila ime uranska cesta. Graditi sta jo začeli podjetji Primorje Ajdovščina in kranjsko Cestno podjetje s kooperanti, med katerimi velja posebej omeniti Gradiš, ki je v izredno hitrem času zgradil tri mostove in to dva čez Soro. Do konca septembra bo zgTajene 3,8 kilometra ceste in sicer od bodo-veljskega mostu do Gabrka. Teren je za gradnjo dokaj težak, saj je ob cesti vrsta studencev in studenčkov, ki ovirajo delo prizadevnih graditeljev. Ša zlasti je bilo težko spomladi, ko je nagajal tudi dež in so se dela zavlekla kar za dober mesec dni. Hkrati z gradnjo ceste pa smo morali zgraditi 3 večje in manjše regulacije studencev. Sicer dela sedaj potekajo po načrtu. Zastoj je nastal le na Dolgih travnikih, ker niso bili narejeni načrti za prestavitev daljnovoda in so zato morali začasno prekiniti gradnjo. Računajo, da bodo cesto od bodoveljskega mostu do Gabrka predali namenu konec prihodnjega meseca. Ze zedaj pa pripravljajo začetek gradnje novega odseka in sicer od Gabrka do Visokega, ki bo dolg toliko kot prvi. Na tem delu bodo cesto speljali po sedanji trasi in bo zato najbrž precej težav zaradi izredno živahnega prometa skozi Poljansko dolino. Ta del ceste pa naj bi bil zgrajen do konca maja prihodnjega leta. Za cesto naprej do Gorenje vasi in rudnika urana terminski koledar še ni določen. Pričakovati je, da se bodo dela nadaljevala takoj, ko bo speljana cesta do Visokega. Kot zadnja pa bo najbrž prišla na vrsto obvoznica mimo Škofje Loke. Za ta del so spomladi po javni razpravi delegati zborov občinske skupščine sprejeli najbolj sprejemljivo rešitev, predor pod Hribcem in sedaj se pripravljajo načrti. Ta del bo tudi najzahtevnejši. Odsek ceste, ki ga gradijo letos, bo veljal 100 milijonov dinarjev in ga sofinancirata republiška skupnost za ceste in rudnik urana Zirovski vrh. Približno enak predračun je tudi za naslednji odsek do Visokega. L. Bogataj Foto: F. Perdan Pred asfaltiranjem delavci urejajo robnike. Gradiš je zgradil dva mostova čez Soro pri Hkrati s cesto urejajo tudi okolico. Franc Miklavčič Tek, lov, gozd, šola in kmetija Približno osem let je, ko sem se prvič pogovarjala s Francem Mi-klavčičem iz Dolenje ravni pod Goro v Poljanski dolini. Bil je predsednik ene najbolj uspešnih organizacij mladine v škofjeloški občini. Osem-najstleten kar ni znal razložiti vzrokov uspešnosti. »Dogovorimo se, kaj je treba narediti in vsak ve, kje naj zgrabi. Za to ni potrebnih dolgih sestankov in razglabljanj.« Povsem nemogoče se mu je zdelo, da mladi ne bi imeli kaj početi, da bi jim bilo dolgčas in, kot se spominjam, nesmiselno, da se v občinski organizaciji toliko pogovarjajo, kaj naj mladi počno v prost eru času. »Zabavati pa se res ni težko«, se je smejal in pri tem povedal, da so mladi kar sami preuredili šolo na Malenskem vrhu za sestanke in zabavo. V začetku letošnjega poletja sva se srečala na tekmovanju mladih zadružnikov na Starem vrhu. Vesel in razpoložen je bil kot za šalo med prvimi v vseh disciplinah. Pravkar se je vrnil od vojakov in kot se je šalil, se je šele »uvajal v civilno življenje«. Postaven, razgledan kmečki fant, zaposlen pri Gozdnem gospodarstvu — v gozdnem okolišu Blegoš, prav tak kot pred osmimi leti. »Si se šolal,« ga pobaram, »da si šele pri petindvajsetih služil vojsko,« pa pravi, da se je, vendar ni zaradi Šole odlagal vojaščine. Leta 1974 je nekajkrat v stoje prebolel angino in potem so neko soboto, tik po prestani bolezni, fantje šrangali, pa malo so popili in prepih ga je dobil. »Po tistem sem obležal. Potegnilo mi je na srce pa revmo sem dobi! in nenadoma so mi odpovedale noge. Mesec dni sem ležal na Golniku, potem pa doma. Nič dobrega mi zdravniki niso obetali, le počivanje in nobenega dela. Držal sem se navodil, jemal zdravila in nič kaj velikih načrtov za prihodnost nisem imel.« Naslednje poletje je prišel k njim na počitnice, mama se namreč ukvarja s kmečkim turizmom, na dopust zdravnik iz Ljubljane. .Svetoval mu je, naj hodi na sprehode in počasi sta začela tudi nekoliko teči. »Tedaj sem kupil prvo trenirko in copate in po 14 dneh sem že pretekel 3 kilometre dnevno. Sicer zelo zmerno, vendar vsak dan več. Dobil sem voljo, da sem kupil še tekaške smuči in opremo in, ko je zapadel prvi sneg sem začel kar redno trenirati. Na bolezen pa skoraj nisem več mislil.« Prav tisto zimo je aktiv mladih zadružnikov pri kmetijski zadrugi Škofja Loka sestavil tekaško ekipo in ker so imeli člana premalo, so povabili Franca Miklavčiča. »Tekli smo od Zaprevala do Črnega kala. približno 15 kilometrov. Tekli smo tako hitro, kot je zahajalo sonce. Ko smo prišli pod Blegoš, je ravno za tonilo. To je bil pravzaprav moj prvi pravi tek, čeprav sem ga tedaj bolj prehodil kot pretekel, sem zdržal in potem sem začel kar redno trenirati.« Ze januarja 1976 se je udeležil dupljanskega maratona in je bil med 400 udeleženci 80. Iz njegove ekipe sta ga le dva premagala. Potem se je udeležil sindikalnih iger delavcev živilske in tobačne industrije in zmagal v tekih. »To je bila moja prva kolajna in tedaj sem že vedel, da me je tek .zastrupil'.« Ker mu je zdravje dopuščalo, se je tudi zaposlil pri GG Kranj - TOZD Gozdarstvo Škofja Loka kot manipulant odpreme lesa. »Dopoldne sem hodil v službo, popoldne sem pomagal doma na kmetiji, zvečer pa sem tekel. Pa mi prijatelj pravi, da je naslednji dan kros smučarjev tekačev v Dolu pri Ljubljani in naj bi se ga udeležila. Pa sva šla, čeprav nisva niti dobro vedela, kje naj bi ta Dol bil. Kar na milici sva povprašala. Bil sem prvi. Tisto jesen sem se udeležil še krosov na Brdu pri Ljubljani, v Kamniku, na Godešiču in drugod. Po teh suhih treningih sem tedaj prvič prišel v občinsko ekipo in sem v tekih dosegel že kar nekaj dobrih rezulta tov.« Naslednjo zimo, to je sezono 1978/79 je že pretekel približno 400 kilometrov ob suhem treningu in 600 kilometrov na snegu. To, pravi, je že veliko za rekreativce. Zmagal je na množičnem teku v Cerkljah, v Dupljah sem bil 12.. prav takšno mesto je zasedel na koroškem maratonu, čeprav je zašel in je pretekel 800 metrov več, na trnovskem maratonu je bil 19.. itd V tem času se je tudi vpisal v šolo — Tehnično gozdarsko šolo v P°' stojni. Sedaj mu je dan potekal takole: dopoldne delo, popoldne doma* zvečer trening, ponoči pa se je uči' »Šola mi ni delala preglavic, z lahkoto sem opravljal izpite in zelo hit*"0 opravil dva letnika in najbrž bi v roku končal, če ne bi bil poklican k vojakom.« .. Ze po treh tednih, vojsko je slu*' v Tolminu, je odšel na brigam prvenstvo in zasedel 4. mesto, kma,v zatem pa se je udeležil tekmovanj« Ajdovščini, kjer je na preprekah dosegel 1,27 minute, kar je bil najbolj-čas večih ekip. Kasneje je t**1?^ val in zmagoval še na smučar«*' tekmovanjih, biatlonu in tekmov^ nju na preprekah, zadnji "Je^ _ nastop pa je bil na brigadnern venstvu v Tolminu, kjer j«? zmagal v preprekah. »Na vojsko imam lepe sponUO*"-to predvsem zaradi športa. sicer ne treniram, vendar mislim zimo spet začeti. Ponovno sem slen pri GG in sicer kot revirni g dar Blegoša in imam na skrb« P bližno 400 ha gozda. Za jeseni v načrtu nadaljevati šolo, ki D' rad čimprej končal.« . Sicer pa pravi, da meni ostati ^ ma na kmetiji, ker ima vese0e v zemlje in službo blizu. N« *el?' ^ trenutno še ne misli, pravi, da J ^ čas. Poleg tega pa je njegov konj ^ lov. Zanj ga je navdušil oče, ki J ^ di lovec. »Komaj sem shodil. hodil na lov, z osemnajstimi P* ^ dobil orožni list. Divjad poznam- živino v hlevu.« tai L. Boga^J spe1 in Z malico in žeblji v svet Štangelnova Jožefa je danes stara 91 let, a svojih mladih dni v Kropi se še vedno dobro in rada spominja — Vsako leto domov Ažmanova Jožefa iz Krope Kropa — Starejši Kroparji jo poznajo in spoštujejo. Jožefo Ažma-novo, po domače Stangelnovo. Pri svojih 91. letih je izredno krepka in čvrsta: še vedno se rada poda na sprehode po Kropi ali v bližnjo okolico, še vedno nadvse rada pokramlja in se spominja svojih mladih let, prijateljev in znancev. Zal njenih najbližjih prijateljev danes ni več, vsi niso dočakali tako visoke starosti kot Jožefa. Štangelnova Jožefa se je rodila v družini štirinajstih otrok. Oče je bil tesarski mojster v Kropi. Bila je najmlajša in ko je bila stara dvanajst let, ji'je umrla mama. S šestnajstimi leti je odšla v svet, v Trst, kjer je najprej delala v mlekarni. Ko se je poročila, je ostala v Trstu, kjer živi že 74 let in kjer preživlja svoje dni v družbi sedmih pravnukov. A vedno znova in vsako leto posebej jo kot rojeno Kroparko vleče nazaj v dolino pod Jamnik. V Trstu ne bi vzdržala, če ne bi vsaj poletne mesece preživela doma, v Kropi, v svojem domu, kjer se je rodila in kjer je preživela najlepše dni svoje mladosti. »Pri nas še ni bilo tako zelo hudo,« se spominja danes Jožefa, ki ji sami starejši Kroparji priznajo izreden spomin in ki jo nadvse radi poslušajo, »drugače pa je bilo življenje zelo trdo in zelo težko. Mi, mladi, tedaj morda še nismo tako občutili, a vendar smo vedeli, da starši bije-jo bitko za vsak kos kruha in še bolj za sleherni redek priboljšek. Od jutra do večera so kovali, da so potlej In vendar ne palač ogromnih in njih blesku ne bom slavil; a tebi, dom seljakov skromnih, nesmrten venec rad bi zvil. Simon Gregorčič tovorih žeblje tja v daljnji svet, do Trsta. Žeblje so tedaj, preko Jamnika, še nosili, peš so potovali do Trsta. Malo malice so vzeli s seboj pa žeblje. Spominjam se, kako nam je stari stric pripovedoval, da ni imel denarja za carino, zahtevali pa so neke vrste plačila za meso, ki ga je kot popotnico nosil s seboj. Pa se je usedel na obcestni kamen in v hipu vse pojedel; prav tako ob povratku, ko so ga »vrteli« zaradi rozin, ki jih je kupil v Trstu in hotel prinesti domov. Pred njihovimi očmi jih je tlačil v usta toliko časa, da jih ni bilo več . .. Pri marsikateri hiši je bilo življenje tako težko, da si danes komajda lahko predstavljamo. Vsaka družina pa je imela kup otrok, veliko jih je pomrlo že ob rojstvu. Težko in najtežje so se preživljali in nikoli ne bom pozabila domačinke, ki je imela veliko otrok in je morala skupaj z možem garati od jutra do večera v vigenjcu, da so preživeli. Najmlajšega je v vigenjcu, tam sredi kroparskega trga, kar na vrv privezala, vrv pa na kovaški meh: otrok se je gugal in bil tako tiho, sama pa je kovala. Bila je grozna in nedoumljiva revščina ... Ko sem bila stara deset let, leta 1901 je bilo, je pogorel spodnji del Krope. Hiše so bile krite z lesenimi deskami in so se hitro vžgale in gorele. Prihiteli so gasilci, domači in iz vseh sosednjih vasi, da so pogasili: še sreča, da voda teče tik poleg vasi. . . Danes? Danes Kropo komajda spoznaš, tako se spreminja. Prav občudujem pridne in marljive ljudi, ki popravljajo hiše in prebivajo v lepih stanovanjih. Pravo malo mesto je danes že postala, čeprav nima več šole kot nekoč in tudi žandarmerije ni več. Časi se spreminjajo in ko takole posedim ob teh toplih poletnih dneh na klopi sredi Krope, mi silno mika tja v planine, prav tako kot nekoč. Oj, ko bi bila mlada, kako bi šla rada v hribe ...« Ažmanova Jožefa se, tako kot domala vsi Kroparji, ki so odšli v svet, ne more ločiti od svojega rodnega kraja, od lepih mladostnih spominov, pa naj je bilo življenje še tako trpko. Kroparji se vedno vračajo domov, v to lepo dolinico, kjer vsaka hiša pripoveduje o tistih dev-nih časih, kjer poti in steze spominjajo na toliko mladostnih prijateljev in znancev in kjer bližnji gozdovi še vedno neustavljivo vabijo. Kropa je domačinom vir veselja, vir žalosti in vir življenja in iz tega vrelca črpa svojo moč in trdnost tudi Štangelnova Jožefa .. . D. Sedej Ob začetku šolskega leta Smo pred novim šolskim letom, ki prinaša Učečemu rodu več dela, učnega zadovoljstva, nekaj skrbi in tudi težav. Ponovno se bo oglašal šolski zvonec in pozival k pouku učence in učitelje, da bi složno prodirali v svet znanosti in tehnike. Zaživelo bo značilno šolsko ozražje v katerem bo izobraževanje dopolnjevala tudi vzgoja, intenzivnim uram bodo sledili odmori in trenutki oddiha. Vsako šolsko leto je podobno športnemu tekmovanju, letnemu šolskemu turnirju, v katerem se uveljavljajo miselna dojemljivost, čustvena zrelost, od-portnost do številnih pritiskov. V šoli je potrebno dovolj zbranosti, taktične zrelosti, pa tudi nekaj zvitosti. Naš šolar mora biti tudi kondicij-sko pripravljen, podobno kot šahist. Dobra kondicija pripomore k bolj uspešnemu dojemanju učne snovi, hkrati pa prispeva k večji pozornosti. Ta je bilj očitna na začetku leta, medtem, ko se med letom zmanjša, to pa zaradi manjšega gibalnega napora in zaradi večjega izliva živčne energije. Obnavljanje živčne energije je v urejenem dnevnem redu, v ugodnih družinskih razmerah in v gibalnih pobudah, ki vračajo več učne vneme in svežine. Za vse, ki opravljajo umsko delo v zaprtih prostorih so obvezni občasni aktivni odmori. Ti pa še bolj doraščajoči mladini, da bi pri izobraževanju in vzgoji lažje mobilizirala umsko, nravstveno in gibalno moč, da bi bila pri pouku čim bolj aktivna, saj je znano, da je uspeh v aktivnem ozračju, vnemi in volji. V šolskem urniku je veliko predmetov, preverjanja znanja in nalog. Vsako preverjanje znanja pa poleg miselne in spominske dejavnosti sproži še določeno živčno-vege-tativno in čustveno napetost. Čim bolj je učenec snovno pripravljen in prilagojen na pritiske (grožnje, zastrahovanje, na zaničeval ne sodbe ipd.), tem manj je šolskih skrbi. Toda malo je takih, ki bi bili zmeraj pripravljeni za vsak predmet, saj jih v novem letu pričakuje veliko šolskih nalog, kontrolnih vaj in drugih načinov preverjanja znanja. Posledice šolskih obremenitev so večkrat nespečnost, slabšanje apetita, razpoloženja in druge težave. Šolski dan je končan, vendar v glavi še tli, prizadeta je dejavnost notranjih organov. Šolske zahteve se stopnjujejo iz leta v leto, učenci so v primerjavi z nekaterimi drugimi delavci pravi garači. Po nekaj urnem sedenju v šoli, so morajo veliko časa posvetiti še nalogam v prostem času. Dolgotrajno miselno delo slabi prehranjevanje možganskih živčnih celic, zmanjšuje njihova opravila in s tem tudi miselne sposobnosti. Sola ne sme zavirati temveč mora zagotoviti zdravo rast mladih Z vadbo in igrami je potrebno spodbujati skladen razvoj, odpravljati hibe v drži in postavi, trajno krepiti živčevje in omogočiti doživljanje slasti mladosti. Primerno zaporedje učenja, razvedrila, sprostitve in obnove učne zmogljivosti pa so dejavniki uspeha. J. Ažman Delavska univerza Tomo Brejc KRANJ bo v prvem semestru šolskega leta 1980/81 organizirala za osebno in poklicno rabo: — tečaj slovenskega jezika za delavce iz drugih republik in pokrajin — tečaj ruskega jezika — tečaj angleškega jezika — tečaj nemškega jezika — tečaj francoskega jezika — tečaj italijanskega jezika Prijave sprejemamo do 15. septembra 1980, vsak dan od 7. do 16. ure. * Informacije dobite po telefonu 27-481. »Noro« poletje Čeprav je bilo letošnje poletje dolgo nenavadno mrzlo, od konca julija in v avgustu pa prav tako nenavadno vroče, smo Jugoslovani z njim labko zadovoljni. Posebno, če ga primerjamo z nekaterimi podnebnimi skrajnostmi drugod po svetu. Ze desetletja vsako poletje časopisne stolpce po svetu polni slovita »pošast« iz škotskega jezera Loch Ness. Tako čtivo je v času kislih kumaric nadvse dobrodošlo in povrhu še zanimivo za bralce. Letos pa je »pošast« zasenčilo poletje sšmo. (Jlavni krivec vseh zmed je po stal vulkan Saint Helens, ki je bruhal pepel kar deset in petnajst kilometrov visoko ter objel zemeljsko oblo. Drugo »čudo« letošnjega poletja je uragan Allen, največji doslej znani nevihtni vrtinec, ki je s hitrostjo več kot 200 kilometrov na uro krenil prek Karibskega morja. Tri četrtine Kvrope vse do konca julija skoraj ni videlo sonca. Poletnemu turizmu v več državah je grozil polom, in to predvsem zaradi dežja in mraza, ne toliko zaradi inflacije ali terorizma Kaj je narobe s poletjem 1980*> Vreme podobno času Ne tiči odgovor v ljudeh? Psihologi namreč trdijo, da vročina dela ljudi napadalne. Za voznike je enako nevarna kot alkohol. V hudi vročini mnogim odpovedo refleksi, nekateri pa skoraj niso več normalni. Na srbskih cestah je bila na primer avgusta najbolj črna med črnimi serijami, čeprav ceste tehnično niso bile slabše kot običajno. Na avto cesti vzhodno od Zagreba tudi še ni bilo takega zastoja in gneče kot pred tedni — zaradi plačila cestnine. Vsaj za to sramoto ne moremo kriviti vulkana St. Helens in njegovega pepela, ki kroži okrog Zemlje. Vreme kot da se ravna po dogodkih v svetu. Polno je nasprotij, burno. V začetku avgusta so svetovne agencije objavile v skopih dvanajstih urah same »nelogičnosti«. Na Japonskem je padlo dvakrat več dežja kot je običajno, že 78 let pa Japonci niso tako zmrzovali kot prav 3. avgusta letos. Zelo vlažen zrak v New Yorku, ogret na 32 do 33 stopinj Celzija, je prinašal smrt. V enem samem tednu je v nekem domu starostnikov podleglo toplotnemu udaru kar petnajst varovancev. Zatem je prelom oblakov potopil nevvvorške ulice in tunele metroja; 88 milimetrov padavin v dveh urah in pol. Istočasno so v državi Delaware z raketami skušali izzvati dež, ki ga ni bilo že tri leta. Pretiravali so; poplave so uničile letino. Norvežani so pa to poletje zares uživali. Ze dolgo ni bilo v deželi fjordov tako toplo: 20 do 27 stopinj Celzija. Pod soncem nič novega Kljub vsem nevšečnostim letošnjega »norega« poletja smo jo Jugoslovani kar poceni odnesli. Temperature med 30 in 40 stopinjami. Vizija, ki utegne pttstati stvarnost: London pod vodo (fotomontaža) ki so zajele našo državo konec julija in so bile značilne tudi za avgust, so samo »mačji kašelj« v primerjavi z zgodovinskimi plus 58, kolikor so 13. septembra 1922 namerili v El Azi-ziji (Libija). Pred »libijsko« je bila najhujša vročina v Dolini smrti (Kalifornija), kjer so 10. aprila 1913 zabeležili 56,7 stopinj Celzija. Strokovnjaki so izračunali, da je takšen vzpon temperature mogoč le enkrat ha 650 let. Nasprotno skrajnost so občutili sovjetski raziskovalci v antarktični postaji Vostok. 8. avgusta 1960 je bilo minus 88,3 stopinje. Sicer pa ima rekord Še vedno Verhojansk (Sibirija), kjer je bilo 7. februarja 1892 minus 73,3 stopinje Celzija. Znamke letos torej vseeno niso padle. Bo London potonil? Najmanj dežja na svetu pade v Vadi Halfi (Sudan). V minulih 49 letih ga ni bilo niti kaplje. Največ padavin pa ima havajski otok Kauai — 11.684 mm na leto, vendar je doslej v dvanajstih mesecih največ dežja — 26.466 mm — padlo na mesto Čeranpudži (Indija). Največ snega, kolikor je znano, pa je naletelo na Sil ver Lake (Colorado, ZDA), in sicer kar 1854 mm v 24 urah med 14. in 15. aprilom letos. Zaradi primerjave z Allenom, »najmočnejšim uraganom v zgodovini«, omenimo še mesto z največ nevihtami. To je Bogor v Indoneziji s poprečno 322 nevihtnimi dnevi na leto. Suhi dan je tam pravi praznik. Kot že rečeno, take sreče kot pri nas to poletje niso imeli povsod. Na britanskem Otoku so na primer zadnja tri leta dosti bolj negotovi. Ne zaradi pošasti iz Loch Nessa, pač pa zaradi bojazni pred poplavami. Ker Otok tone, bi se kaj lahko zgodilo, da plima ob močnem vetru iz »prave« smeri nanese morje na angleško kopno. Celo London bi se lahko znašel pod vodo. Tedaj bi znameniti Big Ben prav lahko opremili še s svetilniškimi lučmi. Hokej ostane na Jesenicah JESENICE - Namesto, da bi igralci trenirali, funkcionarji pa mislili, kako bodo čimbolje pripravili svoje igralce na začetek hokejske sezone, se oboji v tem letnem času ubadajo z drugimi težavami. Tem pa sami niso bili kos. Prav zaradi tega so se pred dnevi vsi spraševali, ali bo to konec jeseniškega hokeja. Kot je znano, so Jeseničani doslej že osemnajstkrat osvojili državni naslov. Klubska blagajna je pa prazna. Denarja ni tudi za najnujnejše. Hokejski klub Jesenice je iz lanske sezone dolžan 750.000 dinarjev. Od te vsote gre 400.000 di narjev za nadomestilo osebnih dohodkov jeseniški Železarni. To za tiste hokejiste, ki so v železarni tudi zaposleni. Tudi z opremo imajo težave, saj so na dotrajano opremo igralci opozarjali že lansko sezona. Tudi dejstvo je. da jeseniškim hokejistom ni bilo zagotovljeno, da bodo lahko v letošnji sezoni normalno startali v državno prvenstvo. Letošnji sistem tekmovanja so spremenili. Igralo se bo v sredah in sobotah. Ob tem seveda potrebujejo igralci odsotnost z delovnih mest. Vse to je jeseniški hokej pripeljalo, ah se sploh splača trenirati in se pripravljati in tekmovati pod takimi pogoji. Prav zato je TKS Jesenice sklicala sestanek, na katerem se je šlo za predlog, da bi na Jesenic* h razpustili H K Jesenice in igralcem dali izpisni-ce. Tega sestanka so se udeležili tudi predstavniki skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij ter predstavniki združenega dela. Ni šlo za izsiljevanje in »manever« pred pričetkom tekmovanj. Šlo je za obstoj jeseniškega hokeja. Na sestanku so ugotovili, da je hokejska igra na Jesenicah pognala globoke korenine. To je šport, ki je na Jesenicah med najkvalitetnejšimi. V državni reprezentanci nastopa več kot polovica Jeseničanov. V hokej je Železarna vložila veliko sredstev in nesmiselno bi bilo. da se Jeseničani tej panogi odpovedo. Starost sedanje hokejske generacije je 22 do 23 let. Ugotovili so. da je končno prišel Čas, ko bo potrebno dolgoročno urediti financiranje tega dragega športa. Ze leta in leta nazaj so jeseniški hokejisti naleteli na podobne težave. In te težave so se jim krepko poznale v tekmovanju. Na tem sestanku so ugotovili in se dogovorili, da je hokej na Jesenicah potreben. Nič manj pomembna ni tudi ugotovitev, da bodo skrbi jeseniških hokejistov porazdelili tudi na ostale delovne organizacije v občini. To od tega sestanka naprej ne bo več samo Železarna. Telesna kulturna skupnost Jesenice je za hokej namenila 1.250.000 dinarjev. To je precej manj kot porabi vseh Sest moštev. To je stodvajset hokejistov, ki igrajo v pionirskem, mladinskem in članskem moštvu. Odločili so se. da bodo del sredstev, ki bodo potrebna za normalno delo zbrali s samoupravnim sporazumom. Le tega naj bi podpisale vse delovne organiza-age jeseniške občine. Dvomi okrog jeseniškega hokeja so odpravljeni. Zal pa se vseh teh težav ne bo dalo rešiti čez noč. Jeseniški hokej se je sedaj reševal iz sezone v sezono. Ta sistemska rešitev potrebuje potrpljenje, čas in predvsem pripravljenost vseh delovnih ljudi v občini. Zal se bo takšno stanje še kako poznalo na začetku letošnje sezone. Otvoritev nove hokejske sezone na Jesenicah je v nedeljo. Ob 18.30 bo na Jesenicah gostovalo avstrijsko moštvo Kapfenberg. Tekma je v okviru pokala Karavank. Po daljšem času se bodo jeseniškemu občinstvu predstavili Zvone Šuvak, Miha Horvat in Štefan Ščap. Vsi trije so se vrnili izJLA. D. Dragojevič Člansko balkansko prvenstvo v plavanju Pričakovan vrstni red KOLESARSTVO Po izkušnje v tujino KRANJ - Trener kolesarskega kluba Sava in od leto« tudi kapetan jugoslovanske reprezentance Franc Hvasti je pred desetimi dnevi odpeljal svoje najbolj ie fante na etapno dirko Okoli Nemčije, ki slovi po težavnosti in izvrstni mednarodni udeležbi. Kako so nali vozili, se ne vemo, ker se bodo vrnili sele jutri, sicer pa zapis rezultatov tokrat tudi ni nas namen. Bolj zanimivo je, da kolesarji ie nikoli niso toliko nastopali v tujini kot prav letos in da se nobena sezona zanje ni bila tako dolga in naporna kot letošnja. Morda se komu nehote vsiljuje vpraianje, zakaj naii vrhunski kolesarji kar naenkrat hitijo na tekmovanja v Zahodno Nemčijo, v Italijo in nekatere druge evropske kolesarske velesile, ko pa jih imamo dovolj doma. Najboljši odgovor na to so vsekakor letošnji številni dobri rezultati naših fantov, ki so se končno uspeli izkopati iz evropske anonimnosti. Z s primer vzemimo samo osmo mesto jugoslovanske reprezentance na olimpiadi, da ne naštevamo številnih dobrih uvrstitev in tudi zmag na mednarodnih preizkušnjah. Potovanje v tujino niti ni u ko drago kot se sprva zdi. B štartnino, ki jo dobijo sa udeležbo na vsaki dirki, se tekmovalci skorajda preživijo. Po drugi strani pa niti treningi niti dirke doma niso zastonj. Kros za pokal Dela Na predlog Atletske zveze Slovenije je iz vrini odbor Zveze kulturnih organizacij Radovljica sprejel sklep o prevzemu organizacije 15. krosa za pokal Dela. Tekmovanje bo 15. oktobra v Radovljici in bo zaključek akcije krosov po občinah. Organizator in Atletska zveza Slovenije pričakujeta, da bo nastopilo v okviru občinskih reprezentanc okrog 2.000 tekačev v petnajstih starostnih kategorijah od mlajših pionirjev do veteranov. Veriga pred Železarno Na rekreacijsem šahovskem turnirju, ki £■ je organizirala iahovska sekcija ELAN egunje, je nastopilo 13 sindikalnih moštev. Vrstni red: 1. VERIGA Lesce (Osterman, Hsrinski, Perovič, 2agar in Rsdevič) 3»,5. 2. ŽELEZARNA Jesenice (Kruičar, Ravnik Franc, Lužnik, Jan in Bec) 38. 3. ISKRA Kranj - 34, 4. ALPLES 2elezniki - 2t,5. 5. JELOVICA Sk. Loka - 27,5. 6. CARINARNICA Jesenice - 26. 7. Postajs Milice Sk. Loka - 22,5, M.-S. UJV Kranj in ELAN I Begunje - 20. 10. IHKRA ATC - 17,5, 11. TVD PARTIZAN Mošnje - 14,5. TOKOS Tržič - 13.5 in 13. ELAN II Begunje - 10,5. Najboljše posamezne izide po deskah no dosegli: I. deska - MAZI (Iskra), 2. desk« — Ravnik Franc (2elezarns), 3. deska — Perovič (Veriga) in 4. deska - Radevič (Veriga) Prizadevni organizatorji iz šahovske sekcije ELAN Begunje so obljubili, da bodo turnir organizirali vsako leto. V I' Dosti pomembnejše od stroškov so izkušnje, ki jih kolesarji dobivajo na tujih dirkah. Razlika med njimi in našimi je namreč ogromna in samo škoda je, da so se zvezni funkcionarji tega zavedli šele zdaj. Medtem ko je udeležba pri nas po navadi precej skromna, kvaliteta nastopajočih pa še bolj, v tujini na nobeni dirki ni manj kot sto kolesarjev. Ali na zelo redkih. Da o tekmovalcih, ki celo naše najboljše presegajo za en razred, ne govorimo. Čeprav je kolesarstvo tudi kolektivni šport, prevladuje sposobnost oziroma moč m ter iznajdljivost vsakega posameznika. »Zabušavanje« v skupini, ki je za naše dirke običajno najmanj do polovice proge, tam ni. Vsak vozi prvenstveno zase, lahko bi rekli, na vse ali nič. Temu primerne so zato tudi hitrosti, ki precej presežejo 40 kilometrov na uro, »jugoslovansko znamko«. Ob tem se lahko vprašamo, kako dolgo bo na naših dirkah še prevladovalo klu-baštvo in nesmiselno taktiziranje, ki kolesarjem samo škoduje. Kdaj. bodo fantje Dokazali več bojevitosti, želje za lastni uspeh? Kajti dokler si teh lastnosti ne bodo privadili, v mednarodni konkurenci, razen redkih izjem, ne bodo imeli kaj iskati. Zato je prav, da se učijo zunaj. Upajmo, da bodo izkušnje znali koristno prenesti na domače terene. Nekaj dobrih znakov se je letos le pokazalo. H. Jelovčan Lampič četrti PORDENONE —V italijanski pokrajini Pordenone je bila v nedeljo, 24. avgusta, mednarodna kolesarska dirka mladincev za 24. Pokal Prodolone. Nastopilo je 75 kolesarjev, med njimi tudi vsi jugoslovanski kandidati za reprezentanco, ki bo od 12. do 14. septembra zastopala naše ba rve na tradicionalni mednarodni etapni dirki Po Istri. Proga je bila krožna, dolga 108 kilometrov. Prvi mesti sta osvojila Italijana Ciozan in Carnielotto, naši mladinci pa so znova dokazali, da so v močni mednarodni konkurenci sposobni poseči v sam vrh. Takole so se uvrstili: 3. Povirk (Astra), 4. Lampič (Sava), 12. Udovč (Astra), 14. Pavlic (Rog), 18. Planin, 18. Cerin (oba Aatra), 22. Mam in 23. Polanc (oba Sava). Poprečna hitrost zmagovalca je bila skoraj 44 kilometrov na uro, kar tudi priča, da je bila dirka na visoki kvalitetni ravni. H J Kandidati izbrani KRANJ - Od 12. do 14. septembre bo kolesarski klub Siporez iz Pulja pripravil vsskoletno mednarodno etapno dirko Po Istri, najzahtevnejše in po udeležbi najvalitetnejše tekmovanje mladincev pri nas. Kandidati, ki bodo na dirki zastopali jugoslovansko reprezentanco, so že znani. Prevladujejo slovenski tekmovalci: Cerin, Planin, Udovč in Povirk iz Astre, Pavlic iz Roga, Marn iz Save ter Stojanovič iz Beograda. Od šesterice jih bo lahko nastopilo samo pet, kdo bo iz državne vrste izpadel, pa bo znano Šele nekaj dni pred startom. Prav tako so že znana tudi imena mladih kolesarjev, ki bodo zastopali prvo in drugo ekipo Slovenije. Med njimi so ksr štirje Kranjčani, in sicer Lsmpič, Tunič. Ksvaš in Zevnik, ki je določen za rezervo. ij j VOLOS — Jugoslovanski plavalci so na letošnjem članskem balkanskem prvenstvu v most v enem delu tekmovanja dosegli tisto mesto, ki smo pričakovali. So tretja najboljša plavalna reprezentanca na Balkanu. Po pričakovanju so bili prvi Bolgari, ki imajo najboljšo moško moštvo, pri ženskah pa so v moštvenem delu slavile Romunke. Jugoslovani so v moškem moštvenem delu drugi, medtem ko so bile ženske tretje. Na balkanskem prvenstvu so naši plavalci in plavalke dosegli tri nove štafet -ne državne rekorde. Nove znamke v štafetah so dosegli moški na 4 x 200 m kravi in 4 x 100 m kravi, ženske pa so nov rekord postavile v štafeti 4 x 100 m kravi. V tej ženski štafeti je kot prva jugoslovsnka Zaj-čeva popravila dvanajst let stari jugoslovanski rekord. Ta rekord je doslej imela Segretova. V posameznem delu je bila Vesna Praprotnik na 200 m delfin druga. Plavala je odlično in postavila nov jugoslovanski rekord. Od Jugoslovanov se je po pričakovanju najbolje odrezal Kranjčan Borut Petri č. Petri č je osvojil tri balkanske naslove in bil enkrat tretji. Balkanski naslov je osvojil tudi Darjan Petrič na 1500 m kravi, medtem ko je bil na 400 m mešano drugi. Moštveni vrstni red — moški — 1. Bolgarija ltS, 2. Jugoslavija 1S0, S. Grčija 110, 4. Romunija 00,5, 5. Turčija 58; ženske — 1. Romunija 178, 2. Bolgarija 177, 3. Jugoslavija 108, 4. Grčija 88, 5. Turčija 17; skupno — 1. Bolgarija 570, 2. Romunija 277, 3. Jugoslavija 188,4. Grčija 104.5. Turčija 72. Rezultati - moški - 100 m delfin: 1. Va-silev (Bolgarija) 57,84 (rekord BP), 5. B. Petrič (Jugoslavija) 58,51; 4 x 200 m kravi: 1. Bolgarija 7:52,52, 2. Jugoslavija (D. Petrič, Novak, Dopsaj, B. Petrič) 7:53,83 (rekord SFRJ); 200 m kravi: 1. B. Petrič 1:56,37, 4. D. Petrič (oba Jugoslavija) 1:58,08; 200 m mešano: 1. Koekinas (Grčija) 2:10,41, 8. B. Petrič (Jugoslavija) 2:16,42; 100 m hrbtno: 1. Madache (Romunija) 1:00,22, 3. Kos (Jugoslavija) 1:01.22: 4 X 100 m mešano: 1. Bolgarija 3:58,60, 3. Jugoslavija 4:02,50; 1500 m kravi: 1. D. Petrič 16:10,52, 5. Celar (oba Jugoslavija) 16:58,82; 200 m hrbtno: 1. Mandache (Romunija) 2:12.40. 2. Miloš 2:10,45, 3. Sevo Vaterpolo Pionirji in mladinci za prvaka SFRJ KRANJ — Letni bazen v Kranju bo v soboto in nedeljo gostil najboljša mladinska in pionirska vaterpolska moštva Slovenije. Pionirji in mladinci bodo namreč imeli svoje republiško prvenstvo. V obeh konkurencah bodo nastopila vsa moštva, ki imajo drugoligaše in tista moštva iz Slovenije, ki načrtno delajo tudi s pionirskimi in mladinskimi moštvi. V obeh konkurencah bodo v vlogi favoritev za prvaka tudi pionirji in mladinci kranjskega Triglava. Pričetek tekmovanja bo v soboto ob 9. uri. -dh ROKOMET Tržič ani pripravljeni TRŽIČ - V soboto, 30. avgusta, se bo pričelo letošnje prvenstvo v republiški ligi za rokometa še in rokometašice. Ena od ekip z Gorenjske, ki nastopa v tem tekmovanju, so tudi igralci tržiškega Peka, ki se bodo v prvem kolu doma pomerili s povratnikom iz druge lige, z ekipo slovenjgraške-ga Partizana TU8. Tekma bo jutri ob 10. uri na rokometnem igrišču v Križah. Pred pričetkom prvenstva smo se mudili na zadnjem treningu Trtičanov, ki so po besedah trenerja Janeza Goaarja dobro pripravljeni, saj so bile priprave v Poreču, ki so trajale teden dni, uspešne. V tem tednu so dodobra uigraK ekipo, pomerili pa so se tudi z domačini, ekipo Novigrada ter z ekipo Trboveljčanov, ki so bili prav tako na pripravah ob morju. Vsa ta tri srečanja so Trtičani dobili, prepričljivo pa so zmagali tudi na zadnji preizkušnji pred začetkom prvenstva, saj so v torek zvečer na domačem igrišču ugnali drugoligaša Jadrana iz Kozine z 25:20, potem ko so izrazito boljšo igro pokazali v prvem polčasu, ki se je tudi končal s prednostjo sedmih zadetkov. V taboru tržaških rokometašev se zavedajo, da bo že prvo prvenstveno srečanje v novi sezoni 1980/81 sila težko, saj je ekipa Partizana TU8 iz Slovenj Gradca po izpadu iz druge lige polna ambicij, da se tja čim hitreje povrne. Trtičani pa so tudi letos eni od kandidatov za visoko uvrstitev v slovenski ligi. Kljub vsemu pa bi domačim v tem srečanju, na začetku novega prvenstva, morali zmagati in če že ne drugegs, izkoristiti prednost domačega igrišča. Janez Kikel V boj za točke KRANJ - Jutri,v nedeljo bodo v Sloveniji oživela rokometna igrišča. S tekmovanjem bodo pričeli rokometaši in rokometašice v slovenski rokometni ligi, moški drugi republiški rokometni ligi in mladinci v skupini center in jug. V moški republiški rokometni ligi sodelujejo ekipe Lipe, Branika, Šoštanja, Rudarja, AERA. Peka. Prul. Velike Nedelje. Partizana TUS, Minerve. Usnjarja in Jelovice. Obe gorenjski ekipi igrata jutri zvečer in sicer ob 18.30 bo srečanje v Saaart-nem Usnjar : Jelovica, ob 10. uri pa v Križah Peko : Partizan TUS. Tekmo bosta sodila Šetinc in Hauptman. Prav tako kot v moški naatopa tudi v ženaki republiški rokometni ligi 12 ekip in sicer Itas Kočevje. Velika Polana. Slovan. Burja. Drava. ETA. Izola. Mlinoteat, Preddvor, Šentjernej, Šmartno in Branik. Rokometašice Preddvora bodo v prvem jesenskem kolu gostovale. Tekma Šmartno : Preddvor bo v nedeljo ob 10.30 uri. S tekmovanjem pričnejo tudi v drugi moški republiški rokometni ligi. Ze v prvem kolu bo jutri ob 10. uri gorenjski derbi Kamnik : Žabniea. Tekmo bosta sodila Gregorčič in Cvelbar. V republiški mladinaki rokometni ligi - center sodeluje deset ekip. Izredno zanimivi prvenstveni srečanji prvega kola bost« v nedeljo ob 10. uri Jelovica : Kranj in ob 11 uri Kamnik : Peko. , Kuhltr (oba Jugoslavija) 2:12.80; 400 m mešano: 1. B. Petrič (Jugoslavija) 4:30.03; 4 x 100 m kravi: 1. Bolgarija 3:35.30. 2. Jugoslavija 3:37.01 (rekord SFRJ); 400 m kravi: 1. B. Petrič 4:03.58. 2. D. Petrič (oba Jugoslavija) 4:04.54; 200 m delfin: 1. Koekinakis (Grčija) 2:07,87. 3. B. Petrič 2:08,33, 5. D. Petrič (oba Jugoslavija) 2:11,42; ženake - 100 m kravi: 1. Minkena (Bolgarija) 59.55 (rekord BP). 3. Separovič 1:00.76. 4. Zaje (obe Jugoslavija) 1:01,84: 100 m delfin: 1. Dangalakova (Bolgarija) 1:03,03 (rekord BP). 0. Praprotnik (Jugoslavija) 1:08,26; 4 x 100 m kravi: 1. Bolgarija 4:03.32, 2. Romunija 4:06,24, 3. Jugoslavija 4:07.56 (rekord SFRJ); 200 m mešano: 1. Dangalakova (Bolgarija) 2:20,56. 5. Separovič 2:30.20. 6. Praprotnik (obe Jugoslavija) 2:20,92; 200 m delfin: 1. Paraiii (Romunija) 2:21.41. 2. Praprotnik 2:22.46 (rekord SFRJ), 4. Beriožnik (obe Jugoslavija) 2:31.02; 800 m kravi: 1. Dara (Grčija) 9:01,42, 5. Krašovec 0:40,18, 6. Rebolj (obe Jugoslavija) 9:43,20; 400 m mešano: 1. Dangalakova (Bolgarija) 5:01,26. 5. Praprotnik 5:17.05. 6. Cvek (obe Jugoslavija) 5:32,77. ^ Veslanje Največ Bledu in Braniku BLED — Blejsko jezero je dva dni gostilo najboljše slovenske veslače, ki so se v konkurenci mlajših mladincev, mladink in članov borili za letošnje republiške veslaške naslove. Med vealačicami in veslači iz Izole, Kopra, Maribora in Bleda so največ uspeha imeli domačini in tekmovalci Branika iz Maribora. Razveseljivo je, da so se tega prvenstva udeležili tudi veslači iz Ljubljane. V obeh dneh je bilo na blejskem jezeru doseženih neksj dobrih rezultatov. To je garancija, da bodo slovenski veslači igrali spet pomembno vlogo na državnem članskem prvenstvu, ki bo letos v Splitu. Med slovenskimi veslači so nastopili tudi gostje Mladosti iz Zagreba in Korane iz Karlovca, saj je to tekmovanje štelo tudi za jugoslovanski pokal. Rezultati — ml. mladinci: enojec: 1. Bled 4:35,10, 2. Branik 4:44,90; dvojni dvojec: 1. Bled 3:38,80, 2. Branik 3:41,50; četverec s krmarjem: 1. Argo 4:32,00; mladinci — enojec: 1. Branik 5:25,40; dvojec brez krmarja: 1. Bled 5:20,40; dvojni dvojec: 1. Bled 5:13^8; četverec brez krmarja: 1. Bled 4:52,73; osmerec: 1. Mladost (Zagreb) 4:41,25; mladinke — enojec: 1. Nautilus 3:54,18; dvojni dvojec: 1. Nautilus 4:06,95; člani — enojec: 1. Jurše (Branik) 7:23,80; dvojni dvojec: 1. Branik 6:56,31; dvojeebrez krmarja: 1. Branik 7:26,70; četverec s krmarjem: 1. Bled 6:30,52; četverec brez krmarja: 1. Branik 6:10,56. 2. Argo 6:24,94; dvojni četverec: 1. Branik 6:33,67; osmerec: 1. Nautilus 6:45,15; moštveno — ml. mladinci: 1. Bled 12, 2. Branik 9, 3. Argo 7; mladinci: 1. Bled 21, 2. Branik 7; mladinke: 1. Nautilus 14, 2. Bled 5; člani: 1. Branik 28, 2. Nautilus 14, 3. Bled 7. -dh NOGOMET Težaven začetek Tudi nogometaši v SNL bodo začeli s tekmovanjem. Kranjsko peto selekcijo čakata v prvih dveh kotih dve izredno teški gostovanji in zato se lahko zgodi, da ne bodo osvojili niti točke. Preseneča tudi obnašanje nekaterih igralcev, ki neredno trenirajo, nekateri pa so tudi na dopustih. Veliko skrbi torej za Odbor za selektivni nogomet in trenerja Rudija Kobana, ki ima nehvaležno nalogo, da moštvo pripravi za napore ligaškega tekmovanja. Igralske okrepitve so, predvsem to velja za igralce, ki so prešli iz četrte selekcije (Belznčič), vprašljiva pa je forma nekaterih ključnih igralcev (Mrak. Radosavljevič, Kneževič in še nekateri), ki so bili na dopustih. Tudi vprašanje vratarja je pereče, čeprav sta tu zelo izkušena Hace in Beton. V obrambi bo najmanj težav: Belančič M., Jakara, Jošt in Legat so maj resnejši kandidati, tu pa so še mladi Mujič in ostali. Vezna vrsta je najbolj pereča: Mrak, Radosavljevič in Osredkar bi bili glede na lansko prvenstvo najboljša rešitev, če pa bo moštvo igralo sistem 4-4-2, kar je najbolj verjetno, potem je položaj s vezisti še bolj težaven. V napadu lahko igrajo Česen, Kneževič, Cotman, še najbolj vsestranski pa je Z. Belančič, ki lahko igra na skoraj vseh mestih v moštvu. Tu je še izkušeni Tkalec, ki bo verjetno moral zaigrati v ožji obrambi, ker dobro skače in je borben. Vsekakor pa bodo svojo priložnost lahko izkoristili tudi mladi (Murnik, Cotman. Kregar, Bra-deško. Eržen in še kdo) ter vratar Žagar. Manj skrbi je pri mladincih, kjer je konkurenca izredno močna in moštvu manjka le še uigranost in še en vratar. Dolga leta so že Pečenko Horvat. Bradeško. Eržen, Batiatič, Križaj obetavni igralci. Cas je, da to s obnašanjem in igro dokažejo. Vsekakor pa bo to sezona Mraka, Taneskegs, Korenjaka, Mencigarja, Klančarja in še nekaterih mladik, ki šele vstopajo v slovenski nogomet. Selekciji Triglava torej začenjata novo sezono. Cilj vseh v Triglavu in ostalih selekcijah pa je jasen: nogomet mora biti in je kranjski šport! TUDI REKREATIVCI BODO ZACELI Tudi moštva obeh članskih in mladinske občinske lige se že pripravljajo na novo nogometno sezono. Znova veljajo pohvale SD Jakob Stucin iz Prebacevega. ki je prijavilo svoje moštvo, manj razveseljive pa so novice iz nekaterih zelo stabilnih klubov, ki imajo težave z igralci (Korotan, Primskovo). Se posebej Primskovo je zanimiv primer, saj ta zares obetaven klub, ki je slovel kot najmnožičnejši v občini, komaj zapolnjuje nekatere vrzeli v samo eni članski ekipi. Sicer pa bo nova sezona tudi priložnost, da se popravijo stare napake. Teksaovanje bo vodila OZN Kranj, sodniki pa tudi obljubljajo svoj prispevek k dobremu tekmovsnju, čeprav je res. ds vsega ne morejo storiti sami. Najresnejši kandidat sa prvo mesto je Triglav, ki je odlično moštvo prekaljenih igralcev, ki so tudi dober kolektiv, tu pa sta potem ša Sava in Šenčur, vsi ostali pa bodo v sredini lestvice, oziroma ae bodo borili za obstanek. V B ligi bodo Primskov-Ijnni skušali izboriti povratek med najboljše. Konkurente imajo v Filmarjih. Pri mladincih ni izrazitega favorita. M Suhi« Nogometaši Škofje Loke praznujejo ŠKOFJA LOKA - Za petdesetletnico nogometa v Škofji Loki je domači nogometni klub LTH pripravil dvodnevno praznovanje. Ze jutri, v soboto, bodo ob 18.30 imeli slavnostno sejo izvršnega odbora nogometnega kluba. V okviru tekmovanj oo Ločani pripravili v soboto kar dve nogometni srečanji. Ob 15. uri se bodo na neogmet-nem igrišču v Puštalu pomerili igralci stari nad štirideset let. To bo zanimivo srečanje bivših nogometašev LTH in Save iz Stražišča. Po tej tekmi bo še eno zanimivo srečanje. Ob 10.30 bosta na igrišče pritekli moštvi Antene in ženska reprezentanca Slovenije. V moštvu Antene bodo zbrani znani Slovenci: igralci, pevci in novinarji. V nedeljo ob 8. uri se prične mednarodni nogometni turnir. Na ta turnir so nogometaši LTH povabili moštva iz Sel na Koroškem, žirovsko Alpino in nogometaše iz pobratenega italijanskega mesta Savodenje. Seveda pa bodo na tem turnirju, ki bo končan ob 12.30, nastopili tudi domačini. Tako bodo v Škofji Loki dostojno proslavili zlati nogometni jubilej. -dh t*_— *y Nogometni turnir za pokal Staneta Perca LESCE - Pod pokroviteljstvom krajevne organizacije ZB NOV Radovljica je Nogometni klub Lesce v soboto, 25. avgusta, organiziral letos že 15. spominski nogometni turnir za pokal Staneta Perca, borca in nekdanjega odličnega športnika iz Ra" dovljice. Na svečanosti ob otvoritvi turnirja je zbranim nogometašem in vodstvom klubov iz Hrastnika, Kranja, Bohinjske Bistrice in Lesc spregovoril predstavnik krajevne organizacije ZZB NOV Radovljica, ki je orisal lik Staneta Perca. Nogometaši iz Lesc so bili prvi, drug" igralci Proletarca iz Hrastnika, tretji P* i igralci nogometnega kluba Sava Kranj, četrti p< nogometaši iz Bohinjske Bistrice. Komu pokal Godešiča GODESlC - 2e vrsto let nazaj SD Kondor iz Godešič organizira zanimiv nogo* metni turnir za prehodni pokal. Tako bo tudi v soboto in nedeljo. Za prehodni pokal se bo v soboto 'n nedeljo potegovalo šest moštev. Naslov najboljšega iz lanskega turnirja brani moštvo NK Polet is Sv. Duha. Turnir se začne v soboto ob 14. uri, v nedeljo pa bo prvo srečanje ob 8. uri. J. Starman Triglavani zmagujejo KRANJ - V okviru priprav za jesenski del prvenstva v občinski ligi so nogometaši Triglava gostovali v Mengšu. Bili so boljši od moštva gostitelja, saj so to srečanj« Triglavani dobili s 6:2. Gole za Triglav so dosegli: Stular 3, Sprajcar 2 in Krnic L *• domačine je bil dvakratni strelec Kalu*' nik. Enak uspeh kot v Mengšu so nogometaši Triglava - igrali so: Eljon, Dulič, Valant. Kordež. Krnic. Brezar, Stular, Moki«. Sprajcar, Tkalec, Česen, Radakovič in M»-rič - dosegli na gostovanju v Moravčah. Po enakovredni igri so tudi to tekmo dobili. Izid - Triglav : Moravče 4:3 (*3' Gole za Triglav so dosegli: Sprajcar 3 >n Mokičl. R Gro« V nedeljo balinarski turnir Radovljica - V nedeljo. 31. avgusta, prireja BK Radovljica na svojih baliniščih XV. mednarodni balinarski turnir za pokal Gorenjske 1980. Za to tradicionalno balinarsko priredite se je prijavilo 12 moštev iz Slo-venije, Hrvatske in Italije. Slavnostna otvoritev in 10 tek tekmovanj bo ob 8. uri D balinišču v radovljiškem športnem parku. Tekmovanja pa boa tudi na balinišču pri domu upokojencev v Radovljici. V PJ^JJ slabega vremena so se odločay\ bodo vsa tekmovanja na pokri baliniščih BK Lesce v Lescah. Sklepna slovesnost bo <>" ' uri v športnem parku, kjer podelili pokale, nagrade in P znanja uspešnim ekipam W hovim vodstvom. Otroci v prometu Voznikom motornih vozil Ze v ponedeljek bodo ceste zjutraj in opoldne pa tudi popoldne polne otrok, ki bodo po počitnicah spet nabirali znanje v šolskih klopeh. Na cesti bodo bržkone nekateri tudi razposajeni. Pozabili bodo na varnost. Posebno ogroženi v prvih mesecih so prav gotovo prvošolci. Mnogi bodo prvič samostojno zakoračili proti soli, večina pa se prav gotovo ne zaveda vseh nevarnosti, ki jim prežijo na cesti. Najmlajši bodo seveda prve mesece nosili okoli vratu rumene rutice, tako da se bodo že od daleč ločili od drugih in s tem opozarjali ostale udeležence v prometu, da so novinci na cesti in da je zato nanje treba še posebej paziti. Na cestah, kjer ni pločnikov, pa bodo v mraku nosili tudi odsevne narokavnike. V bližini sol bodo otroci prečkali ceste preko prehodov za pešce. Večina teh prehodov je dobro vidnih, ostale bodo de obnovili. Večina sol ima tudi ob teh prehodih rumeno utripajočo luč, ki se posebej opozarja voznike na počasno in previdno vožnjo. Vozniki pa bi morali vedeti, da so otroci prepričani, da se jim na prehodu za pešce ne more nič zgoditi. Zato tudi enostavno stečejo čez prehod, ne da bi se prepričali, če se ne bliža vozilo. Pri prehodu čez cesto v bližini šol bodo učencem v Ervih mesecih pomagali pionirji prometniki, ki ga morajo vozni-i upoštevati prav tako kot prometnega miličnika. Ze veliko učencev je opravilo kolesarski izpit, vendar pa njihovo obnašanje na cesti ni zmeraj tako, kot velevajo pravila. Ni dovolj, če voznik vidi napake kolesarja, bolje je, da se mu kar najbolj izogne in tako prepreči najhujše. Vozniki nai bi pri vožnji mimo šol ali mimo skupine otrok na pločnikih ali na cesti bili še posebno pozorni. Že od daleč je treba otroke opozoriti na vozilo, potem pa pazljivo peljati mimo. Le na ta način bo lahko marsikateri voznik preprečil nesrečo, obenem pa se bodo otroci tudi učili varnosti in samozaščitnega ravnanja v prometu. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Sob Kranj DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 30. avgusta, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa, Maistrov trg 11 in Na vasi, Šenčur od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Klemenček, Duplje, Naklo v Naklem, Krvavec, Cerklje, Hrib, Pred- dvor, Kočna, Zg. Jezersko, Na Klancu, Oprešnikova 84, Kranj. Živila — Potrošniški center Planina II, Planina 63. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi, Šenčur. JESENICE: Emona market, Prešernova l/a in Rožca - Samopostrežna trgovina na Javorniku, O. Novaka 8. Univerza Maribor Visoka ekonomsko komercialna šola Maribor sekcija Kranj obvešča, da vpisuje slušatelje za študij ob delu v šolskem letu 1980 /81. Za vpis na I. stopnjo je potrebna popolna srednja šola. Dokumenti, ki jih je treba predložiti ob vpisu so: diploma, izpisek iz matične knjige in potrdilo delovne organizacije o zaposlitvi. Vpis bo v Kranju v četrtek, dne 4. septembra 1980 od 8. do 12. ure in od 14. do 19. ure na Prešernovi 11/1 v dvorani. Naknadni vpis za nove slušatelje in vpis v II. letnik bo možen še do 20. septembra 1980 v pisarni VEKŠ Kranj - Prešernova 11, vsak dan od 10. do 12. ure in od 14. do 16. ure. Evidenčni vpisi bodo še do 20. decembra 1980. Po tem roku ne bo več možen noben vpis. ALPINA Tovarne obutve Žiri, Stara vas 23, n.sol.o. TOZD Prodaja objavlja na podlagi sklepa komisije proste delovne naloge: 1. oblikovalca za nedoločen čas 2. serviserja za nedoločen čas Kandidati za razporeditev na navedena dela in naloge morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: šola za oblikovanje — srednja izobrazba, 2 leti delovnih izkušenj; pod 2.: srednja strokona izobrazba čevljarske oziroma tehnične smeri, vsaj pasivno znanje enega svetovnega jezika. 2 leti delovnih izkušenj. Pismene prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Alpina, tovarna obutve Žiri, Komisija za delovna razmerja za TOZD Prodaja Žiri, 64226 Žiri. /ORUjENO POOJETH StOVENSKt .'I : I / IKNI f ŽELEZARNA JESENICE Na osnovi sklepa delavskega sveta TOZD Strojne delavnice z dne 1. 8. 1980 in določil statuta ter sklepa razpisne komisije RAZPISUJEMO delovne naloge vodjo TOZD Strojne delavnice Poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: da ima visokošolsko izobrazbo in pet let uspešnega dela v industriji. da ima družbenopolitične in moralno stične kvalitete ter aktiven odnos do razvijanja samoupravljanja. Mandat izbranega kandidata bo trajal 4 leta Kandidati naj pošljejo prijavo /. dokazilom o izpolnjevanju pogojev v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo TOZD Strojne delavnice« v 15 dneh po objavi na naslov: Železarna Jesenice - kadrovski sektor, C. železarjev 8, 64270 Jesenice. O izidu izbire bodo kandidati obveščeni v 30dneh od dneva izbire NESREČE NEPREVIDNO NA PREDNOSTNO CESTO Škofja Loka - V ponedeljek, 25. avgusta, nekaj po 15. uri se je na regionalni cesti pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Ivisa Šubic (roj. 1954) iz Gorenje vasi je peljala od Reteč proti Škofji Loki; na Ljubljanski cesti je z desne stranske ceste pripeljal na Ljubljansko voznik osebnega avtomobila Jakob Pogačar (roj. 1935) iz Cn,l nnnrp i ni Hovoli prepričal, če je cesta prosta. V trčenju sta bila oba voznika lažje ranjena, škode na avtomobilih pa je za 25.000 din. Nenadoma na cesto Kranj — Sedemletni Aleš Žnidar je v ponedeljek, 25. avgusta, ob 18.30 stal v skupini otrok na avtobusni postaji v Hrastju. Nenadoma je stekel čez cesto, ne da bi se prepričal, če je prosto. Prav tedaj je mimo pripeljal v osebnem avtomobilu voznik Jožef Novak (roj. 1913) iz Podreče, ki je sicer zaviral, vendar pa nesreče ni mogel preprečiti. S pretresom možgan in odrgninami so Aleša prepeljali v Klinični center. Tovor ni bil označen Kranj — Na lokalni cesti v Pre-dosljah se je v torek, 26. avgusta, ob 19. uri pripetila prometna nezgoda. Voznik traktorja z vozom Anton Roblek (roj. 1948) s Suhe je peljal les za ostrešje, ki je visel še kake tri metre čez dolžino voza, ni pa bil tovor tudi označen. Voznik je pri hiši št. 41 prečkal cesto; ko je bil že skoraj čez, le zadnji del tovora je bil še kak meter oddaljen od roba, je z desne strani pripeljal voznik kolesa z motorjem Miran Močnik (roj. 1964) iz Milj s sopotnico Vero Močnik. Voznik kolesa z motorjem ni opazil, da je del tovora še na cesti, tako da je z ogledalom trčil v les in padel. V nesreči je bil lažje ranjen in so ga prepeljali v Klinični center. L. M. Vlom hitro razkrit BLED - V ponedeljek, 25. avgusta, je neznanec vlomil v gostilno Beta ni ja v Krnici in odnesel le za 650 din drobiža. Delavci oddelka milice Bled pa so hitro ugotovili, da je nepovabljen vstopil v gostilno Zdravko S., star 19 let; ta je pred časom vlomil tudi v Planinski dom Lipnica, od koder je odnesel radijski aparat grun-ding. Kdo je videl roparja? Kranj — V ponedeljek, 25. avgusta, ob 22.30 je neznanec skušal oropati Frančiško Pečnik, staro 82 let. Pečnikova je pozno v noč še delala v svoji delavnici, kjer popravlja dežnike. Neznanec je vstopil, ugasnil luč in zahteval denar ter oškodovanko podrl na tla. Na srečo je prav tedaj prišla Milena Bizjak, ki je že prej opazovala z okna svojega stanovanja sumljivega neznanca, ki se je smukal po Prešernovi ulici. Prihod Bizjakove je neznanca prestrašil, da je pobegnil proti Titovemu trgu in naprej v Jenkovo in Tomšičevo ulico. Bizja-kova ga je hotela med vrati še zadržati, toda iztrgal se ji je in pobegnil. Bizjakova je povedala, da se je neznanec pred napadom skrival v Prešernovi ulici v vratih nasproti Pečnikove delavnice. Pred napadom se je še enkrat sprehodil proti Titovemu trgu do trgovine Tina in se nato vrnil, ko se mu je zazdelo, da na ulici ni več veliko ljudi. Moški je imel čez obraz črno nogavico z izrezanimi odprtinami za oči. V delavnici je izgubil rumeno gospodinjsko gumijasto rokavico. Visok je bil okoli 170 cm, bolj suhe postave, oblečen v obrobljene modre kavbojke ozkega kroja. Uprava javne varnosti Kranj naproša vse občane, ki so se približno v tem času mudili na Titovem trgu in Prešernovi ulici in so morda videli moškega, ki ustreza temu opisu, da to spo roče UJV Kranj ali postaji milice Kranj; obenem pa UJV prosi fanta, ki je prišel -s Titovega trga prav tedaj, ko je neznanec bežal v to smer. da se oglasi na UJV Kranj, saj je vsaka informacija o storilcu dobrodošla pomoč pri raziskovanju tega dogodka ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube hčerke, sestrice, vnučke, nečakinje in sestrične NATAŠE SVETELJ se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom in sodelavcem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, našo malo Natašo pospremili na njeni zadnji poti, ter ji darovali cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni Šiviljstvu Klakočar, Sindikalni organizaciji Alpetour — TOZD Remont Primskovo terNK — Šenčur. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni! Tupaliče, Šenčur, 27. avgusta 1980 Vsem, ki ste prišli od blizu in daleč, da ste spremili na zadnji poti nagega dragega METODA JANCA izrekamo globoko zahvalo Zahvaljujemo se za vsa izražena sožalja, vsem darovalcem cvetja, pevcem za zapete žalostinke. sodelavcem Živila Kranj, Organizaciji ZB - Križe ter govorniku Ivanu Gregorcu Posebno zahvalo pa smo dolžni osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani. Inštitutu na Golniku, ZD — Tržič, posebej pa še dr. Martinčiču za dolgoletno zdravljenje in vsestransko pomoč v času bolezni. Hvala tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči njegovi! Senično, 19. avgusta 1980 ZAHVALA Ob prerani in težki izgubi našega dragega moža, atka, starega ata. brata in strica FRANCA ORANICA iz K rižev Se iskreno zahvaljujemo vselil sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojniku poklonili cvetje in vence, nam izrekli sožalje in ga spremili do njegovega zadnjega doma: Posebno se zahvaljujemo govornikom za poslovilne besede ob odprtem grobu: tov Sitafju v imenu gasilcev, tov. Teranu v imenu kmetov, Kmetijske zadruge in vaščanov ter tov Albrehtu v imenu Krajevne skupnosti Križe Zahvaljujemo se tudi g. župniku za pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in pihalnemu orkestru. Vsem. ki ste nam na kakršenkoli način pomagali v teh težkih trenutkih, še enkrat iskrena hvala Žalujoči: žena Francka, srn Tonček, hčerka Dragi z družino, brat Viktor z družino, sestre Micka. Francka in Katrca /. družinama ter drugo sorodstvo Križe, 22. avgusta, 1980 MARTA ODGOVARJA Renata — Kranj Stara sem 19 let, visoka 171 cm in 62 kilogramov težka. Rada bi imela hlačni komplet, kakršen je trenutno v modi. V pismu vam prilagam tudi vzorec blaga, ki sem ga kupila v ta namen. HI f 1 Ur r-J r Odgovor: Blazer je krojen kot moški suknjič. Ima daljšo fazono in se zapenja na en sam gumb. Žepa sta vrezana, dolžina sega čez boke. Hlače so širše, spodaj močno zožene. Zapenjajo se spredaj z zadrgo, žepa sta poševna. Spredaj sta po dve gubici, obrnjeni proti zadrgi. Pas ima zankice, tako da lahko vanje vdenete pas iz usnja. r Kompot iz suhih sliv po švedsko 250 gramov suhih sliv čez noč namočimo y vodi, da se zmehčajo, naslednji dan pa jih z lupini-co limone okrog pol ure kuhamo in pustimo, da se v tej tekočini ohlade. Slive porazdelimo v štiri skodelice in jih prelijemo z os-minko litra sladke smetane. ZDRAVJE V NARAVI Ko izbiramo preprogo Velurne Ce je nit na površini flora prerezana, tedaj imenujemo to odprti flor, preproge s takim florom pa s skupnim imenom velur. Površina je pri večini žametna in podobna krznu, razen pri modernih rva preprogah. Velurje izdelujejo ročno ali strojno v klasičnih orientalskih vzorcih, enobarvne ali pa tudi z raznimi modernimi fantazijskimi vzorci. Kvaliteto pri velurnih preprogah odloča navadno število vozlov na kvadratni meter. Cim več jih je, tem gostejši in trpežnejši je flor. Umazanija se odbija od njega in se ne zajeda v notranjost. Navadne preproge imajo 10 do 40.000 vozlov, fine pa tudi po 100.000 vozlov na kvadratni meter. Velurne preproge so na splošno mehke, tople, močno duše ropot, zahtevajo pa obzirno rabo in nego. K velurnim preprogam štejemo več vrst preprog. Najbolj poznane so orientalske, ki pa so danes po večini izdelane industrijsko. Vse imajo krznu podobno gosto površino s tipičnimi orientalskimi vzorci in barvami^ najznamenitejše po izdelavi in vzorcu so: Smirenske preproge so iz volne in imajo nekoliko višji flor. Vzorci so geometrijski, barve žive. preproge Perzijske preproge imajo zelo nizek in gost flor, ki je iz volnenih, svilenih, pri industrijski izdelavi tudi iz sintetičnih niti. Osnova je vedno bombažasta, kar je značilno za rese, ki so pri originalnih preprogah vedno sestavni del in nikoli dodane. Perzijske preproge imajo razna imena. Najimenitnejše so bunara, tebriz, heriz, teheran in druge. Nad najdragocenejše štejejo buharo, ki je toplih rjavkastih tonov s črnim vzorcem in se svileno spreminja. Pri tebriz preprogah je vzorec listnatega motiva in v modri in črni barvi. Heriz preproge pa so največkrat rjavo rdeče z vzorcem ravnih črt. Berberske preproge so doma iz Afrike. So volnene, manj gosto voz-lane in daljšega flora, z vzorcem ali tudi brez njega. Vzorec je enostaven, iz črt, zobcev in rogljev. Navadne velurne preproge so industrijske izdelave in so lahko vzorčaste in enobarvne. Po kvaliteti jih ne stavljamo na prvo mesto. Velvet preproge so ravno tako cenejši industrijski izdelek in to je njihovo trgovsko ime. Cenejše in manj kvalitetne so zato, ker vsebujejo le 30 odstotkov volne, ostalo pa je revon. Dišavnice in začimbe Salotka Tudi šalotka je doma z Orien-ta, vendar jo zdaj gojijo po vsej srednji Evropi. Ta sorodnica čebule ima izredno plemenit vonj in okus, ki spominja na česen, por in čebulo. Šalotka se v kulinarstvu veliko uporablja, zlasti za ribje jedi, perutnino in omake. DRUŽINSKI POMENKI Bodi vselej pripravljen, da boš dejal, kar misliš in podel človek se ti bo izogibal William BLAKE Slabiči ne morejo biti iskreni La BRUYERE VINSKA TRTA (Vitis vinifera) Grozdje vinske trte učinkovito naravno zdravilo za Čiščenje prebavnih organov, vodenice, revmatizma, ledvic, srčnih bolezni in motenj krvnega obtoka. Od vinske trte uporabljamo predvsem plod, v zdravilstvu pa tudi cvetove, liste in vitice ter sok trte. Zdravilnost je izredna in večstranska. V ljudskem zdravilstvu se uporabljajo listi (čaj) zoper revmatizem in protin. Za skodelico čaja vzamemo čajno žličko drobno narezanih listov in prelijemo z vročo vodo Lahko dodamo nekaj vitic. Ker je zdaj sezona grozdja, je prav. da se pomudi-mo ob tem zelo zdravilnem sedežu. V njem je čreslo-vina. vinska in jabolčna kislina, precej rudninskih sestavin, predvsem pa mnogo grozdnega sladkorja in vitaminov Grozdje je koristna, slastna in zdrava jed. ki močno vpliva na obnavljanje krvi, spodbudno pa tudi vpliva na delovanje črevesja in ledvic. Kdor hoče svojemu zdravju koristiti, naj si omisli grozdno kuro. Ce vsaj deset dni vsak dan pojemo vsaj 1 do 2 kg dobro zrelega in ne prekislega grozdja, bomo odpravili odvečno žlindro, ki se nabere v telesu Potek: Za zajtrk pojemo pol kg grozdja, prav tako za malico, isto količino eno uro pred kosilom in večerjo. Ob teh dnevih se ogibajmo mastnih in začinjenih jedi, vseh vrst solat, belega kruha, mleka in vseh pijač (tudi vode!). Pri mesu bodimo skromni. Nekaj posta pri vseh jedeh je v dnevih grozdne kure zdravju v prid. Izredni uspeh se kmalu pokaže, močno pa se stopnjuje, če poleg grozdja zaužijemo čim manj pijač in jedi. Prebava se prične hitro urejevati, nič več se ne redimo, tistim pa. ki bolehajo zaradi vodnih oteklin na nogah in rokah, pa le-te znatno upadejo Tudi revmatiki se po tej kuri opomorejo. Ker je grozdna kura namenjena predvsem prebavilom, je jasno, da je tudi na tem področju zelo učinkovita. Tudi "koža čuti pomlajevalni vpliv, pa tudi srce je razbremenjeno. Dokazano je, da je grozdna kura uspešna tudi pri srčnih boleznih in motnjah krvnega obtoka. Kdor nima čas za omenjeno »pomlajevalno kuro«, naj poskuša pojesti v dveh ali treh dneh po 3 kg grozdja na dan. Drugo hrano naj te dni opusti Lačen ne bo, saj jih je mnogo, ki so zdržali en teden le ob grozdju. Tudi kratka kura je zelo učinkovita. Nekateri ne prenesejo grozdnih kožic in |m*čka Leti naj uporabljajo za grozdno kuro brezalkoholni grozdni sok. ki ga je dovolj na razpolago pa naših živilskih trgovinah. S tem dva jamo telesu v najbolj zgoščeni obliki A. H in V vitamine ter rudninske snovi. ABC J Naredimo si same Nikoli jih nimamo dovolj in če jih sproti ne obešamo na stalno mesto na štedilnik, jih tudi vedno iščemo. Saj je za prijemanje vsaka cunja dobra, smo mislile včasih, danes, ko pa dajemo nekaj na izgled kuhinje, so prijemalke, ki so domiselno oblikovane, lahko tudi poživitev, okras kuhinje. Nekakšno domačnost dajo. V obliki srčka, rokavice, kvadrata, kroga, kakor pač hočete. Le izberimo pravi vzorec. Še vedno je najbolj priljubljen droben karo v rdeči ali modri barvi, obrobljen z enobarvnim blagom in obratno. Te majhne prijemalke so pripravne za prijemanje manjših posod, ne odgovarjajo pa več, kadar je treba odliti vodo iz večje posode. Za tako potrebo si pa sešijmo iz pralnega blaga pravokot-nik, ki bo imel na koncu žepe, v katere lahko vtaknemo roke. S tako prijemalko bomo varne tudi pred soparo, ki nas pri prijemanju z navadno servieto kaj rada opeče. Moda v svetu Obleka brez letnice bi lahko rekli tejle črtasti dvodelni obleki, ki se v pasu preprosto zavezuje s trakom. Spodaj volanca. v pasu pa tudi na-borki. Na rami se preprosto zavezuje s trakovi. Če vam je zanjo letošnje poletje že ušlo, si jo mirno lahko omislite za prihodnje leto. Je model modnega kreatorja Rodiera iz Pariza. Ta mesec na vrtu Zimske sorte pečkarjev v avgustu vsaj še enkrat škropimo proti Ikrlupu. V legah, ki jih škrlup še posebno ogroža, je bolje škropiti še dvakrat in sicer v prvi in zadnji tretjini meseca. Za to škropljenje pridejo v poštev le sredstva za zatiranje gliv (fungicidi), ki so izdelana na organski podlagi. Nujno je seveda, da se ravnamo po navodilu proizvajalca škropiva. Škropljenje v avgustu velja predvsem proti škrlupu, saj nam ta v shrambi lahko napravi znatno škodo. Močno s plodovi obložene sadne grmiče najbolje podpremo s kolom in vrvicami. Na vrh kola trdno zavežemo vrvice, s temi pa na kratko privežemo veje, tako da vrvice nosijo težo vej. Sorte jabolk, ki so občutljive za krvavo ui, moramo avgusta posebej skrbno opazovati. Gnezda krvave uši so pogosto na skritih mestih, tako da jih komaj najdemo. Najlaže jih uničimo, če jih premažemo z organskimi fosfornimi estri, četudi je to delo precej zamudno. Najbolj občutljive sorte za krvavo uš so »Zlata parmena«, »Beličnik«, »Co-xova oranžna reneta«. Tam, kjer uš izsesava drevesno skorjo, nastanejo rakasti izrastki, ki so neredko zelo razsežni. Nad njimi veje hirajo in pozimi pozebejo, ker les zaradi slabe prehrane ni dozorel. V zgodnjem poletju prenaša veter krilate krvave uši tudi do 50 km daleč. Zgodnjega sadja, ki se drži le nekaj dni, ne smemo shranjevati v prostorih, namenjenih za zimsko sadje. S tem zanesemo v prostore le povzročitelje različnih skladiščnih bolezni. Shrambo za zimsko sadje konec avgusta temeljito počistimo in pripravimo. Okna za zračenje se morajo odbro zapirati in odpirati. Ves prostor poškropimo ali umijemo, enako vse zaboje ali druge vrste posode, v katero bomo dali sadje. Vodi dodamo razkužilo, ki pa naj bo po možnosti brez duha. Priporočljivo je tudi prostor prebeliti z apnom. Za takšno beljenje lahko uporabimo kar sadno škropilnico Seveda po beljenju ali razkuževanju prostor temeljito prezračimo in osušimo. Za shranjevanje zimskega sadja so primerni vsi prostori v hiši, ki so hladni, se dajo zračiti in v katerih ne zmrzuje. Ker je zelo pomembna zračna vlažnost, navadno sadje shranjujemo v kleteh. Za dobro shranjevanje je potrebna 85 do 90-odstotna relativna zračna vlažnost. V njih jo laže dosežemo kot pa v prostorih z lesenimi podi. Les 01 pogosto navlaževanje slabo prenašal. Kletni prostori, skozi katere teče cev centralne kurjave, ne pridejo v poštev za shrambo sadja. Ce pa 2e je, jo moramo povsem izolirati. Pr°' stori, ki imajo temperaturo od 1 do stopinj C, so za shranjevanje sadja najprimernejši. Toplejši prostori tako pospešujejo dozorevanje, da 96 sadje ohrani le do novega leta. Pa še to: ne imejmo v kleti shranjenega sadja skupaj s krompirje/11 in zelenjavo. Sadje se prav lah*0 navzame duha drugih snovi, tako d« je okus močno poslabšan. Ce Pf imamo v njej dovolj prostora, raje » zimskemu sadju dajmo kozarce 1 vloženim sadjem. Nizke temperature so namreč ugodne tudi za vloženo sadje in zelenjavo, pa tudi visok« zračna vlažnost jim ne škodi. Tudi sadje, ki ga obiramo in shranjujemo že avgusta, moramo red*0 pregledovati v shrambi, sicer lah*0 nastanejo velike izgube. Predvse'11 hruške zdrže le kratek čas shranj«" vanje. Pri jabolkih nastanejo izgyP predvsem zaradi črne gnilobe, ki X povzroča monilija. Zato tudi z god* nje sadje spravljamo na police, tak da jih lahko pregledujemo. Naš otrok je bolan Škrlatinka je posledica okužbe J posebno skupino bakterij iz steV\j. družine streptokokov. Obolijo.PTjn vsem ljudje, ki so sprejemljiv' občutljivi za strup, katerega ta ha izloča. Najgnjenje k škrlatinki ! predvsem družinsko. I nfekcij kapljična. Dojenčki do 9. me<^7 redko obole. Inkubacija traja 2 d dni, izpuščaj se pokaže v drug Jjj dnevu bolezni. Takrat bolnik ' rem" Ali veste da . . . usnjena koža za čiščenje oken ne bo trda, ko se bo posušila, če jo boste po čiščenju spra 1 i v lahki solni raztopini? ...do govedina iz juhe okusnejša. če jo bomo kakšno uro prej, preden jo bomo dali kuhati, /ribah s soljo? .. . mast ali olje za pečenje damo v Kone v šele tedaj, ko je ta že vroča? krompir, jajca in predvsem tudi meso se tako ne bo tako zelo prijelo ivinvc širjenje bolezni, če ga takoj °*?ani mo. Osip je živo rdeč. gost in dro" jj| koža je hrapava. Otrok je «d^_ zabuhel v obraz, ima visoko vroCi • je prizadet in bruha. Pri *e**}* in pa je splošno stanje manj te. e\o izpuščaj manj obsežen ali fca bežen Nekoč je bila ftkrl«t*n» pogosto smrtna bolezen, kornD'oe#-cije so bile številne. Zaradi *JJJJ^, nega zdravljenja s penicilinom o £ razmeroma hitro mine, Pu*j* ^%v-vedno lahko posledice v oblik' -n matičnega vnetja srca, **'*P*~,0vi. ledvic Bolezen se tudi lahko P*>n g včasih v še težji obliki, navadno do 4 tednu po začetku Zato mora otrok kljub navidez ^ bremu počutju tri tedne ■J**L'is<, densko mu je treba kontrolira % v 3. in 5 tednu pa sne b°'dravi škrlatinko se danes lahko pp. doma. če ima za nego P"y*Sa ' goje in možnost izolacije. V vrt*w nmp a»>l«' no ti tpdnii PETEK, 29. AVGUSTA 19M 15.STRAN O LAS RADIJSKI SPORED ŠUŠTARSKA NEDELJA V TRŽIČU JtBk^ BO LETOS 7 SEPTEMBRA SOBOTA, 30. AVG. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08-9.00 Pionirski tednik - vmes ob -8.30—8.45 Počitniško popotovanje od strani do strani -9.06-10.00 Z radiom na poti - 10.05 Sobotna matineja -11.00 Zapojmo pesem - OPZ 1. osnovne Sole Celje - 11.20 Svetovna reportaža - 11.40 Zapojte z nami - 12.10 Godala v ritmu - 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Tatjana Bru-mat: Pergola v vrtu - 12.40 Veseli domači napevi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev - posebna obvestila -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Kulturna panorama - 15.00 Dogodki in odmevi - 15.30 Zabavna glasba -• 16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 »Mladi mostovi« - 20.00 Sobotni zabavni večer - 21.00 Za prijetno razvedrilo - 21.30 Oddaja za naše izseljence - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Z lahkimi notami po naši domovini - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Radi ste jih poslušali - 13.35 Glasba iz Latinske Amerike - 14.00 Srečanja republik in pokrajin -15.30 Hitri prsti - 15.45 Mikrofon za Eldo Viler - 16.00 Naš podlistek - Claude Seig-noll: Mož. ki ga je zmeraj' zeblo - 16.15 Lepe melodije -16.30 Novice - Na naših vsakdanjih poteh - 16.40 Glasbeni casino - 17.35 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev -18.00 Pol ure za chanson -18.35 Naši kraji in ljudje -18.50 Glasbena medigra -19.25 Rezervirano za reprize - 21.15 Mala nočna glasba -21.45 Glasba ne pozna meja -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 , Glasba za konec programa šuštarska nedelja v tržiču bo letos 7 septembra" NEDELJA, 31. AVG. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.07 Radijska igra za otroke - Branka Jurca: Mižek frizer 8.42 Skladbe za mladino 905 Še r3mnite, tovariši... - 10.05 anorama lahke glasbe -11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba -13.20 Za kmetijske proizvajalce - 13.50 Pihalne godbe -14.05 Humoreska tega tedna - Jacek Sawaszkiewicz. Moj oče - 14.25 S popevkami po •Jugoslaviji - 15.10 Pri nas doma 15.30 Nedeljska reportaža • 15.55 Listi iz notesa -16.20 Gremo v kino 17.08 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - 18.28 Na zgornji polici -19.00 Radijski dnevnik 19.3« Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci' 19.45 Glasbene razglednice -20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JRT Studio Ljubljana ■ (.ilashena tribuna mladih - 23.05 Lirični utrinki 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 -13.00 V nedeljo se dobimo -šport, glasba in še kaj - 19.30 Stereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.30 Jugoslovanska ročk - scena -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa ŠUŠTARSKA NEDELJA V TRŽIČU BO LETOS 7 SEPTEMBRA' PONEDELJEK, 1. SEP. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 6.50 Dobro jutro, otroci! - 7.30 Iz naših sporedov - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.25 Počitniško popotovanje od strani do strani - 8.40 Pesmice na potepu - Poje OPZ RTV Ljubljana pod vodstvom Matevža Fabijana - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 10.30 Poletno branje: O Henrv: Jimmy in Muriel -11.35 Znano in priljubljeno -12.10 Veliki revijski orkestri -12.30 Kmetijski nasveti - Vrt v septembru - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam 14.05 Pojo amater- ski zbori - 10. oddaja iz Naše pesmi 1980 (zaključna) -14.24 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Bratov Avsenik - 20.00 Iz naše diskoteke - 21.05 Poletni divertimento - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza - Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Dober dan na II. programu - 13.05 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov kri-žemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu -16.00 Svet in mi - 16.10 Španske popevke - 16.40 Od ena do pet - 17.35 Iz partitur Londonskega simfoničnega orkestra - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 19.25 Stereorama - 20.00 Iz zakladnice jazza - Dexter Gordon -20.30 Popularnih 20 - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa ŠUŠTARSKA NEDELJA v rRŽIČU ^H9St^. bo LETOS 7 septembra" TOREK, 2. SEP Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8..'K) Mladi koncertant 9.a5 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za 1135 Znano in priljubljeno - 12 10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Miroslav Jug: Izkušnje pri obiranju hrušk -12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov • 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... -14.05 V korak z mladimi - 15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Operne arije in monologi - 18.:M) V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19..'15 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi -20.30 S solisti in ansambli JRT - 21.05 Radijska igra -Bili Naughton: Skrivnost -22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Tipke in godala - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 S popevkami po Jugoslaviji - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Dober dan na II. programu -13.05 Iz obdobja swinga -Schnuckenack Reinhardt -La Romanderie - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom in zborom Bert Kaempfert -16.00 Pet minut humorja -16.05 Popevke italijanskih avtorjev - 16.40 Disco čez dan - 12.35 Iz partitur orkestra »Johnnv Pearson« 17.50 Ljudje med seboj -18.00 Danes vam izbira -18.40 Koncert v ritmu - 19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.00 Misel in pesem - 21.45 Jazz na II. programu - Nucleus -22.15 Rezervirano za coun-trv glasbo - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa RADIO TRIGLAV JESENICE UKW-FM področje za radovljiško občino 87,7 mega-herza - Gornjesavska dolina 103,8 megaherza - Jesenice in okoli*-« 100,6 megaherza srednji val 1495 K H z Petek: 16.03 Lokalna poročila -obvestila - 16.30 Kulturna oddaja - Morda vas bo zanimalo - Kaj je novega v Produkciji kaset m plošč RTV Ljubljana Sobota: 1603 Lokalna poročila -obvestila. 16.30 Kam danes in jutri - Jugoton vam predstavlja - Morda vas bo rani malo Nedelja: 11.03 Mi pa nismo se uklonili - Koledar važnejših dogod kov u preteklosti - Rekla me - Nedeliska kronika - obvestila - 12.00 Čestitke -Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16 03 Lokalna poročila - obvestila - 16.30 Ponedeljkov športni pregled - Morda vas bo zanimalo - Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna poročila -Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade - Morda vas bo zanimalo Sreda: 16.03 Lokalna poročila — Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade - morda vas bo zanimalo četrtek 16.(13 Lokalna poročila -Obvestila - 16 30 Na« ob-zo nik - Morda vas bo zanima o - Po domače za vas šuštarska nedelja v tržiču bo letos 7 septembra SREDA, 3. SEP. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani - 8.45 Radijski pevci pred mikrofonom -MPZ, dirigent Matevž Fabi-jan - 9.05 Z radiom na poti -10.05' Rezervirano za ... -11.35 Znano in priljubljeno -12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti -dr. Dolfe Cizej: Listije in glave sladkobne pese moramo porabiti za krmo - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti - 13.00 Danes od 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... -14.05 Razmišljamo, ugotavljamo ... - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba -16.00 »Loto vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Poje APZ »Ivan Goran KovaČič« iz Zagreba, dirigent Vladimir Kranjčevič - 18.15 naš gost -18.30 Potovanja za mladi svet - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Ludvika Lesjaka - 20.00 Koncert za besedo - Ljubezen - 20.25 Ansambelska glasba Luci-jana Marije Skerjanca - 21.00 Poročila - 21.05 Gioacchino Rossini: Odlomki iz opere »Seviljski brivec« - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki 23.10 Jazz pred polnočjo -Thelonius Monk - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na II. programu -13.05 Z velikimi zabavnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja - 14.05 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu -16.00 Tokovi neuvrščenosti -16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe -"17.35 Vprašanja telesne kulture - 17.40 Iz partitur orkestrov »Ken Moule« in »Horst Jankovvski« - 18.00 Orkestri in solisti - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 19.25 Stereorama - 20 30 Melodije po pošti -22.45 Zrcalo dneva - 22.-55 Olasba za konec programa ŠUŠTARSKA NE V TRŽIČU BC LETOS 7 SEPTEMBRA Mladina poje - MPZ l.OŠ Celje - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za .. . 11..35 Znano in priljubljeno -12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - vet. Vlado Gregorovič: Kako z analizo krvi presodimo prehrano krav - 12.40 Od vasi do vasi -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Mehurčki -14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela »Vihrajte zastave« - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Wolfgang Amadeus Mozart: Klavirski trio v G-duru, K. 564 - Igra Trio Lorenz - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov - 21.05 Literarni večer -France Bevk - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na II. programu - 13.05 Vedri zvoki -13.35 Znano in priljubljeno -14.00 Z vami in za vas - 15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Reportaža na kratko - 16.15 Francoske popevke - 16.45 Jazz klub -Clark Terrv's band - Miriam Kelin - Leo Wright - 17.40 Iz partitur revijskega orkestra RTV Novi Sad - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 19.25 Stereorama -20.00 Novosti iz francoske diskoteke - 20.15 Od plošče do plošče - 21.00 Prizma optimizma - 22.00 S festivalov jazza - X. beograjski jazz festival (IV. del): Springtime -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa NAGRADNA KRIŽANKA šuštarska nedelja v tržiču <&m± bo letos 7. septembra" ČETRTEK, 4. SEP Prvi program 4.30 Dobro jutro' h OH glasb«; v dober dan k.:h) PETEK, 5. SEP. Prvi program '4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Glasbena pravljica - 8.41 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Z radiom na poti -10.05 Rezervirano za .. . 11.35 Znano in priljubljeno -12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Boris Krasnov: Ugotavljanje prirastka v gozdu - 12.40 Pihalne godbe -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... 13.50 Človek in zdravje 14.05 Ottorini Respighi: »Ptiči« - suita za mali orkester po starih moj strih - 14.25 Naši poslušalci Čestitajo in pozdravljajo -15.30 Napotki za turiste -15.35 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17 00 18.00 Razgledi po slovenski glasben1, literaturi -Uroš Krek: Simfonietta -18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute l ansamblom Dobri znanci - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo... - 21.05' Oddaja o morju in pomoršča kih - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbe ni mozaik 00.05 Nočni program glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Jazz v komornem studiu Bilk Tav-lor - Bobbv Timmons - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 Glasbena medigra - »5.45 Vroče -hladno - 17.35 Odmevi i gora - Marijan Krišelj • dr. Miha Potočnik: Zlata naveza -XIX. oddaja - 17.45 Glasbena medigra 17.55 Operetna glasba - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 19 2'. Stereora ma - 20.00 Revijalne paralele 22.45 Zrcalo dneva - 22 55 (tlasba*/* konec programa Vodoravno: 1. v litaraturi pisec, veljaven kot vzor, 7. mestni odtočni kanal, 13. s streho pokrit, navadno zasteklen prostor, 15. ironičen naziv za socialista, tudi rdeč golob, 16. rimsko ime Apij, 17. število z dvema ničlama, 19. trojica, zadetek pri tomboli, 20. ribja koščica, 21. ameriško otočje Antili, 24. nemški pisatelj, VVolfgang, 25. prvi del imena reke, ki se izliva v Aralsko jezero, tako kot se izliva reka Svr-Darja, 27. enota za merjenje jakosti električnega toka, 28. ime pevke narodno zabavnih melodij Prodnikove, 29. instrumentalna ali vokalna skladba, namenjena za vajo, 31. velik gorski vrh, 33. cent, 34. kratica za amper, 35. točka na zemeljskem površju, zlasti na vzpetini, z izmerjeno nadmorsko višino, 37. glavno mesto Egipta, 38. reka na Škotskem, ki se izliva v zaliv Solway, 40. ostra resa na klasu, tudi dolga os, 42. bikov, oslov glas, 43. razposajen, objesten, nedorasel fant, 46. zgodovinski kraj blizu Zadra, rimska Aenona, 47. Anton Medved, 48. mlečna žleza krav, 49. arabski visok plemič, knez, oblastnik emirata, 51. zemljepisna kratica za otoki, 52. ime našega skladatelja Lipovška, 54. bolnik v odnosu do zdravnika, zdravstvene ustanove. 56. otok nedaleč od obale jugozahodno od Zadra. 57. kraj v Švici ob istoimenski reki, ki se izliva v Lago Maggiore. Navpično: 1. snov iz kvasovk, navadno za vzhajanje testa. 2. gobavost, kronična nalezljiva bolezen, 3. strokovnjak za aritmetiko, vedo v računanju s števili. 4. del Noriških Alp, severovzhodno od Celovca, 5. naša »Industrija satova« iz Zemuna, 6. Karel Dobida, 7. Kirk Douglas, 8. reka pozabljenja v podzemlju iz grške mitologije, 9. moški v odnosu do svojega otroka, 10. snov v celičnem jedru, ki se z običajnimi barvili težko obarva, 11. ploščata, zaprt, posoda za tekočine, ročka, 12. starogrški didaktični pesnik, 14. naduha, bolezen z napadi krčevitega dušenja, 15. kotač, vespi podoben motocikel. 18 spodobnost zaznavanja dotika, pritiska s čutnicami v koži, 22. povrh, 23 kratica za Jugoslovansko radio-televizijo, 26. žleb različnega prereza v stroj nih delih, za različne namene, žlebič v deskah, v dogah, 28. turško mestece ustju Marice. Enez, 30. neobstoječi izmišljeni svet, sanjarija, neuresničljiva fantazija, 32. majhna ikona, 33. jezero na jugovzhodnem Finskem, po rek; Vuoksi se odteka v jezero Ladoga, prekop pa ga povezuje s Finskim zalivom, 34. starožidovski kralj, 36. negativno naelektreni ioni, 37. orodje za kopanje, navaano s sekalom in konico. 38. ebenovec, tropsko drovo, ki daje dragocen, trd, temen les, 39. klepanje, sklepana ostrina. 41. ime naše sopranistke in glasbene pedagoginje Mezetove, 44. sultanat v Južni Arabiji, tudi rastlina z rumenimi cveti v koških, Inula, 45. verski poglavar muslimanov, vodja imamata, 48. vrsta čistila. 50. riganje. 53. Rapa Šuklje. 55. Edvard Gregorin Rešitve pošljite do srede,3. septembra, do 10.ure. na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Rešitev nagradne križanke z dne 22. avgusta: |. esej, 5. Hansa. 9. Koro. 13. Stradun. 1.1 vdrugič, 17. kradoma, 18. Arabija, 19. AZ. 20. Tunatik. 22. Ba, 23. obet. 25. samba. 26. Bevk. 28. Komna, 30 Sba. 31. poker, 32. on, 33. alt. 35. vrt, 36. ca, 27. flirt, 39. jetra, 41. Tiro. 43 denar. 45. Arta. 48. aga, 49 Mirogoj. 51. gris, 52. kozlina. 54. enakost. 56. Trangan, 57. ramenka. Prejeli smo 111 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Ančka Gorsic. Mo&, Pijade 9/1, Kranj, 2. nagrado (120 din) prejme Marjan Zerovc, Prešernova 2. 64240 Radovljica. 3 nagrado (100 din) prejme Mirko Rihar. Kranjska c. 4 č 61240 Kamnik. Nagrade bomo poslali p poŠti. Na podlagi 12. člena odloka o podeljevanju priznanj občhi Škofje Loka (Uradni vestnik Gorenjske, št. 22/78) Komisija g odlikovanja in priznanja Skupščine občine Škofja Loka RAZPISUJE PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŠKOFJA LOKA ZA LETO 1980 Občanom, temeljnim samoupravnim organizacijam, skupnostim ter drugim organizacijam in društvom se podeljujejo naslednja priznanja: 1. VELIKA PLAKETA za dolgoletno, izredno uspešno družbeno pomembno delo ali za dosežke, ki so trajnejšega pomena, ali ki so prispevali k vsesplošnemu napredku, razvoju ter ugledu občine. Samo v izjemnih primerih se Velika plaketa podeli občanu, ko je ta s svojim delom oziroma posebnimi dejanji ab javnim delovanjem doprinesel k splošnemu družbenemu ali gospodarskemu razvoju. 2. MALA PLAKETA za večletno uspešno družbeno pomembno delo, za dosežene uspehe na področju družbenega razvoja samoupravljanja, za zgledne uspehe in požrtvovalnost pri delu. za požrtvovalnost in hrabrost pri reševanju človeških življenj, pri preprečevanju škode na premoženju in pri drugih humanitarnih dejanjih in akcijah, kar je prispevalo k ugledu in napredku občine. 3. NAGRADA za pobude, dejanja ali dosežene uspehe, ki so prispevali k napredku občine, kraja, delovne ali druge organizacije oziroma društva. 4. PISMENO PRIZNANJE za vzgledno delo, ki je v korist družbene skupnosti ali za delo in uspešno sodelovanje v organih občinske ali lokalne samouprave, v občinskih in krajevnih družbenopolitičnih organizacijah, delovnih organizacijah in društvih Predloge za podelitev priznanj lahko dajo temeljne samoupravne in druge organizacije, skupnosti, družbenopolitične organizacije, organi občinske skupščine in občani. Predlogi za priznanja morajo biti pismeni in podrobno obrazloženi. Predlogi morajo bili predloženi Komisiji za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Škofja Loka, Poljanska cesta 2, do 10. oktobra 1930 O L, A8«.STRAN PETEK. 29.AV6U8TA Mg TELEVIZIJSKI SPORED ŠUŠTARSKA NEDELJA V TRŽIČU &W*K *3?> BO LETOS %jOsW 7 SEPTEMBRA^"^ ^ SOBOTA, 30. IX. 16,50 Poročila - 16.55 Evropsko košarkarsko prvenstvo mladincev - finale, prenos iz Celja - 18.30 Nas kraj - 18.45 Muppet show: Špike Milli-gan - 19.15 Zlata ptica - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 T V dnevnik - 20.00 C. Dickens: Nicholas Nicklebv. TV nadaljevanka 20.55 Zelo ameriški film - 23.00 TV kaži pot - 2.3.20 Poročila TV Zagreb - I. program: 15.45 Poročila - 15.50 TV koledar - 16.00 Koncert v katedrali, otroška predstava -17.00 Evropsko košarkarsko prvenstvo mladincev, finale -18.30 Risanka - 18.45 Turnir duhovitosti - 19.30 TVD -20.00 Usodna sezona, ameriški film - 21.50 TVD - 22.05 Za konec tedna ŠUŠTARSKA NEDELJA V TRŽIČU «**» BO LETOS 7 SEPTEMBRA Zgodba ameriškega filma Želo se dogaja v Chicagu v tridesetih letih. Pripoveduje o treh prijateljih, ki po ulicah kradejo mimoidočim. Po čudnih zapletih z veliko bando enega ubijejo, druga dva pa skleneta, da bosta obračunala z morilci. Na račun številnih prevar s policijo, goljufij pri kartanju, kraj denarnic, zmed pri konjskih stavah in podobnih dogodivščin prijateljema načrt uspe. V glavnih vlogah so zaigrali Paul Newman. Robert Redford in Robert Shaw. Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Znanost - 18.30 Narodna glasba - 19.00 Iz sporeda TV - a9.30 TVD - 20.00 A Dvorak: Iz novega sveta, simfonija - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Feljton -21.40 .Športna sobota - 22.00 Evropski pokal v smučanju na vodi, reportaža - 22.30 Konj, moj prijatelj: Raj za konje (do 23.00) NEDELJA, 31. VIII. 9.20 Poročila - 9.25 Viking Viki, otroška nadaljevanka -9.50 Ugrabljen, mladinska nadaljevanka - 10.15 Od vsakega jutra raste dan: Velenje - 10.50 D. Marković: Odpisani, zadnji del TV nadaljevanke - 11.40 TV kažipot - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Poročila Ido 13.05) - 14.55 400 let kobilarne Lipica, prenos osrednje proslave - 16.45 Poročila - i6.50 Avtomobilske dirke formula. 1 za veliko nagrado Nizozemske, posnetek iz Zantvoorta - 17.15 Po feredži - beli dnevi, doku-mentar. odd. TV Priština -17.55 Moja mala sinička, ameriški film - 19.15 Risanka - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 J. Kova-čevič: Beograjska razglednica - 1920, drama TV Bgd -21 40 V znamenju - 22.00 Nogomet Vojvodina Crvena zvezda, reportaža - 22.30 Športni pregled - 23.00 Evropsko prvenstvo v smučanju na vodi, reportaža - Svetovno znana kobilarna v Lipici slavi letos 400. obletnico. Na današnji osrednji proslavi bodo nastopili najlepši predstavniki vseh lipicanskih kobilarn iz Evrope v štirivpregah in v skupinah plemenjakov. A meriška komedija Mala sinička, postavljena v konec prejšnjega stoletja, prikazuje starejšega bogataša, s katerim se poroči mlado dekle samo zaradi denarja. Kmalu po poroki pobegne k ljubimcu. Premožnež se tolaži s kartanjem, vendar skoraj izgubi glavo, ko soigralci odkrijejo njegove goljufije. Film se, gledano danes, ne more pohvaliti z dobrim scenarijem, odlična pa je igra W. C. Fieldsa in Mae West. Film je obenem ogledalo hollywoodske komedije med obema vojnama, ko so prevladovali vplivi in zahteve igralcev-zvezdnikov. Glavni lik beograjske TV drame Beograjska razglednica 1920 je Nenad Bajkič, mlad novinar v uredništvu lista Štampa. Kot je razvidno že iz naslova, gre za razglednico, preslikavo 1920. leta, panoramo življenja v prvih letih po prvi svetovni vojni. Intrige, ljubezen, sumničenje, maščevanje, interesi posameznikov. .. Oddajniki II. TV mreže 14.25 Test - 14.40 TV dnevnik - 14.55 Nedeljsko popoldne -18.10 Doboj: Mednarodni rokometni turnir, finale - 19.30 T V dnevnik - 20.00 Gore sveta: Alpe - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Veliki nož, ameriški film (do 22.55) TV Zagreb - I. program: 9.50 Poročila - 10.00 Glasbeni tobogan - 11.30 Narodna glasba - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Gledalci in TV - 13.30 Snežka in Ružka, film - 14.40 TV dnevnik - 14.55 Nedeljsko popoldne - 19.30 T V dnevnik - 20.00 Humoristična oddaja - 20.30 Naše zgodbe - 21.10 Dokument, odd. - 21.40 TV dnevnik 22.00 Vojvodina : CZ, report. - 22.30 Športni pregled - 23.00 Evropsko prvenstvo v smuč. na vodi, rep. ŠUŠTARSKA NEDELJA V TRŽIČU gtffWf^ BO LETOS 7 SEPTEMBRA PONEDELJEK, l.IX. 17.20 Poročila - 17.25 Vrtec na obisku: Greste z nami v živalski vrt? - 17.40 Spremenite način življenja, I. oddaja iz poljudno znanstvene serije Delaj z glavo - 18.05 Taorska klisura, oddaja TV Skopje iz cikla izobraževalnih oddaj Znana-neznana Jugoslavija -18.35 Obzornik - 18.45 Mladinska oddaja - 19.15 Risanka - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 20.00 Rudi Šeligo: Lepa Vida. predstava SNG Maribor - 21.55 V znamenju - 22.10 Kulturne diagonale V uredništvu izobraževalnih oddaj so za začetek jesenskega programa pripravili zanimiv ciklus Delaj z glavo. Deset oddaj britanske proizvodnje je napotilo, kako bolje izkoristiti razum pri učenju, delu in življenju sploh. O novi drami Rudija Šeliga Lepa Vida je slovenska gledališka kritika pisala zelo nadrobno. Ne glede na nekatere pripombe sodi delo nedvomno med najboljša dramska besedila zadnjih let na Slovenskem. Predstavo so naštudirali igralci SNG Maribor. Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Slonček Mamfi - 18.30 Bajke daljnjih ljudsetv - 18.45 Glasbena medigra 19.00 Športna oddaja - 19.30 TV Dnevnik -20.00 Naš čas - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.15 Cesare Birotteau. serijski film 22.10 Struški večeri poezije (do 23.10) TV Zagreb — I. program: 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Slonček Mamfi -18.30 Bajke daljnjih ljudstev - 18.45 Mladinska oddaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 V. Radovanovič: Bitka za plažo, TV drama - 21.20 Glasbeni trenutek - 21.25 Srečanja - 22.10 TV dnevnik - 22.25 Glasbena oddaja TV Ljubljana ŠUŠTARSKA NEDELJA V TRŽIČU BO LETOS 7 SEPTEMBRA^ TOREK, 2. IX. 17.15 Poročila - 17.20 Colar-gol. lutkovna nadaljevanka -17.35 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu: Tanec.III. del 18.05 Pisani svet: Danes bo koncert v ulici Oktobrske revolucije. 1. del - 18.30 Obzornik - J8.40 Po sledeh napredka - 19.15 Risanka - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Vzponi in zatikanja v izobraževanju » 20.50 Bernice se postriže. zgodba iz TV nanizanke Ameriške novele - 21.35 V znamenju - 21.50 Iz koncertnih dvoran: Havdn. Sohtl-mann Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test - 17.40 TV Dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik 18.15 Otroška oddaja 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik -20.00 Zabavno glasbena oddaja - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Dokumentarna oddaja - 22.00 Poezija (do 22.25) TV Zagreb — I. program: 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Otroška oddaja -18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Stop -20.55 Boksar, jugoslovanski film - 22.25 TV dnevnik ŠUŠTARSKA NEDELJA /£. V TRŽIČU BO LETOS 7 SEPTEMBRA SREDA, 3. IX. 17.30 Poročila - 17.35 Z besedo in sliko: Neža Maurer: Kostanjev škratek - 17.45 Ve like razstave, dokumentarna serija - 18.10 naša pesem 80. III. del - 18.45 Obzornik -19.00 Ne prezrite - 19.15 Risanka - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevpik - 20.00 Reportaža pred oddajo Igre brez meja - 20.05 Cobourg: Igre brez meja. prenos - 21.30 Majhne skrivnosti velikih kuhc-rskih mojstrov - 21.35 V znamenju - 21.50 Roža iz Portoroža, glasbena oddaja Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test - 17.40 T V dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Sezamova ulica - 18.45 Na obisku v Teslicu - 19.30 TV dnevnik -20.00 A. Popovič: Smrtonosna motoristika. predstava Narodnega gledališča iz Sab-ca - 21.10 Včeraj, danes, jutri - 21.30 Izobraževalna oddaja - 22.00 Koncert na dubrovni-ških poletnih igrah, (do 23.00) TV Zagreb — I. program: 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Sezamova ulica - 18.45 Na obisku v Tesliču -19.30 TV dnevnik - 20.00 Re- portaža pred oddajo Igre brez meja - 20.05 Cobourg: Igre brez meja - 21.35 Dediščina Masaiev. kenijska dokumentarna oddaja - 22.25 TV dnevnik ŠUŠTARSKA NEDELJA sg.■ BO LETOS 7 SEPTEMBRA ČETRTEK, 4. IX. 17.05 Poročila - 17.10 Zgodovina pomorstva, francoska dokumentarna oddaja - 18.00 Tehtnica za natačno tehtanje, otroška odd. T V Beograd -18.30 Obzornik - 18.40 Na sedmi stezi - 19.15 Risanka - 19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV Dnevnik - 20.00 Film tedna. Mladi zmrzujejo tudi poleti, švicarski film - 21.40 V znamenju - 21.55 Jugoslovanski portreti: Zinka Kune Mladi zmrzujejo tudi poleti je švicarski film in je 1978. leta na festivalu v Locarnu požel vsa priznanja kritike. Prikazuje mlade, ki se znajdejo na robu družbe in zaidejo v težave, celo v kriminal. Film ne nakazuje nikakršne rešitve, želi pa povedati, da družba nima vedno razumevanja za mlade, ki bi se radi vključili vanjo, a ne vedo, kako. Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Otroštvo mladosti - 18.45 Nori pen-zion, ang. humoristična oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 3-2-1 . . . gremo - 23.00 Včeraj, danes, jutri (do 23.05) T V Zagreb — I. program 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Otroštvo mladosti - 18.45 Nori penzion. humoristična oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Argumenti 80 - 20.55 Glasba iz ateljeja -21.40 TV dnevnik - 21.55 Glasbena oddaja - 22.45 Dokumentarni film ŠUŠTARSKA NEDELJA V TRŽIČU BO LETOS 7 SEPTEMBRA" NtUtLJA □ ^^^^^^ PETEK, 5. IX. 17.20 Poročila - 17.25 Leti, leti pikapolonica, lutkovna nadaljevanka - 17.40 Družina Smola, madžarska risana serija - 18.05 Domači ansambli: Ansambel Lojzeta Slaka -18.35 Obzornik - 18.45 Geološka preteklost, oddaja iz izobraževalne serije - Spoznavajmo naše morje 19.15 Risanka - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -20.00 »Neka cjeli ovaj svjet jo* sja u suncu«, zabavno glasb. odd. - 21.30 Blakovih sedem, serijski film - 22.20 V znamenju - 22.35 Nočni kino: M innie in Moskowitz. ameriški film Ciklus sedmih polurnih oddaj Spoznavajmo naie morje je namenjen spoznavanju značilnosti in lepot Jadranskega morja; geološki .preteklosti, oceanografski lastnosti, življenju ob morju in v njem ter udejstvovanju človeka v tem okolju. Dva, po značajih različna človeka, se srečata na dokaj čuden način. Minnie je zaposlena v mestnem muzeju, Moskowitz pa je čuvaj parkirišča. Skupna jima je samo osamljenost. Njuno poznanstvo, ki iz trenutne simaptije preraste v ljubezen, je tudi nenavadno. Film Johna Cassavetesa Minnie in Moskowitz se odlikuje po odličnem scenariju in igri Gene Rowlands ter Seymoura Cassela. . ~ Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Z našega zornega kota - 18.45 Muppet show - 19.30 TV dnevnik -20.00 Kultura - 21.00 Včeraj.. danes, jutri - 21.15 Portreti -21.45 Glasbena oddaja - 22.10 Slepa ulica, francoski film (do 23.35) TV Zagreb - I. program: 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Z našega zornega kota - 18.45 Muppet shovv - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Poletje na morju, zabavno glasbena oddaja - 21.15 Voltaire, ta vražji človek, serijski film 22.10 TV dnevnik -22.25 Korejska dokumentarna oddaja NOVO V KINU Sloviti Herbie v filmu HerMe potuje v Monte Carlo nastopa kot neim Romeo. Na poti na avtomobilske dirke ne namreč zaljubi v lepo Lancio in ljudje, ki se vozijo v obeh avtomobilih, imajo zato precej sitnosti. Da bi bila zgodba ie bolj zapletena, se vmešajo tatovi draguljev, ki v rezervoar simpatičnega lolksu-agna skrijejo ukradeni dragi kamen. Nemški film PaetotovMte« barona M*nchhauana je prikupna pravljica. tiovan o baronu, nekdanjem ljubimcu Katarine Velike, ki mu čarovnik podan večno mladost. Iz harema turškega sultana — tja ga je namreč poslala okrutna carica, ko se ga je naveličalo — reši lepo princezo. Na koncu se baron odreče svoji mladosti, da bi ostarel ob svoji leni. Petnajstletni gimnazijec sanja o ženski, ki bi ga vpeljala v ljubezenske skrivnosti Zaljubi se v deset let starejšo prostitutko. Ljubezen je obojestranska, vendar se punco vseeno odloči, da bo za njegovo dobro fanta zapustila. NosUh' filma je Žepni ljubimec in sodi v zvrst ljubezenske komedije. KINO Kranj CENTER 29. avgusta nem. franc. barv. srhlj. NOS-F ERA TU - NOČNI FANTOM ob 16. in 18. uri. slov. ban: NASVIDENJE V NASLEDNJI VOJNI ob 20. uri 30. avgusta nem. franc. ban: srhlj. NOS F ERA TU - NOČNI FANTOM ob 16. in 18. uri. jugoslov. DELO ZA DOLOČEN ČAS ob 20. un, prem. franc. ban: ljub. kom. ŽEPNI LJUBIMEC ob 22. uri 31. avgusta nem. barv. pust. west. OLD Fl-REHAND ob 10. uri, nem franc. ban: srhi. NOSFERATU - NOČNI FANTOM ob 15. in 17. uri, jugslov OSEM KG SREČE ob 19. uri, prem. amer barv. HERBIE POTUJE V MONTE CARLO ob 21. uri 1. septembra franc. ban: ljub. kom. ŽEPNI LJUBIMEC ob 19., in 18. uri. jugoslov BELE SLEDI ob 20. uri 2. septembra franc. ban: ljub. kom. ŽEPNI UUBIMEC ob 16. in 18. uri. jugoslov. SA NJE. ŽIVLJENJE, SMRT FILIPA FIL1 POVIČA ob 20. un 3. septembra prem. amer. barv. ljub LJUBEZENSKA ZGODBA NA LEDU ob 16. in 18. uri. jugoslov. POSEBNA OBRAVNAVA ob 20. uri 4. septembra amer. ban: kom. HERBIE POTUJE V MONTE CARLO ob 16. in 18. uri. jugoslov. KDO NEKI TAM POJE ob 20. uri Kranj STOR2IC 29. avgusta avstral. ban SHERLOCH HOLMES IN JACK RAZPARAČ ob 16.. 18. in 20. un 30. avgusta amer. ban: krim. NAPAD NA POLICIJSKO POSTAJO ob 16. 18. in 20. un 31. avgusta hongkon. ban: karate ŠAO LIN ob 14. uri. ital. bon: emt. drama MO ŠKOST ob 16. un amer. barv knm DETEK TIV TOMA ob 18. un. prem nem ban fant. PUSTOLOVŠČINE BARONA MUNCH-HA l 'SNA ob 20 un 1 septembra nem SČINE BARONA 16.. 18. i/i 20. un 2. septembra nem. SČINE BARONA 16.. 18. m 20 un 3. septembra hongkon LIN ob 16. 18. in 20 un 4. septembra amer bon ljub MURE ŽENSKA ZGODBA NA LEDU ob 16.. 18. ,n 20 un Trtic H) avgusta amer bon akcij, krmi MO?. IZ SAN FERNANDA ob 18 in 20 un. prem amer barv kom HERBIE POTUJE V MONTE CARLO ob 22. un 31. avgusta nem ban: west OLD FIRE HAN D ob 15. uri. amer. ban: west. SMER MEHIKA ob 17. in 19. uri. prem amer ban ljub MU BEZENSKA ZGODBA NA LEDU oh 21. uri I septembra amer. ban: krim DETEK TIV TOMA ob 18 in 20 uri barv fant. PUSTOLOV MUNCHHAUSNA ob ban. fant PUSTOLOV MUNCHHAUSNA ob ban' kanite SAO 2. avgusta nem. ban west. SINOVI VELI KE MEDVEDKE ob 18. in 20. uri 3. septembra nem. barv. fant. PUSTOLOV SČINE BARONA MUNCHHAUSNA ob 18. in 20. uri 4. septembra amer. barv. krim. NAPAD NA POLICIJSKO POSTAJO ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 30. avgusta amer. ban: krim. DETEKTIV TOMA ob 18. in 20. uri, prem. amer. ban: zgod. spekt. SODOMA IN GOMORA ob 22. uri 31. avgusta hongkon. ban: karate PRIŠEL JE TIGER ob 15. uri. amer. ban: akcij. knm. MOZ IZ SAN FERNANDA ob 17. in 19. uri, prem. franc. ban: ljub. kom. ŽEPNI L.JUB1 MEC ob 21. uri Bled 29. avgusta aner ban: NOČ ČAROVNIC ob 20. uri 30. avgusta amer. ban: NOČ ČAROVNIC ob 18. un. angl. ban: EMILI ob 20. uri 31. avgusta franc ban: ZADNJI RO M ANTIČNI UUBIMEC ob 18. uri. amer ban: NOČ ČAROVNIC ob 20. un 1. septembra franc ban. ZADNJI RO M ANTIČNI UUBIMEC ob 20. un 2. septembra amer. ban: west. ORLOVO KRILO ob 20. uri 3. septembra ital. ban OGNJEVITA BOLNIČARKA ob 20. un Bohinj - Boh. Biatrica 30. avgusta franc. ban: ZADNJI RO MANTIČNI UUBIMEC ob 18 in 20. un 31. avgusta jugoslov ban: KOTORSKI MORNARJI ob 18. in 20 un 4. septembra amer. ban uest. ORLOVO KRILO ob 20. un Škofja Loka SORA 29 avgusta amer dmma PAS.1I VOJAKI ob 17.30 m 20 uri 30 avgusta amer drama GRŠKI LADJAR ob 18. in 20. uri 31 avgusta amer drama GRŠKI LADJAR ob 18. m 20. uri 2. septembra nngl drama PLAVI OVRATNIK ob 20. uri 3. septembra angl. drama PLAVI OVRAT NIK ob 18. in 20. uri 4 septembra angl glasb ZVEZDA DISCO CLUBA ob 20 un Železniki OBZORJE 29. avgusta amer. dmmo GRŠKI LADJAR ob 20. uri 30 avgusta slov. dnima PRESTOP ob 20 un 31. avgusta amer drama PAS.J1 VO.IAKI ob 17 30 in 20. uri 3. septembra amer. dnima UUBEZENSKA ZGODBA II ob 20 un Jeaenice RADIO 29. avgusta amer. pust ČUVAJ DIVJINE ob 17. in 19. uri 30. avgusta ital emt. kom. ŽENA DEVICA ob 17. in 19. uri I. septembra amer. bori: knm. NAPAD NA POLICIJSKO POSTAJO ob 18 m 20. un 2. septembra amer. barv. zgod. spekt. SO DOMA IN GOMORA ob 17.30 in 20. un 3. septembra nem. barv. pust. SINOVI VE LIKE MEDVEDKE ob 18. in 20. uri 4. septembra hongkon. ban: karate ŠAO LIN ob 18. in 20. uri Duplica 30. avgusta ital. ban: erot drama EM1LY ob 20. uri 31. avgusta nem. ban. uest. WINNETOU IN APANAČI ob !5- uri. amer. barv. zgod. spekt. SODOMA IN GOMORA ob 17. in 19.15 3. septembra fmne ban: ljub. kom. ŽEPNI UUBIMEC ob 20. uri > 4. septembra amer ban: krim DETEK TIV TOMA ob 20. uri Cesnjica 29. avgusta amer barv. ljub. UU BEZENSKA ZGODBA NA LEDU ob 20.30 31. avgusta nem. barv pust SINOVI VE LIKE MEDVEDKE ob 17. un Komenda 29. avgustu amer. ban: knm. DETEKTIV TOMA ob 20. uri 30. avgusta nem. ban: pust. OLD FIRE-HAN D ob 18. un, ital ban: en>t. dnima MOŠKOST ob 20. un Radovljica 30. avgusta amer. ban: uest. ORLOVO KRILO ob 18. uri. ital. barv. NEPREMAG U IVA DVOJČKA ob 20. uri 31. avgusta ital. ban: OGNJEVITA BOL NIČARKA ob 18. uri amer ban: ub 18. m 20 un 1. septembm ital ŽENA DEVICA ob 18. i" 20. uri 2 septembm ital ŽENA DEVICA ob 18. i" 20. uri ...^ 4 septembm amer V PODZEMUU »*" SA ob 18. in 20. un Dovje Mojstrana 30 avgusta amer GALACT1CA VESOLJSKA KRIŽAR K A ob 19 30 , ,„ 31. avgusta »ta/ HOTEL KLEIN HO F F <* 19.30 Kranjaka gora . 30 avgusta »ta/ HOTEL KLEIN HO Fh *» 20. un 3. septembm amer DRIVER ob 20 uri NEPREMAGLJI NEPREMAGUl ZAPEUIVKA ob KTEK. 29. AVGUSTA 1980 17.STRAN G LAS ALPETOUR DO Turistična agencija BEOGRAD, z letalom, vlakom, avtobusom PRAGA, 3 dni. odhod 12. septembra MUNCHEN,Oktoberfest. odhod 27. septetnbra RAB, 10-dnevni paketi, od 11. oktobra dalje Letovanje na zelenem in sončnem Malem Lošinju tudi v septembru Eno- in večdnevni izleti po domovini in v tujino za kolektive in zaključene akupine. fwtS turistična agencija globtour *^CZm\^ * in«onn»ei|» m pnjivt » poilovt>oic»h Minmitil L|Ubi|»ni 5 Trq rivoiucit ' •»• 24 09? 24 »55 t«r v Msnboru in Nov*m m**lu I. STROKOVNI SEJMI IN RAZSTAVE 16. -19.9.1980 - HANNOVER - 56. DLG - mednarodna kmetij- ska razstava — v sodelovanju s kmetijskim institutom SRS — letalo ždcznicfl 19.-21.9.80 - PARIZ - SICOB - z letalom iz Liubliane 22.-24.9.80 - MUNCHEN - IKOFA - z avtobusom 25. -28. 9. 80 - DUSSELDORF - GLAS - z letalom iz Maribora 7. -10.10.80 - PARIZ - AVTOMOBILSKI SALON - z letalom iz Zagreba 8. -10.10.80 - VERONA - EUROCARNE. INTECSOL - z avto- busom 17. -19.10.80 - DUNAJ - IMW - Mednarodni teden mode - z avtobusom 19. -22. 10.80 - PARIZ - PRET A PORTER FEMININ - konfek- cija — z letalom iz Ljubljane II. -14. 11.80 - PRAGA - PRAGOTHERM - z avtobusom 10. -12. 11.80 - MUNCHEN - ELECTRONICA - z avtobusom 18.11.80 - MILANO — PLAST - enodnevno potovanje s posebnim avionom iz Ljubljane 18. —21.11.80 — PARIZ — 24. mednarodna razstava embalaže in trije živilski sejmi — z letalom iz Zagreba 11. IZLETI - POTOVANJA 26. -28.9 80 - MUNCHEN - OKTOBERFEST - z avtobusom 3.-5. in 17.-19.10.80 - PO POTEH VELIKE REVOLUCIJE - SARAJEVO - SUTJESKA - JAJCE - DRVAR - BIHAC 20. -26.9 80 - PO JUGOSLAVIJI - 7 dni - avtobus 25. -28.9.80 - AŽURNA OBALA - avtobus 26. -29.9.80 - PRAGA - avtobus 11. in 12.11.80 - TRGATEV - trgatev grozdja v Slovenskih Goricah OOS obveščamo, da sprejemamo naročila za organizacijo potovanj v Beograd. Pripravili smo tudi jesenske programe izletov, ki so primerni za zaključene skupine. Informacije in prijave: posl. Ljubljana — Maksimarket, tel.: 24-155 posl. Ljubljana - Gosposvetska 4, tel.: 311-164, 313-230 GLOBTOUR RENT-A-CAR: v Maksimarketu, tel.: 27-223 ^KOMPAS JUGOSLAVIJA Jesenski vikendi v Budimpešti Kompas prireja 5., 13. in 19. septembra ter tudi 11. in 24. oktobra zanimive avtobusne izlete v Budimpešto, v čudovito mesto ob Donavi Budimpešta je vabljiva zaradi lepe lege na gričih, zaradi neštetih izvirov, hotelov, muzejev, sloveče hrane, dobrih vin in temperamentne glasbe. Kompas ponudja tridnevni program: prvi dan vožnja iz Ljubljane »nimo Celja, Maribora, Murske Sobote in Lendave do mejnega prehoda Lenti Potniki bodo potem potovali ob se Verni obali Blatnega jezera do Budimpešte, ki si jo bodo hitro ogledali; večerja bo v hotelu. Naslednji dan h(^0 dopoldne individualni ogledi, popoldne pa »kupinska oglsti madžarske prestolnice. Po večerji ho marsikoga za-p&Si ogled znanega cirkusa ali nočnega zabavišča. Tretji dan se obeta ogled enega izmed bogatih muzejev in galerij, P(> ogledu pa povratek domov. Cena potovanja je 2.700 dinarjev, prijave pa sprejemajo vse poslovalnice Kompasa. Ob prijavi je treba vplačati akontacijo 1.000 dinarjev. Oddih in izleti v Črni gori Vse agencija Kompasa tudi že sprejemajo prijave za oddih in izlete v Crni gori, ki je v jesenskem času še posebno prijetna. Odhodi iz Ljubljane na čudovite plaže črnogorskega primorja bodo septembra in *«cer 4., 11., 18. in 25. Potnaki bodo poleteli z brniškega letališča z lnex Adrio do Tivta. Naslednji dan si bodo ogledali Budvo in se z ladjo Popeljali ob črnogorski obali. Tretji dan bo prosto, četrti dan pa ogled Ulcinja in vasi ob albanski meji. Po prostem petem dnevu bo šesti dan celodnevni izlet v črnogorsko primorje in ogled muzejev, prav tako pa tudi obisk Njegoševega mavzoleja na Lovčenu. Po prostem sedmem dnevu se bodo osmi dan potniki vrnili, prav gotovo nadvse prijetnih vtisov iz tople in gostoljubne Crne gore. Cena potovanja ja 3.500 dinarjev, otroci do 10. leta pa imajo 30 odstotkov popusta. Zanimiv Ohrid Ze v petek, 5. septembra, bodo prvi potniki lahko potovali v Ohrid. —■/.animiv za tisoče in tisoče izletnikov. Nato bo Kompas organiziral 'slete A«- septembra in sicer 12., litin 20. ter štirikrat oktobra in no-vembra Izletniki bodo prebivali v hotelih, program pa je zanimiv in Privlačen Tako hi hodil v dnevih vikenda ogledali Ohrid in v ;tvlo °Usnih izletih tudi južno Makedonijo Cena vikend aranžmaja je 3.700 dinarjev, po vsej verjetnimi i ■ bodo cenil povišali zaradi nedavne podražitve goriva za okoli K) do '•r> odstot kov Osnovna šola Stane Žagar Kranj Komisija za kadrovska vprašanja delavcev v združenem delu osnovne sole razpisuje dela in naloge 3 snažilk s polnim delovnim časom za nedoločen čas Pogoj: končana osnovna šola. poskusna doba 4 tedne. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v 15 dneh po razpisu na naslov: Osnovna šola Stane Žagar Kranj, Cesta 1. maja 10 a — za razpisno komisijo. Komisija za delovna razmerja pri CENTRU ZA SOCIALNO DELO KRANJ ponovno objavlja prosta dela in naloge socialnega delavca za področje dela z mladoletniki za nedoločen čas Kandidatka) mora izpolnjevati naslednje pogoje: končana višja šola za socialne delavce v Ljubljani Prednost pri izbiri imajo socialni delavci brez zaposlitve. Za kandidate je predvideno poskusno delo v trajanju 90 dni. Osebni dohodek je zagotovljen v skladu s samoupravnimi splošnimi akti Centra za socialno delo Kranj. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi na Center za socialno delo Kranj, Trg revolucije 1, z oznako Komisija za delovna razmerja. Stanovanj ni. Razpis velja 15 dni po objavi. PRILOŽNOST, KI JO NE GRE ZAMUDITI. MODNE POLETNE ŽENSKE TORBICE in POLETNA OBUTEV ZA VSO DRUŽINO ZDAJ CENEJŠE VELEBLAGOVNICA nama ŠKOFJA LOKA POLETNE ŽENSKE TORBICE IN POLETNO OBUTEV ZA VSO DRUŽINO OD 15. 8.1980 do 15. 9.1980 PO CENAH, KI SO NIŽJE ZA 30—40% Osnovna šola BLAŽ OSTROVRHAR Škofja Loka Delovna skupnost osnovne šole objavlja prosta dela in naloge čiščenje šolskih prostorov in opreme za nedoločen čas s polnim delovnim časom. i Nastop dela 10. septembra 1980. Poskusno delo traja 2 meseca. Prijave pošljite do 10. septembra. ENTRAL CENTRAL Gostinska in trgovska delovna organizacija TOZD GOSTINSTVO n.sub.o. Kranj, Maistrov trg 11 objavlja na podlagi sklepa sveta PE in Pravilnika o delovnih razmerjih proste delovne naloge in opravila v PE Preddvor - v hotelu BOR 1. vodje kuhinje 2. kuharja — kuharice (2) Pogoji: pod 1.: hotelska šola ali gostinska šola z dopolnilno izobrazbo. 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece, možnost rešitve stanovanjskega vprašanja; pod 2.: gostinska šola ustrezne smeri, poskusno delo 3 mesece. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Central Kranj, Maistrov trg 11 — kadrovska služba. Vsi prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbirnega postopka v 30 dneh po poteku roka za prijavo. iišta! Škofja Loka Po sklepu komisije za delovna razmerja objavljamo naslednja prosta dela in naloge tehnika v pripravi dela Pogoji: strojni inženir s strokovnim izpitom in 1 leto delovnih izkušenj, ali strojni tehnik s strokovnim izpitom in 3 leti delovnih izkušenj ključavničarja Pogoj: K V ali priučen ključavničar z 2-letnimi izkušnjami Delo si' združuje za nedoločen čas. Kandidate vabimo, da pošljejo pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in s kratkim življenjepisom v 16 dneh po objavi komisiji za delovna razmerja DO Inštalacije, Skorja Loka, Kidričeva 55. O izbiri homo prijavljene kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE DEŽURNI VETERINARJI od 29. 8. do 5. 9. 80 ZA OBČINI KRANJ IN TRZlC TERAN Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, telefon 26-357 ali 21-798 LOKAR Franc, dipl. vet., Kranj, Zanova 12, telefon 23-916 ZA OBČINO ŠKOFJA LOKA PIPP Andrej, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska 37, tel. 60-380 KRIŽNAR Miro, dipl. vet., Godešič 134, tel. 62-130 ZA OBČINI RADOVLJICA IN JESENICE GLOBOČNIK Anton, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3/a, tel. 74-61» (začasni) Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. OGLASI telefon 23-341 PRODAM Ugodno prodam 80-basno klavirsko HARMONIKO. Vohar Franc, Suha 7, Škofja Loka 6888 Prodam 1 KM) kosov OPKKK (mo-delarni 91) in 25 kv. m travnih PLOŠČ. Subic Drago. Zlatnarjeva 4/a, Kranj - Stražišče 6891 Ugodno prodam plastičen ČOLN s PRIKOLICO, dolžina 2,80 m. s Štirimi sedeži in volanom za motor ter črnobel TV sprejemnik. Lahko tudi na kredit. Kranj. Struževo 21. telefon 27-940 6898 Ugodno prodam etažno PEČ za centralno ogrevanje, 20.000 k.kal. ZAHVALA Ogled od 8. do 18: ure. Novak Milan, Naklo 120 6902 Prodam eno leto stare KOKOŠI nesnice in za zakol. Strahinj 38, Naklo 6938 Prodam suhe smrekove DESKE (8,5 in 2,5cm). Naslov v oglasnem oddelku 6939 Poceni prodam dobro ohranjen električni ŠTEDILNIK s 4 ploščami. Zavrl Janez, Sr. Bitnje 8 6940 Prodam BAKRENO PLOČEVI Ob smrti MARIJE VARGA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, znancem in prijateljem za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se tudi zdravniškemu osebju Bolnišnice — Ginekološkega oddelka v Kranju. Žalujoči mož in hčerki! ZAHVALA Ob smrti moje drage žene MARIJE SAJOVIC se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in vence in mi izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujem sosedom, Zvezi borcev Cerklje, Društvu upokojencev Cerklje in častiti duhovščini za govor in lep pogrebni obred. Vsem prisrčna hvala! Žalujoči mož Tone! Velesovo, 24. avgusta 1980 ZAHVALA V 20. letu starosti je za vedno prenehalo biti srce naše ljube hčerke KSENJE DEŽELAK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam ustno ali posmeno izrazili sožalje, jo tako številno spremili na njeni zadnji poti in njen grob prekrili s prelepim cvetjem. Lepa hvala podjetju KOVINAR za nutleno pomoč in lepe poslovilne besede, Turističnemu društvu Begunje za darovan denar, g. župniku za lep obred in poslovilne besede, enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi in z nami sočustvujete. Žalujoča jamica in ati ter drugo sorodstvo! Nova vas, 26. avgusta 19*0 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame. babice, prababice, tašče. tete. sestrične in botre MARIJE MKAK Govekarjeve mame z Gorenj pri Kranju — roj. Novak se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali v težkih trenutkih. Hvala vsem. ki so darovali vence in cvetje ter vsem, ki so nam izrazili sožalje. Zahvala tudi vsem. ki so jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Udirju za lajšanje bolečin in zdravljenje. Posebno zahvalo smo dolžni vsem sosedom, ki so nam pomagali v teh težkih dneh. Hvala pevcem za žalostinke oh zadnjem slovesu. Iskreno se zahvaljujemo gospodu župniku za spremstvo in lep pogrebni obred. Zahvalo izrekamo tudi delavcem in delavkam tovarne Sava in Planika. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sin lože /. ženo, hčerka Tončka z možem, hčerka Tilka /. možem tor viiučki in pravnučki. Gorenje, 18. avgusta 1980 NO. Telefon 24-368 po 19. uri 6941 Poceni prodam KAVČ (dvojno ležišče) in dve starejši OMARI za v dnevno sobo. Ogled vsak dan po 18. uri. Držaj, Kidričeva 19 Kranj 6942 Prodam več PRAŠIČKOV, težkih od 80 do 90 kg, 4 leta staro KOBILO in 10 let starega KONJA. Krč Janez, Kokrški Log 10 Kranj 6823 Prodam 100 kosov rjavih SALONITNIH PLOŠČ. 8 valovnih. Staneta 2agarja 19/a 6943 Prodam SEME oljne repice. Ku-ralt, Zabnica 45 6944 V petek 29. in soboto 30. avgusta bom prodajala eno leto stare KOKOŠI nesnice in za zakol. Pavlin, Pivka 45, Naklo 6945 Prodam nov globok OTROŠKI VOZIČEK, STAJCO, HOJCO in športni VOZIČEK. Informacije: Pi-rih, H rastje 32, tel. 24-013 6946 Prodam črnobel TELEVIZOR. Telefon 25-615 6947 Prodam gradbeno OMARICO za trofazni tok (poceni). Kleindienst Franc, Brezje 19/A 6948 Prodam KRAVO, dobro mleka-rico. Pokopališka 11, Kranj — Ko-krica 6949 Prodam nova GARAŽNA VRATA LIP, 230x 205. Likozarjeva 11, Kranj 6950 Prodam dve otroški POSTELJICI. Štefelin Slavko, Podlubnik 113, Škofja Loka, tel. 61-924 6951 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK (86 cm), HLADILNIK in GRADBENO OMARICO. Ogled popoldan. Senčar Primož, Langusova 44 (novo naselje) Radovljica 6952 Prodam PUJSKE, težke od 20 do 25 kg. Mežnarec, Selo 22, Žirovnica 6953 Poceni prodam dobro ohranjeno LITOZELEZNO kopalno KAD (165cm). Šubic Anica, Srednja vas 20, Šenčur 6954 Prodam malo rabljen GUMI VOZ, cena 15.000 din. Informacije po telefonu 74-834 v soboto od 14. in nedeljo od 10. ure dalje 6955 Po ugodni ceni prodam DRVA. Lahovče 66, Cerklje 6956 Prodam trajnožarečo PEĆ kup-persbusch (nemški), kurjen eno sezono. Koselj Ciril, Bohinjska Bistrica, Jelovška 40 6957 Poceni prodam PEČ na olje. Telefon 47-222 6958 Prodam dobro ohranjen PRALNI STROJ gorenje. Plohi Cecilija, Bistrica 129, Tržič 6959 Prodam enovrstni IZRUVAČ za krompir, KOTEL za kuhanje žganja, 75-litrsko PREŠO za mošt in MOPED TSL-14. Breg 9, Komenda 7000 Prodam dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK. Olševek 3, Preddvor 7001 Prodam asparaguse. Sr. Bela 53, Preddvor Prodam »čajne«, globok in športni otroški voziček. Sr. Bela 29, Preddvor Prodam TELEVIZOR in otroško posteljico, dobro ohranjeno. Ristič Trajko, Valjavčeva 14, IV. nadstropje 7002 ALOJZ OVSENIK MIZARSTVO KRANJ — JEZERSKA C. 108 c Prodam naslednja osnovna sredstva: 1. viličar LITOSTROJ, nosilnost 3,5 t 2. mizarski PORAVNALNI stroj 18 kosov NOVIH OKEN že zasteklenih, primernih za delavnice, dimezije 180 x 180. 3 Prodam 6 tednov stare čistokrvne OVČJAKE in sveža domača JAJCA. Strahinj 68, Naklo, tel. 47-190 7010 Poceni prodam OTROŠKO POSTELJICO. Mišic, Oldhamska 1, Kranj 7011 Ugodno prodam PRALNI STROJ, dobro ohranjen. Ogled popoldan. Kalinškova 13, Gorenje — Kranj 7012 Prodam rabljena VRATA in OKNA s polkni ter nekaj LESA za ostrešje in DESKE. Naslov v oglasnem oddelku 7013 Prodam večjo količino SEMENA - OLJNE REPICE. Jelovčan, Vir-maše 5, Škofja Loka 7014 Prodam breio KRAVO ali brejo TELICO. Starman, Godešič 26, Škofja Loka 7015 Prodam KANU za 2 osebi, z dvojnim dnom. Jure Hajnrihar, Bodovlje 7, Škofja Loka 7016 Poceni prodam 2 50 VV ZVOČNIKA. Telefon 28-316 7017 Prodam REGAL pandnija in eno leto staro SEDEŽNO GARNITURO. Ogled možen vsak dan. Jovič Kristo. Pension KRONA, Škofja Loka 7018 Prodam »SKRIL« PLOŠČICE za kritje strehe. Križnar, Jegorovo predmestje 5, Škofja Loka 7019 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK s prenosno košaro in ZIBELKO z opremo. Poljanska c. 66, Škofja Loka 7020 Prodam nove hrastove KADI. Košir Marko, Visoko 4, Škofja Loka 7021 Prodam elobok OTROŠKI VOZIČEK, zelen žamet. St'Jrm; Na Kresu 11, Železniki 7022 Poceni prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Stara Loka 94. Škofja lA>ka 7023 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Debenec Anton. Puštal 49. Škofja Loka 7024 Prodam brejo TELICO. Sv Duh 14, Škofja lx>ka 7025 Prodam CEMENT Jenko Franc, Godeftič 30, Škofja Loka 7026 Prodam 4000 kg CEMENTA Kržišnik Andrej, Grenc 22, Škofja Loka 7027 Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO. Ogled od 15. do 19. ure. Naslov v oglasnem oddelku 7028 Prodam novo HLADILNO SKRINJO in nov PRALNI STROJ gorenje. Telefon 47-370 7029 Prodam 300 kosov OPEKE BH-4 za prezide. Dorfarje 26, Zabnica 7030 Poceni prodam komplet dnevno sobo. Miklavčič, Pot na Jošta 36, Kranj 7031 Prodam TRAKTOR fahr, KOSILNICO (za parke) uniropa F-80 in nova dvojna desna KRILA. Grošelj Franc, Glinje 14, Cerklje 7032 Prodam otroško dekliško KOLO (4 do 8 let). Škrianc Jožica, Lahovče 16, Cerklje 7033 Prodam termoakumulacijsko PEČ AEG, 4 kW. C. na Brdo 66, Kranj 7034 Prodam jesenov LAMELNI PARKET, 60 kv. m. Demšar, Valvazor-jeva 3, Bled 7035 Ugodno prodam JEDILNI KOT, raztegljivo MIZO in 3 STOLE. Miil-ler Jože, Stošičeva 4, Kranj, telefon 21-733 od 15. do 19. ure 7036 FRANCOSKO POSTELJO, novo, z jogi vložkom, 200 x 160 cm, prodam za 8.000 din. Informacije: telefon 28-506 v popoldanskem času (od 15. ure dalje) 7037 Prodam polaka za oranje krompirja in TRAKTORSKO KABINO za fergusona 540. Voklo 12, Šenčur 7038 Prodam DRVA. Maček, Praprot-na polica 14, Cerklje 7039 Prodam novo POMIVALNO MIZO z odcejalnikom. Novak Edvard, Zalog 94. Cerklje 7040 Prodam popolnoma novo KABINO za traktor universa 1. Sp. Brnik 31, Cerklje 7041 Prodam približno 6 kub. m drobnega PESKA za zidanje in nekaj »RIZLNA«. Roblek Anton, Bašelj 15, Preddvor 7042 Prodam rabljena OKNA, 120 * 140. Breg 13, Preddvor 7043 V bližini Kranja prodam rabljene DESKE za opaž T - »traverze« (4 m), VRATA za krušno peč. medeninasta. Naslov v oglasnem oddelku 7044 Prodam STRUŽNICO TS 3 (2 m stružne dolžine). Osterman Ivan. Britof 120, Kranj 7045 Prodam PEC kiippersbusch za etažno ogrevanje — novo, KOTEL za žganjekuho in PREŠO ter PEC EMO kiippersbusch in 50 m nerjaveče ZlCE za vrtno ograjo. Ogle" možen vsak dan. Žitnik Ivanka, Go-renjesavska c. 62, Kranj 7046 Prodam GRAMOFONSKE PL°' ŠČE za učenje angleškega jezika P° metodi ASSIMIL in PONY KOLO Hotemaže 44. Informacij«? po telefonu 22-221 - int. 21-52 - Kozelj-Okorn od 6. do 14. ure 704' Prodam JOGI LEŽIŠČE. VITRINO in termoakumulacijsko P^^fl Telefon 064-24-378 704» Prodam 3 tone CEMENTA anho-vo. Telefon 47-281 704* Ugodno prodam italijanski pleten globok OTROŠKI VOZIČEK. Kranj-C. Kokrškega odreda 5 - Šepeta^ (pred starim Vodovodnim stolporn' 7050 Prodam športni OTROŠKI VOZIČEK. Tasič, Kidričeva 32, Kranj . 7051 Prodam malo rabljen ČOLN m«1' stral 9 z motorjem TOMOS 4,5 ter termoakumulacijski PEČI: AEG* in AEG 4 kW in PEČ na olje EMO 8 Telefon 064-40-004 70V Prodam POHIŠTVO za oprejo dnevne sobe. Informacije po t*jf*?Jj nu 064-60-754 od 17. do 20. ure "lu° Izdaj« CP Glaa. Kranj, Stavek. TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica, Ljubljana. Naalov uredništva in uprave lista: Kranj, Mote Pijadeja - Tekoči račun pri SDK v Kranju ste-vilka 51500-603-31999 - Telefoni: n^c 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835. redakcija 21 komerciala - propaganda, naročnin*-mali oglasi in računovodstvo 23-W-Oproščeno prometnega davka P° pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam dvižna GARAŽNA VRATA. Pot na Jošta 35, Kranj 7107 Prodam 5 mesecev staro PSIĆKO - NEMŠKI OVČAR, z rodovnikom ter barvni TELEVIZOR mediteran z daljinskim upravljanjem, v garanciji. Kersnik, Lefte 1. Tržič 7108 Prodam PLETILNI STROJ sin-ger. Informacije po tel. 24-709 7109 Prodam italijanski kombiniran OTROŠKI VOZIČEK, otroško POSTELJICO in različne dele za spačka in diano. Telefon 27-295 7110 Prodam nerabljeno (novo) OPREMO za v kopalnico (ploščice, bojler, kad za tuš, pipe) in dve POSTELJI z jogiji. Informacije po tel. 26-909 7111 Prodam dnevno OMARO, 4 x 1 m in trodelno sobno OMARO. Zonta Martin, Moša Pijade 6, Kranj 7112 KUPIIVH Kupim rabljen gospodinjski HLADILNIK . Telefon 60-801 6929 Kupim ŠTEDILNIK kiippersbusch. Ponudbe po tel. 22-336 6998 Kupim MEŠALEC za beton in zadnji traktorski NAKLADALEC. Skodlar. Podbrezje 25. tel. 70-048 6999 Kupim HIDROFOR - VODNO ČRPALKO. Možina Franc, Bodov-lje 16, Škofja Loka 7083 Kupim staro STENSKO URO s kukavico in staro KMEČKO HIŠO (brunarico). Kos, Kranj, St. Žagarja 12 7084 Kupim mladega NEMŠKEGA OVČARJA. Dovžan, Tržič, Cankarjeva 25, tel. 50-423 7085 VOZILA Prodam tovorni avto MAN 635 s HIAB grabežem in HIAB GRABEZ (generalno obnovljen). Šolar, Draž-goše 19, Železniki 6764 Kupim avto VVARTBURG limuzina, letnik 1978 ali 79. Golob Tine, Mlakarjeva 22, Šenčur 6918 Ugodno prodam popolnoma nov TOMOS AVTOMATIC. Tel. 24-341 6960 Prodam R-4 »KATRCO«. letnik 1976. Potoče 5. Preddvor 6961 Prodam R-4. star 18 mesecev, metalne barve. Dolinšek. Breg ob Kokri 20. Preddvor 6962 Prodam motorno kolo MZ 250. letnik 1979. Novšak. Tončka Dež-mana 4. Planina — Kranj 6963 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1970. z vgrajenim IR motorjem. Te-.lefon 23-915 popoldan 6964 Prodam FIAT 850, vozen, neregistriran. Slavko Vilfan, Črnivec 19/a, Brezje 6965 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Kalan, Kurirska pot 33/a, Primskovo 6966 Prodam MOTOR puch 125 in MOPED na 5 prestav. Tenetiše 12, Golnik 6967 Ugodno prodam novo PRIKOLICO za osebni avto (tovor). Naslov v oglasnem oddelku 6968 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Kmetec, Golnik 86 »Malitri-glav« 6969 Prodam ŠKODO, letnik 1971, prevoženih 81.000 km. Ogled vsak dan. Hafner, Grenc 3, Škofja Loka 6970 Prodam karambolirano ZASTAVO 750 special, letnik 1978. Berčič, Draga 11, Škofja Loka 6971 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. registrirano do avgusta 1981. Pave, Mandeljčeva 7/a, Kranj, telefon 26-803 popoldan 6972 Prodam MOTOR JAWA, 350 cem, 14.000 km. Sebenje 18, Tržič 6973 Prodam OPEL KADETT, letnik 1970. Ul. Tončka Dežmana 8, stanovanje 10, Planina - Kranj 6974 ZASTAVO 750, letnik 1974, ka-ramboliran, prodam. Ogled vsak dan po 18. uri. Tekstilna ul. 3, Kranj 6975 Prodam avto 125-P, letnik 1975. Jerič, Sr. vas 83, Šenčur 6976 Prodam VW, starejši letnik. Lese 34, Tržič 6977 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Jenkole, Mavčiče 22, tel. 40-080 6978 Prodam FIAT 124, letnik 1970, ali zamenjam za ZASTAVO 750 Preba Čevo 4, tel. 49-058 6979 Ugodno prodam NSU 1200, registriran do 13. 6. 1981 Pavlic, Zupa nova 7, Šenčur 6980 Prodam AMI 8, letnik 1972, v voznem stanju, neregistriran. Tofteski Mihajlo, Medvode 142, Medvode 6981 Prodam R-4 - KATRCO, letnik 1975. Zelnik, Pivka 39, Naklo 6982 Ugodno prodam ZASTAVO 750, lux, letnik 1976. Ribnikar Dare, Breg ob Kokri 9, Preddvor 6983 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Telefon 28-203 6984 • ocen i prodam STROJ za TAM 5000 - nekompleten in prenosni kasetni RADIO Šolar Sandi, Zg Dobrava 21, Kamna gorica 6985 Prodam avto VVARTBURG turist, letnik 1970, v voznem stanju Zabret Blaž, Britof 67, Kranj 6986 Prodam karambolirano LADO 1600, letnik 1979 Britof 115, Kranj 6987 Prodam avto SUNBEAM 1250. fetnik 1974. Ogled popoldan od 16 Ure dalje Zorman Anton. Sorlijeva •i Kranj 6988 Prodam MZ 250 PS-1, letnik 1979 Javornik 6, Kranj 6989 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1970, registrirano do marca 1981. za 1,8 SM. Informacije popoldan po telefonu 26-825 6990 Ugodno prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1975. Ogled v soboto dopoldan. Strahin i 100. Naklo 6991 Prodam TOPOLINČKA v nevoznem stanju, za 1 SM. Krč Miro, Savska Loka 5. Kranj 6992 Prodam ŠKODO 120-L. Telefon 69-016 6993 Prodam FIAT 850 sport. Informacije po tel. 061-611-272 6994 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1978. Informacije po telefonu 82-747 od 15. do 18. ure 6995 Po ugodni ceni prodam po delih A MI-8. Ogled vsak dan od 15. ure dalje v Goricah 29, Golnik 6996 Prodam ZASTAVO 101, karambolirano, letnik 1975, celo ali po delih. Odar Drago, Studor 40, Boh. Srednja vas — Bohinj 6997 Prodam AUSTINA IMV 1300. registriranega do januarja 1981. Informacije vsak dan od 20. do 22. ure po telefonu 23-806, Trefalt Samo, Kebetova 18, Kranj 7053 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 125-PZ, letnik 1974, cena po dogovoru. Klemenčič Avgust, Podlju-belj 86 7054 Po delih prodam ZASTAVO 1300. Frelih Janez. Brezje 35, Tržič 7055 Ugodno prodam FORD - TRANZIT, zaprt, vozen vsak dan, dobro ohranjen, primeren za kmeta ali obrtnika, registriran do 25.7. 1981. Šifrer, Zabnica 23 7056 Prodam PRIKOLICO IMV 450. Telefon 064-61-913 7057 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, registrirano do marca 1981. Ogled možen v popoldanskem času. Bregar Zofija, Nazorjeva 10, Kranj 7058 Prodam dobro ohranjen VW, letnik 1975, garažiran in vzdrževan. Informacije po tel. 21-182 dopoldan 7059 Prodam VW 1200, letnik 1965. Polajnar, Kokra 2. Preddvor 7060 Prodam SPAČKA, letnik 1974, cena 30.000 din. Demšarjeva c. 14, Škofja Loka 7061 Prodam FORD XL 1300. Križnar, Jegorovo predmestje 5, Škofja Loka 7062 Kupim ZASTAVO 101 M. Ponudbe pod šifro: Takoj 7063 Prodam PEUGEOT 204, letnik 1974 in WIPRO raztegljive STOPNICE, 120x80. Jemc, Partizanska 27, Škofja Loka, tel. 064-60-357 7064 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, cena 1,8 SM. Sladic Boris, C. 1. maja 61, Kranj 7065 Prodam NSU - PRINZA 1200-C, letnik 1971. Tavčarjeva 22, Kranj 7066 Prodam novejše dele od ZASTAVE 750 in oddam PSA - dobrega čuvaja. Biček, Mošnje 26, Radovljica 7067 Prodam MINI 1000, letnik 1972. Štritof Marjan. 64283 Rateče-Pla-nica 137 . 7068 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, karambolirano. Zg. Besnica št. 103 7069 Prodam FORD CAPRI 1600-L. Rebolj Mirko. Breznica 43, Žirovnica 7070 Prodam FIAT 124, letnik 1969, neregistriran, v voznem stanju. Ka-tern, Cerklje 150 7071 Prodam VW 1200, letnik 1963, registriran do marca 1981. Dvorje 18, Cerklje 7072 Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1972 ter nekaj delov za OPEL KADETT (motor, steklo, vrata) Voklo 70, Šenčur 7073 Prodam novo LADO 1600. Mar-kelj Ciril, Brezje 78. Ogled v popoldanskem času. 7074 Prodam SAAB 96, cena 5 SM. Sp. Besnica 93, tel. 40-523 7075 Prodam ZAPOROZCA Mlaka 70, Kranj 7076 Prodam FIAT 127, 1050 cem, star 8 mesecev in ZASTAVO 750, letnik 1972; ter PSA - NEMŠKEGA BOKSARJA, starega dva meseca in pol. Jerala, Jesetova 12. tel. 27-339 7077 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, dobro ohranjeno, za 5 SM. Telefon 064-40-004 7078 Prodam R-12 TL, letnik 1975, dobro ohranjen. Ogled v soboto in nedeljo: Ovsifte 27, Pod na rt (Radovljica, Cankarjeva 4) 7079 Prodam AMI 8, letnik 1971. registriran, brezhiben. Kacin Ciril, Nova vas 59, Ziri 7080 Prodam AMI 8, letnik 1975, prevoženih 76.000 km. Ogled vsak dan popoldan. Krfogec Leon, C. 1. maja 69. Kranj 7081 Prodam ŠKODO, letnik 1972 in ZASTAVO 101, letnik 1973. oba registrirana in dobro ohranjena. Informacije po tel. 75-597 popoldan 7082 ZAPOSLITVE 1 V U K sprejmem vajenca. PRE CIZNA MEHANIKA - ELEKTRONIKA Kranj. C. talcev 77 6866 K V ZIDARJA, takoj zaposlimo. OD 10.000 din. Ostale informacije po tel 064-75-332 7009 Sprejmem KV KLJUČAVNIČARJA. Ključavničarstvo PEK-LAJ. Puštal 46/a. Škofia Loka. sta novanje Puštal 11 7091 Sprejmem KLJUČAVNIČARJA ali priučenega VARILCA in delavca z veseljem do ključavničarske dejavnosti. Ključavničarstvo JALEN. Huje 23, Kranj 7092 Takoj zaposlim MIZARSKEGA pomočnika. Mizarstvo HAFNER. Zasavska c. 2. Kranj 7093 . STANOVANJA I Dvosobno STANOVANJE brez centralne, zamenjam za večje. Naslov v oglasnem oddelku 7003 SOBO v Kranju ali okolici, išče študent z Dolenjske. Marolt Marjan. Veliki Gaber 37, 68213 Veliki Gaber 7004 Prodam 5 let staro enosobno STANOVANJE z balkonom (44 kv. m). Planina — Kranj. Ponudbe: Najboljšemu 7099 Samski moški išče SOBO na območju Gorenjske, lahko tudi s telefonom. Ponudbe pod šifro: Trgovski potnik 7086 Opremljeno SOBO s kopalnico, za eno ali dve osebi, oddam. Golnik 58/a _ 7087 1 POSESTI = Kupimo HIŠO z vrtom ali starejšo KMEČKO HIŠO z nekaj zemlje, ali prevzamemo KMETIJO v najem in pozneje kupimo; ali prevzamemo KMETIJO in nudimo preužitek. Naslov v oglasnem oddelku 6798 Prodam večjo STAREJŠO HIŠO na Gorenjskem, primerno za vikend, stanovanje, gostinsko ali drugo obrt. Sr. Dobrava 8, Kropa 7005 Najboljšemu ponudniku prodam GARAŽO v Kranju v Kebetovi ul. (najraje za devize). Telefon 23-807 od 19. do 20. ure 7006 Prodam enonadstropno HIŠO (dvojček) v Kranju. Informacije po telefonu 25-418 7007 Polovico dvostanovanjske HIŠE z vrtom in kletjo ter takoj vseljivim trosobnim STANOVANJEM v Kranju takoj prodam. Ponudbe pod: Izredna lega 7008 Prodam vikend PARCELO (616 kv. m) z gradbenim dovoljenjem in vodo na parceli (Podvrh — Stari Vrh). Telefon 28-122 - Kranj 7088 Kupim zazidljivo PARCELO ali starejšo HIŠO na območju Škofje Loke ali bližnje okolice. Ponudbe pod šifro: Devize 7089 Leseno VIKEND HIŠO, primerno za stalno bivanje, elektrika in voda v hiši, menjam za stanovanje, lahko v družbenem sektorju ali za manjšo hišico brez zemlje. Hiša stoji na 800 kv. m zazidljivi parceli, 6 km od Škofje Loke, ob reki Sori, asfalt do hiše. V bližini je šola, trgovina in avtobusna postaja. Naslov v oglasnem oddelku. 7090 PRIREDITVE Ansambel JEVŠEK igra vsako soboto ob 19. uri v Poljanah nad Škofjo Loko 7094 GASILSKO DRUŠTVO ŠENČUR, prireja v soboto. 30. 8.. KRESNO NOČ, s pričetkom ob 19. uri, v nedeljo, 31. 8.. ob 16. uri pa VELIKO VRTNO VESELICO z bogatim SREČOLOVOM in KEGLJANJEM za koštruna. Obakrat bo za zabavo skrbel ansambel MODRINA. VLJUDNO VABLJENI! 6933 OO ZSMS - ZALOG, priredi v nedeljo, 31.8. 1980, ob 16. uri VESELICO v dvorani šole v Zalogu. Prireditev je ob vsakem vremenu. Igra ansambel TRGOVCI. VABLJENI! ^OBVESTILA; 10-prstnega slepega STROJEPISJA in oblikovanja dopisov vas naučim z lastnim pisalnim strojem. Telefon 22-973 7096 Gostilna na Vasi Zupan Ciril, Grad, Cerklje, obvešča cenjene goste, da v času od 1.9. do 29.9. 1980 ne delamo razen od 9. do 10. ure (za malice) 7097 FOTO STORITVE! Črno-bele -v enem dnevu, barvne — v treh dneh, fotografije za %'se vrste dokumentov (izkaznice, vozniška dovoljenja, potne liste) v enem dnevu za 100 din. FOTO ZlVULOVIČ, Veljka Vlahoviča 7, Planina — Kranj, telefon 27-658 5119 POPRAVLJAM vse vrste HLADILNIKOV. Telefon 60-801 6932 KOVINSKO PODJETJE KRANJ Šuceva ulica 27 Imamo proste kapacitete za preoblikovanje pločevine Upogibni stroj delovna dolžina do 4000 mm mazimalna debelina do 4 mm Hidravlične škarje delovna dolžina do 2500 mm maximalna debelina do 8 mm OSTALO IZGUBLJENO Od Gorenjskega sejma do Globusa sem izgubil črno moško DENARNICO z večjo vsot,o denarja in dokumenti. Prosim, da vsoto proti nagradi vrneta na naslov iz dokumentov. . 7100 Od sejma do avtobusne postaje sem izgubil DENARNICO z dokumenti, in manjšo vsoto denarja. Poštenega najditelja prosim, da vrne proti nagradi na naslov, ki je v dokumentih. 7101 22. avgusta se ie izeubil mlad PES — mešanec nemškega ovčarja »RIKO«. Savska loka 22, Kranj 7102 VARSTVO za 9-mesečno punčko, iščem z oktobrom. Čenčur, Kranj, St. Žagarja 12, tel. 24-036 7103 UKRADEN moped TOMOS av-tomatic, letnik 1973, kot nov, oranžne barve, uspešno izsleditev nagradim. Sporočite po telefonu 60-897 — Šk. Loka 7104 Nujno potrebujem ZIDARJA za izravnavo 50 m tlaka s cementno malto (priprava za lepljenje keramičnih ploščic). Frlic, Zevnikova 5. Orehek - Kranj, tel. 27-937 7105 NAJDENO PAKET, izgubljen v petek, dobite v Zupančičevi ul. 8, pritličje, Kranj 7098 ZAHVALA ZAVAROVALNI SKUPNOSTI TRIGLAV GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST KRANJ, se zahvaljujem za korektno, hitro likvidacijo in izplačilo odškodnine po požarni škodi, ki je bila 8. avgusta 1980. PAVEL KRI2NAR Hafnarjeva 9, Kranj ŽIVIL-A TOZD Veleprodaja Odbor za delovna razmerja v združene " objavlja naslednja prosta dela in naloge čiščenje poslovnih prostorov Pogoji: osemletka, 1 mesec delovnih izkušenj, poskusno delo 30 dni. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba Veletrgovina Živila, Kranj, Poslovni prostori Naklo — 15 dni po objavi. ZAHVALA Ob boleči smrti naše dobre in skrbne mame, stare mame, babice, sestre in tete IVANE DOLINAR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje, ji darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Zamanovi in osebju Zdravstvenega doma v Škofji Loki za prijazno pomoč in lajšanje bolečin v težki bolezni. Hvala tudi g. župniku za opravljeni pogrebni obred in pevcem za lepo petje. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni! šutna, Škofja Loka, Todraž, Gorenja vas, Log, Ljubljana, 24. julija 1980 ZAHVALA Ob boleči in težki izgubi naše drage sestre in tete ANE UŠLAKAR se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in dr. Potočniku za njegovo požrtvovalnost. Posebnrrzahva-lo smo dolžni kolektivom: Tekstilne tovarne Zvezda, Iskra - Telekomunikacije in Živila - TOZD Sadje in zelenjava. Iskrena zahvala častiti duhovščini, posebno g.Slabetu, kaplanu za pogrebni obred, pevcem in vsem. ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. ji darovali vence in cvetje in z nami sočustvovali. Vsem iskrena hvala! Žalujoči, sestri Albina in Angela; Tončka, Cilka in Micka z družinami, hratje Franc, Stane in Janko z družinami in drugo sorodstvo Šenčur, Kranj, Breg, H rase, Predoalje, Ljubljana, Tupaliče, 25. avgusta 1980 Vino 80 Vinska bera na ogled in pokušino Od L do 7. septembra bo v Ljubljani vsakoletni vinogradniško vinarski sejem, na katerega so letos iz 26 držav poslali v oceno več kot 1500 vzorcev pijač - Jugoslovanska vina so se v mednarodni konkurenci dobro odrezala s 54 zlatimi medaljami za 292 vzorcev vin — Sadni sokovi so najboljši jugoslovanski - Pestra ljubljanska turistična ponudba v tednu Vino 80 Letošnji 26. mednarodni vinogradniško vinarski sejem na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je še pred uradno otvoritvijo že zabeležil enega svojih rekordov: še nikoli doslej namreč na sejem ni prispelo toliko vin kot na letošnjega. Enologi, 31 priznanih strokovnjakov iz 15 držav, je namreč moralo oceniti kar 1279 vzorcev vin iz 22 držav, vsega skupaj pa je bilo ocenjenih 1535 raznih vrst pijač, od alkoholnih do brezalkoholnih. S takšnimi številkami se ljubljanski sejem prav gotovo uvršča med največje tovrstne prireditve v svetu posvečene popularizaciji proizvodnje vina kakor tudi njegove potrošnje. Medtem ko so na sejemsko ocenjevanje alkoholnih pijač poslali največ vzorcev prav jugoslovanski proizvajalci, ki so pobrali tudi oba najvišja naslova in sicer sta »šampiona 1980« vinjak 1968 Rubina iz Kruševca ter slivovka prepečenica Manastirka beograjskega Prokupa-ca, pa med vini prednjačijo avstrijski vinogradniki. V Avstriji je bila namreč lani izredno dobra vinska letina, tako da ni naključje, da je med 314 avstrijskimi vini tudi 125 vin nagrajenih z zlato medaljo, eno vino pa si je priborilo tudi naziv »šampion«. Jugoslovanski proizvajalci vin, med katerimi je bilo letos več kot lani privatnih proizvajalcev, so poslali v oceno 292 vrst vina, ki so osvojila 54 velikih zlatih medalj; sledi pa Zah. Nemčija s 37 zlatimi medaljami in Portugalska z 29 velikimi zlatimi medaljami. Osem vin si je s svojo kakovostjo prislužilo tudi naziv »šampion 80«, med njimi v kategoriji suhih belih vin beli bizeljčan letnik 1979 iz brežiškega Slovina. Med šampioni sta tudi dva, ki sta se že drugič okitila s tem visokim ljubljanskim priznanjem. Jugoslovanski vinogradniki pa so na sejem poslali najstarejše vino in sicer z letnico 1950, to je bil traminec iz Vinaga, Maribor, ki je za kakovost prejel veliko zlato medaljo. Posebno dobro so se odrezala vsa rdeča jugoslovanska vina, ki so prejela kar 37 velikih zlatih medalj in so tako med najboljšimi rdečimi vini letošnjega sejma; še posebej pa izstopata črnogorski vra-nac 1977 in pa Slovinov merlot 1977, ki sta le za malo zgrešila naziv šampion. Brezalkoholnih pijač je bilo dosti manj, le 77 vzorcev, vse najvišje nagrade (razen ene) pa so poželi jugoslovanski proizvajalci sokov. Grand prix-, ki se podeljuje za najvišje možno število doseženih točk za kakovost, so prejeli Vitalov matični ribezov sok in Bistri mešani sok ribez-jabolka, Borovničev sok Dana, Kašasti coctail iz marelic, jabolk in oranžnega koncentrata Fructal-Al-ko in Hruškov sok, dalje Koncentrat višnje Vino Zupa ter izraelski grozdni sok. Obiskovalci sejma bodo seveda od 1. do 7. septembra lahko v paviljonu Jurček vsa nagrajena vina tudi sami poskusili na posebni degustaciji, medtem ko bo v ostalih halah na ogled razstava vin, alkoholnih pijač, piva, brezalkoholnih pijač in mineralnih vod, na razstavi pa bo tudi vinogradniška oprema, stroji in re-promaterial, med temi tudi prvič razstavljamo domačo vinarsko opremo Radenske iz Radencev. Za kar najboljše poznavanje vin in vino-gradništev pri nas pa bo tudi razsta- Obrtno združenje občine KRANJ Likozarjeva 1 Združenje obrtnikov občine Kranj prireja 3. obrtniški piknik v nedeljo 31. 8.1980, ob 9 uri pri Trnovcu v Dupljah. Program: — streljanje na glinaste golobe in v tarčo srnjaka z malokalibersko puško na strelišču v Kovorju, začetek streljanja ob 8. uri zjutraj — bogat srečolov (glavni dobitki moško in žensko kolo) — kegljanje za prašiča — streljanje za ovco — vlečenje vrvi — rrali nogomet — razna šaljiva tekmovanja Od 13 ure dalje vas bo zabaval ansambel Jevšek. Vabljeni obrtniki, nj