Št. 87. V Gorid, v soboto due 20. oktobra 1904. Letnik VI. Izbaja vs;i' tor«*k in Hnboto oh I 11. in i pnulpoldni1 za inoslotor ol, ;\. uri | |([). za dožoln. Ako pado u.1 l;i «1 in*\;t prazuik i/.itlo dan |»n*j ob (!. /,v«**5«*r. Klan« po pnšli projoman ali v (ioriei n:i doni < f>o.siIj:iri ci'loli'lno H '\, pollolno 4 K in «MrtlKno 2 K. I'rodajaso v Uorid v to- bak;ini;in Sell w;irn v Kolskih ulirab, i J o I I o rs i I /. v Nunskib ulioali in L«>- b a n na Vordijovoin lokališču po K vin. GORICA (Zjutraiije izriuiije.) Isrcdnišlvo in upravnlštvo se naliajala v «N a r o d n i tivkariti», ulica Vettiirini li. St. 9. Dopiso jo nasloviti na urodniätvo, oglase in naročnino pa na upravniätvo »Ciorico«. Oglasi so računijo po polit- vrstab in sicor aku so tiskajo 1-kral po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako »o voiikrat tiskajo, raču- nijo ae po pogodhi. Izdujutelj iti odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska. „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Spremembe v ministerstvu. Nenadoma jo priAlu mod svet to dni veal o masikalerih spremembah v naäorn nriiiiisterslvu, o spromembah namroč, ki so dimes že polrjeno dejstvo. Iz rnini- slerstva izslopila finančni minister Böhm- Bawerk in pa poljedolski minister baron Giovanolli in poleg tega bo imenovan So čeSki minister. Naslednik Böhm Ba- we.rku postane ravnatelj poätne hranil- nice sokc. načelnik dr. Kosol, poljedelski minister bo državni poslanec čeakega vo- leposestva grof Buqaoy, a češkim mini strom imenovan bo profesor Randa. Do- tična cesarjeva pisma pričakujejo se od dne do due, kajti ministerski predsednik dr. Körber bil je v ti zadevi žo v Brodo v Rmlimpešti pri cesarju, pri katorem je oatal čez poldrugo uro v avdijenci. Da postanejo zgoraj omenjena imenovanja že v par dneb dejstvo, o tern ni nikakega dvoma, ker jo tern veatem pritrdilo samo (ficijozno glaailo „Fremd. Blatt." Vpra- *anje naslane zdaj, da li so zgodi a tomi &premembami oseb v ministerstvu dr. Körberja ludi kaka sprememba dose- danjega vladnega ziHtema. Mnenja v tern pogledu so različna. Nekateri hočejo ve- deti, da znači ta prememba nekako zbli- Žanje dr. Körberja b Čehi. In res niso Nemci po^ebno zadovoljni a temi pre- 'nenubami, čotudi „Fremd. Blatt" nokako zatrjoje, da ne pomeni ta eprememba nič posebnega, posebno pa glede finanč. niiruBlra Böhm-Bawerka ne, ki je prišel z ministerskim predsednikom že lukrut y navskrižje, ko so se zahlevali znani ogromni vojni krediti in je bil glede po- kritja istih popolnoma drugih nazorov. Glesilo nemških veleposestnikov pa pravi, da je rokonstrukcija ministerstva nemfike «tränke presenetila, a da jim sedaj ne kaže drugega, kakor čakati, kako se raz- nriere razvijejo. Kaj pa (>hi? Čehi sma- Irajo imenovanje dr. Rande ceäkim mi- nistrom zgolj kot reatitucijo in se nikakor ne čutijo vezane, da bi svoje stališče pfoti vladi premenili. To imenovanje niore biti po njih mnenju k večjem za- Öetek za nova pogajanja. 0 kakem pakta ^ed vlado in med Čehi pa ni govora in so vh(i dotično vesti same kombinacijo. In res T.^ 'jo b»je sam proiesor Randa izjavil, da jo prevzel mesto öeSkega mi- nialra na željo krone, a da jo postopal na lastno odgovomosl in ne da bi so bil prej kaj dogovoril s če^kimi po-lanci. Mi sicer ne vomo, koliko resnične pod- j lago imajo vso to vosti in vsa la tolma- ¦ čenja raznih listov. Konatatirati pa mo- ramo, da ho listi, so predno so bile te spromembe znane, poročali, da so se vr- šila zadnji čas med dr. Korberjem in med 1 čehi neka pogajanja, ki so se še precej ogodno razvijala. Tako so na primer pi- ! sali listi, da sloje pogajanja dr. Körberja i s Čehi zelo ugodno. Čehi so stavili baje sedem zabtev, kakor regulaeije rek, po- državljenje aeverno - zapadne železnice, pasivne lokalne železnice naj provzame država, zgraditi se mora kanal od Vltave do Donavo, za jastičnega ministra se mora imonovati Čeh itd. V ta namen je baje žo dognana stvar, da odstopita fi- nančni minister Böhm-Bawerk in polje- delski minister baron Giovanelli. Na prvega mesto pride baje ravnatelj poätne ! hranilnice sekc. načelnik Kosel, za polje- dehkega ministra pa grot Boqaoy. Dejstvo, da sta tinančni minister Böhm-Bawerk in poljedelski minister Giovanelli Že od- stopila, dokazuje, da so bili listi, ki so ta odstop naznanjali, dobro podučeni. Ako ! bi se pa še zgodilo, da bi bil ludi za pravosodnega ministra imenovan kak j Čeh, potem bi bilo skoraj verjeti, da ae B časoma vendarle apremeni tadi sedanji vladni karz, čemur sicer vladni listi danes oporekajo, češ, da nima vest o imeno- vanju Čeha pravosodnim ministrom ni- | kake pravo podlage, ker obdrži dr. Körber äe nadalje sam vodstvo tega ministerstva. V koliko imajo oficijozni listi glede te trditve prav, dokazala bode bližnja bo- I dočnost. Vsekako se pa vräe za kulisami najbrže važni dogovori med vlado in med strankami in ni nikakor brez po- mena, da je krona botela, da se imenuje ravno zdaj pred otvoritvijo državno- zborskega zasedanja poseben minister za Češko. Goriški deželni zbor. Deveta seja. V öelrlek popoludne ob Ö. uri in 10 minul prißela jo 9 aoja sedanjega dežol- nozborskega zasedanja. Navzoči so bili vsi poslanci. Priäel jo k seji tudi novi namestnik knez Hohenlobe, ki je zavzol svoj proslor na desnici deželnega gla- varja, dočim je bil na levici, kakor na- vadno, vladni zastopnik grof Atlems. Dežolni glavar olvori sejo in pred- stavi deželnemu zboru novega namestnika kneza Flohonloho s približno tem-le na- govorom : Dobro došel nam, prejasni vla- stelin, ki je priSel s skrajno meje naäe država vladal nu5o deželo. K srcu naj si vzamo na§e žolje. Premnogim in nnj- nim nažirn potrebam bodi odpomagano z njegovo podporo. Da ima Nj. Visokoat z nami dol»rt> narnerio, nam sti v dokaz njegova muja in pa njegova odlična uljudnonl, vsled kalerih so je naglo po- trudil, da je priäel med nas in nam pri- nesel svoje pozdravo že koj po pribodu na svojo novo mesto. V imenu visokega deželnega zbora ter v imenu italijanskib in slovonskih poslancev se Vaši Visokosti na vsem lem nrčno zahvaljujem. Nato je stisnil namo.slnik deželnemu glavarju desnico in je najprej govoril v ilalijan- Bkem jezika ter potem čital v slovenskem jeziku približno tako-le: Visoki deželni zbor I l]o milosli ceaarjevi imenovan na- mestnrKom Vaäö dežele mi je cast, da pozdravljam la visoki zbor in da so za- hvaljujem ludi gospodu dežel. glavarju na' njegovih vljudnih besedah, ki so mi v cast in vsled kalerih se smem nadejati, da bodem zamogol kaj pripomoči za do- brobit dežele, seveda v popolnem so- glasju z avlonomno upravo. Moja skrb bode, da s časoma popolnoma spoznam to lepo deželo ter da se o potrebah nje- nega prebivalstva sam prepričam. Državna uprava se bo vedno povsod držala tega, kar velevajo postave in se bode v teh postavnih mejah vedno sukala. Vodila pa jo bode pri vseh njenih ukrepih le prava ljubezon do bližnjega. Prebivalstvo naj ima ? obksti vedno lo skrbnega prija- telja, pri kalerom si zamoro v vsaki po- trebi poinkali dobrega sveta in hitre po- moöi. VaSomu delovanju želim najboljši vspoh. V moji osobi pa bodo na^li častiti gospodjo vedno nkrbnega pospe^evatelja deželnozborskih koristij pri cenlralni vladi." Deielni glavar so na teh bosedah äe jedenkral zahvali namestniku. (Konec prih.) Politični pregled. Nai cesar. Naä cesar, ki je bival zadnji čas v Budimpoäti, se jo danon povrnii na Dunaj. Dr. Pacak o položaju. Dne 23 oktobra je poročal načel- nik češkega kluba v državnem zboru svojim volilcom v Čaalavi. Kakor vsi govori mladočeških poslancev v zadnjib časih, je bil tudi ta Pacakov govor bojni klic. Dr. Pacak je vnovič povedal dr. Körborju, naj ne lira političnih speku- lacij z bedo na Ceäkem Govornik je uverjen, da bi volilci sami protestirali, ako bi poalanci prodati svoje prepriöanje za kakoräne koli subvencije. Dr. Pacak jo naglaäal nadalje, da za mladoceäke poslance obstrukcija ni program in zato se tudi ni hotel izjaviti v tern trenolku, da-li se bodo posluževali tega sredstva ali ne. Merodajen je edino le sklep na shodu poslancev, da treba vstrajati v najodločnejem boju proti sovražni vladi in sovražnemu sistemu. Obstrukcija je le bojno sredstvo, ki se je more rabiti ali pa tudi ne, ker narod ne more večno opravljati le negativnega dela. Poslancem troba prepuščati, ali in kedaj se imn rabiti tako sredstvo, ker umeäavanje volilcov v take odločitve je že mnogo skodovalo čeakemu narodu. Koncem svo- jega govora je podal dr. Pacak zname- nito izjavo, da ni nič res, kar so trdili razni nemški in pnljgki listi, da bi se bila namreč situvacija spremenila nasproti Čehom,, marveč se isti sedaj nahajajo isto tarn, kjer so bili ob zaključonju zasedanja državnega zbora. Tendenca, ki so jo imele one vesti, je dovolj pro- zorna. One vesti so brez vsake podlage. Vsprejeta resolucija izreka poslancem za- hvalo za vestno delo in zaupanje, da bodo tudi v bodoče vestno vräili svojo dolžno8t ter se borili za jezikovno pravo, za splošno kulturelno, socijalno in gospo- darsko povzdigo istega. Izbira sredslev, ki naj bodo vsikdar naj primerneja, naj LlSTEK. Na odgovor! Spis. Beloüsov; prevod iz bolgaršfiine. 1. V preteklem letu sem prebil cela dva meseca v lepi vasi Jegorevka. V tern ^asu Bern spoznal prav dobro vso okolico, 'n priljubila se mi je — ne manj kot vas öarna — radi čudovite prirodne krasole. Zares, bolj životopisnega kraja ni- 8©m še videl na naši severni strani. Po- 'eg tega je bilo v Jogorevki vse, kar člo- vök potrebuje na kmetih daleč od mesta. Ugajalo mi je tudi, da tu nisern moral Paziti na „etiketo", mestne običaje in ^ege — cesar je polno mestno življenje Pa tudi v onih letoviščih, ki so blizu velikih mest. Tudi sem imel tu priliko "ftviti se z ribjim lovom, kar me zelo ^nima; v to mi je nudila priložnost ttiala ali globoka reka, ki je tekla kraj sela in je bila polna rib. Mnogo toplih letnih noči sem pre- Sivol ob bregovih te reke z odico v roki! ^ vročih julskih dnevih pa sem odhajal v Rozd, ki je bil razpoložen kot obroč °krog vasi. Ali pa sem hodil skupno s ^•noti na košnjo na brezkrajne livade, ^vo uri daleč' od vasi ; tu sem nočil če- 8lokrat pod kakim vozom na presnem dišečem senu, in poslnäal vso noč njih pesmi in pripovedke. Sprijateljil sem se z množino kme- tov in hodil jim večkrat v gostje v skro- mna bivaliača. Najbolj pogosto sem hodil k cerkveniku Kuzmiču in dolgo časa sva se pogovarjala v mali hišici. Imel je glavo belo kot sneg, belo, do pasa segajočo brado, oblečen je bil v dolgi suknji, ki je segala skoro do pet in je bila podobna bolj popovi halji. Zrl je temno izpod gostih belih obrvi, govo- ril težko — to je bila slika Kuzmičeva. Že pri prvem srečanju me je navdal z nekim notranjim strahom in nehotnim spoštovanjem. Bil jo malobeseden, molčeč človek, posebno z ljudmi, ki jih ni dobro poznal; ali z menoj je ravnal drugače. Večkrat sva se razgovarjala po cele ure. Vpraäal me je to in ono, ali pa mi je pravil kake malovažne stvari — le o sebi ni spomnil nikdar ničesar. Rad sem Be pomenkoval z umnim Kuzmičem, ki je baje „mnogo živel in mnogo vider, in to mi je napravljalo vsaj deloma nokaj spremembe v jedno- ličnem življenju. Še z drugega staliSča mi je bil Kuz- raiö zanimljiv. Nekoji starci njegovih let iz isle vasi so mi bili povedali nekaj iz njegovega iivljenja. Ali prav razločno nisem mogel tega razumeti. Od njih sem izvedel to-le: Andrej Kuzmič Tulupin je bil pred 26 ali 30 leti bogat, zelo bogal mož. V vasi je imel tvornico, kjer je delalo vedno do sto ljudi, pa je imel tudi veliko za- logo v meslu, polno blaga, izdelanega v tvornici. Njegovo hišo so šteli za prvo nele v vasi, nego v vsej okolici. Nihče ni znal, kako je mogel spraviti toliko bogastva skupaj ; le to so se spominjali nekateri starci, da so ljudje spravljali ime Andreja Tulupina čestokrat v zvezo z naglo smrtjo nekega bogatega trgovca Skrjagina, ki je imel na stotine tisoča- čakov. Ta Skrjagin je bil umrl v Tulu- pinovi hiši — prav preprost ali ne prav Jason slučaj. Kasno zvečer se je bil vr- nil Skrjagin iz sejma, in vslopil je v Tulupinovo hišo, da bi onde prenočil, ker sta bila stara znanca. Čulo se je, da je nosil Skrjagin tedaj mnogo denarja pri sebi. Zjutraj so ga dobili mrtvega v postelji, ali denarja ni bilo niti sto linke pri njem. Nagla smrt tega slovitega tr- govca je dvignila mnogo Suma in na- stalo je veliko deta za sodne uradnike — ali vse zastonj, nič se ni moglo izve- deti. Tulupin se je opraviöil in stvar seje propustila božji volji . . . Po tern dogodku je sezidal Tulupin veliko tvornico in zbral v njej okoli sto- tine delavcev. Ti ubogi ljudje bodo vedno pomnili one dni, ki so jih preživeli v nje- govi službi. Tulupin je bil zelo strog, ne- odstopen, krivičen in trdosrčen ter je slraäno stiskal delavce; i poslednji sok je hotel izmozgati iz njih, kakor se deje. Celo pri uborni plači, ki jo je dajal, je skuäal kaj pritrgati; in namesto denarja jim je dajal gnilo in smradljivo blago iz svoje štacune, ki jo je bil otvoril pri svoji tvornici. Prišel je n. pr. kak delavec in so približal k vratom pisarnice. „Kaj pa hoöeä?" vpraäa ga Andrej Kuzmič strogo. PriSel sem k vaši milosti — trebarn nekoliko denarja 1" izrekel je oni strah- Ijivo s pridusenim glasom. „Čemu pa trebaä? Povej brže?u „Čemu rabim ? Potrebujom. Otroke - imam, mater, očeta ... Pa bližajo se prazniki, troba mi moke, olja, riža itd.M „Če je tako, kaj treba govoriti ? Idi v Slacuno, pa ti dajo, kar trobaä ; ukazal sem, naj vam dajo ; potem se vam odbijo to blago od place . . ." Tako je govoril Andrej Kuzmič na- vadno v takem slučaju in topotnil x nogo, pa se vrnil ponosno v svojo pi- sarnico. (Dalje pride.) ae prepušča poalancem. Vapešno in složno alremljonje bode «premljano po odobra- vanju in podpori vaeh iakrenih čeških glav in 8rc. Tržaskl namestnik v Istrskem deželnem zboru. V torek se je predatavil novi tr- žaški namesthik knez Hohenlohe istrskemu deželnemu zboru. Po avoji izjavi atoril je to zaradi tega, da dokažea tem svojim pohodom svoje visoko apoštovanje do deželno avtonomije. Govoril je italijanaki in slovenski. V slovenskem delu svojega govora je zatrdil, da mu bo v posebno skrb, da se bo državna uprava vsikdar gibala v mejah zakona, tako da bo vsakdo brez razlike narodnosti dobiral avoje prHvo, ki rnu gre po načelu : vsem jednake pravice. Ako bodo tem namost- nikovim besodam slcdila ludi slična de- janja, polern se izogne novi namestnik gotovo vsem pritožbam od atrani pri- morskih Slovanov, ki niso nikdar za- htevali drugega od vlade in njenih oblastni, nego strogo izvrSovanje zakonov in pa jednakopravnoat. V ti seji je tudi doželni zbor so- glasno sklenil povabiti tozadevna mini- aler.stva, naj bi so izdal zakon, po kalerem bi bilo napravljanje umetnih vin popol- noma prepovedano in prodaja pol-vin pa dovoljona le pod gotovimi pogoji. Italijanöka jurldlčna fakulteta v Inomostu. V sredo so priredili Nemci v Ino- mosla shod, katerega so ao udeležile vso nemške stranfce, shod namreč, na katerem so proteslirali proti ustanovitvi ilalijanske pravno fakulteto v Inomostu. Oder, s ka- terega so govorili govorniki, je bil okraäen z nemškimi trobojnicami, s takozvanimi „frankfurtaricami". Govoril je državni poslanec dr. Erler jako strastno, napadal je vlado in ji žogal z nekako vstajo nemSkih Tirolcev. Žaljivo je govoril tudi o Ualijanih. Ko je dokončal svoj govor, začoli sozborovalci vpiti: dolt z italijansko univorzo! Po shoda podali so se vsi udeleženci pred namestniSko palačo, pe- vajoč znano nomško pesem : „Die Wacht am Rhein". Pred omenjeno palačo so ae vstavili in ta je v is tem smislu, kakor poprej poslanec dr. Erler, govoril dr. Frank. Vsipal je na vlado in na Italijane vsakovrstne psovke in množica vpila je neprestano : doli z vlado, doli z Italijani, proč z italijansko fakulteto. Od tam ae je podala množica pred mestno hišo ter pela med potom Bismarkovo peaem. Ko je priredila tam avoje detnonatracije, ae jo zopet vrnila na zbiraüäce. Policije ni bilo videti. Sole ko ao hoteli nekateri napasti poslopje, v katorem ae nahaja italijanska pravna fakulteta, priäla jirn je policija nasproti ter |ih razpršila. Vitez Jaworskl, ki je v ponedeljek nenadoma umrl, je bil star 79 let. Rodil ho jo leta 1826 ter izvršil juridične ätudijo v Lvovu in na Dunaju lor jo Ida 1846 stopil v državno alužbo. 01 leta 1868 do 1874 je bil okrajni odbornik v Zloc^öwu V galiskem deželnem zboru jo od letu 1870 zastopal veliko posestvo zloczöw koga okraja. Lh»- želni zbor ga jo leta 1873 poslal v državni zbor na Dunaj. OJkar so bile pa upoljano direktno volitve, ga je v državni zbor vedno volilo veliko ponestvo zlocz-Ow-skega okraja. Lain 1888 je bil i/voljen načelnikom poljskega kluba Leta 1893 jo v minislerstvu Windisch- griitzovem postal minister, kar je ostal tudi v ministerstvu Kielmannseggovem. Leta 1896 je bil izvoljen zopet načelni kom poljskega kluba, kar je ostal do Hvoje smrti. Jaworski je bil tajni svetnik, državni in deželni poslanec ter odlikovan z velikim križem Leopoldovega reda in z redom žolezne krone I. razreda. V četrtek zjulraj ae je vräil pogreb ob veiiki udeležbi oblustnij, deputacij in občinstva. Bodoči vodltelj poljskega kluba? Iz Lvova poročajo, da ae med poljskimi deželnimi poslanci govori, naj bi so izvolilo biväega ministerakega pred- riodnika grof'a Kazimira Badenija name.sto pokojnega Jawortskega državnim poslan- cem, ki naj bi bil potom nadelnik polj- skoga kluba. Luegerjeva 60-letnlca. Mi noli ponedeljek je obhajal dunajski župan 60-lotnico svojega rojatva. Tem povodom je sprejemal dopoludne v veiiki dvorani tnestne hiäe čestitanja. Knez .Alojzij Licblenstein je imel nagovor, v kalerem .je povdarjal velike zasluge ju- bilanla Županu ho izročili apominako kolajno, slavnoatni apis in „Karol Luegerjevo ustanovo'', ki znaäa sedaj 341000 K, Župan ae je na tem daru zahvalil tor rekel, da podeli ustunovo za male obrtnike in njihovo delavce. Nadalje je Lueger naglašal, da bo napredoval po doaedanjih potih. Škof Uccellinl In glagollca. Bnd'ppStanski listi poročajo iz Ko- tora, da jo kolorski skoi' Uccellini odpe- toval v Rim na izrecno zapoved državnega tajnika kardinala Mery del Vala, ker da boče äkrT nvesti slaroalovenski jezik v cerkve kotorske äkofije. Škof Uccellini da je izjavil, «la se rajäe odpove svoji ško- liji, nego bi kaj popustil gledo gla/jolioe. 1 Ra^prava o trgovlnskl pogodbl z Nemöljo. Avstro-ogrski poslanec v lierolinu, grof Szögeny, je priäol v BudimpeSto. V Herolinu so se vršila med njirn in nemškim drž. kancelarjem grofom Biilowom večkrat poavetovanja o priliodnji trgovinski po- godbi med Nemčijo in našo državo. Na Dunaju ae je posvetoval z ministrom za vnanje stvari groCom Goluchow-ikim in z i ministerskim predsednikotn Kürberjem. V , Budimpeäti se je posvetoval a Tiszo in z grofom Khuen Hedervaryjom. V Bernlinu opajo, da bo mogočo glede trgovinske pogoilbo z naäo državo pospešiti po- gajanja. Nemcl v Bosnl. Prelečene dni so obbajale ätiri nemške kolonije pri Banjaluki 25-letnico 8vojega obstoja. Leta 1879 je pri^lo nanireč nekoliko nemških dolavakih rodbin iz renake pokrajine in llanhovranskega v Hosno ter so ai postavili blizu Banja- luke primitivne koče. Dandanes štejejo to ätiri nemške kolonije že 4000 prebi- valcev, imajo ätiri cerkve in ätiri ljudske sole ter sanjajo, da otvorijo najmočnejai steber za pruski most do Cirigrada, kakor ae je to povdarjalo ob priliki imenovane 25 letnice. Ogerskl driavnl zbor. V ogerskem državnem zboru je bila v Kredo končana razprava o začasni trgovinski pogodbi med Avstro-Ogersko in ltalijo, ki je bila odobrena. Oblftk kralja Petra na evropsklh dvorlh. Iz Bologagrada javljajo, da je vero- jetno, da se bodo uže v kratkem času vräila pogajanja radi obiska kralja Petra v Petrogradu, na Dunaju in v Rimu. Kralj je bil v začetku odločil, da tri leta ne zapusli Srbije. Ker se pa aedaj poda v Sofijo, ae zdi, da je apremenil svoj načrt. Zato menijo merodajni krogi, da obižče v kratkem tudi omonjene dvore. To potovanje je pa odvisno od razvoja dogodkov na skrajnem Vztoku, kajti kralj obišče najprvo Petrograd, potem šele Dunaj in Rim. Volitve v Italljl In katolloanl. Do aedaj ae niso italijanski kalo- ličani ali prav za prav ao ni italijanska katoliäka stranka udeležovala ila^anskih. državnozborskih volitov. Kakor poročajo iz Rima, ae bo pa to pri prihodnjih dr žavnozbor.skih volitvah zgodilo. Papež so jo bajo nasproti neketnu odličnomu Članu italijansko katoliäke slranko izrazil, da zamore biti tudi italijanski državni po- slanec dober katolik. Povečanje nemške armade. Neka korespondencn, ki je v zvezi s člani conlruma, jo objavila, da name- rnva vlada povišati stalno armad > za 20 000 rnož V to svrho bo zahtovaht od državnoga zbora polrcbno svoto. Ko vlada to dosežo, zahtovala bo tudi po- množitev vojno mornarice. Rusku-japonska vojska. Vo japonoiilskih in angleškili lislih vlada 5e vedno hud ropot zaradi zna- nrga slučaja pri lluln, kjer so Rusi stro- Ijali na dve večji angleski ladiji, ki stu se prevoČ bljžali ruskim vojnirn ladijam in se nisla prav nie" brigali za to, da so jih z ruskih vojnih ladij a posebnimi znamonji pozivali, naj so ustavita. Vsi nopristranski ljudje Rusom toga ne za- morijo, posebno pa zato ne, ker jo bilo znano, da so se Japonci bahali, da raz- pc äljejo na razne krajo in vraznamorja vse svoje ladije s torpedi, s katerimi bodo akušali poškodovati rusko vojne lad j<'. In kdo naj bi Rusom jamčil, da se niso nahajali tudi na omenjenih dveh angleških parnikih, ki sta bila po za- (rjovanju rnskih Časlnikov, tako velika, da jih je moral v noči in gosti megli, ki je bila takrat, vaakdo sm»trati za torpe- dovki, Japonci. Japonolilski in angleški listi pa se za vso to nič ne zmenijo, ampak le nadalje jednomer ropotajo ter pižejo tako, kakor da bi Angleška že julri napovedala Rusiji vojsko, govoreč že o nokem ulti- ma t u m u. No, äe par dni in tudi la ropot prestane brez vsakih poaledic. Admiral Roždestvenaki je glede alreljanja na angleške ribiške ladje po- jasnil naslednje : Predno je baltiäko bro dovje odplulo, je admiral razglasil, da se bo Blreljalo na vsako ladjo, ki bi s<^ brodovju pnbližala. Brodovje je zagledalo na moi.u dvo ladji, ki ata izgledali kot jnponski torpedovki. Luči ni bilo na teh ladjah, in ker sta ae ladji bližali brodovju, ho je na nji atreljalo. « * * Neki strokovnjak, pišoo v ,,Edino- sli' o baltižki eskadri, njenem polovanju in bodoči pomorski bitki na odprtom morju med japonsko floto in rusko, pri- merja glede jakosti baltiäko fllo a floto, ki se nahaja pod poveljstvom admirala Togo, tako-le ; Baltiäka ilota Štejo 5 voj- nih oklopnih ladij, japonska 5 ali 6 (?). Armatura jo ista, kar ae liče manjega kalibra, ali baltiška flota je mocnejäa v vol.kem kalibru. Ona ima nekoliko 3 cm topov več nego japonaka, a to pomenja mnogo More se v obče reči, da so ru- sko oklopnjače povsem moderne kon- slrukcijo, nadkriljujejo japonsko v vsem. Drugačo je glede križark. Tu jo japonska IIoIh vsaj numerično močneja. Ako pa vzamemo v obzir, da Rusija posedujo lepo Stovilo irnproviziranih križark (la- dijo dobrovoljno flote in nekoliko ladij, kuplj(M)ib od Nomčije, n. pr. „Don*, „Pe- tersburg", „Smolensk" itd.), vf'om se more reči, da jo ravnotežje Vzpostav- Jjeno. Prividna jakosl bila bi malone jodnaka; mi mislimo pa, da je ruska baltiška Ilnta vendar močnoja. — Glode vprašanja, kje ao bo bila odločilna po- morska bilka pa piše isti slrokovnjak : Po naSem mnonju pride do bitko v tri- kotu : Šangaj, Kormoza, Sasobo-NagHzaki. ¦ * * Dopisnik „Reuterjevega biro" pri rnski zapadni armadi je sporoČal dno 27. m.: Ruske japonsko prodstraže si stoj6 600 do 800 motrov narazen. Pri- čakujo se nov napad Japoncev, ki se utrjujejo pred rnskim topnižkim ognjem. Sicer je vse mirno. Rusi niso dobili še avoje zimske obleke. Vest, da je bil Ku- ropatkim imonovan najvišjim armadnim poveljnikom, jo bila povaod vsprejeta z velikim zadovoljstvom. * Ruaki časniki zatrjujojo, da ima ge- neral Steselj na razpolago v Port Ar- turju vsaj 20 do 25.000 mož. Prvotna posadka je šlola 34 000 mož, ne vatevši pomorske čete, ki so bile ukreane na ladijah. Ne ve se popolnoma, koliko vo- jnkov da so Rusi izgubili za časa obse- danja, vendar ne morejo biti izgube tako velikan=ike, kakor zatrjujejo vesti, priha- jajo^e iz angleäkih virov. S samimi 5000 inožmi, ki da so, glasom teh veati, še ostali genoralu Sleslju, bi isti ne zamo- gel braniti vse trdnjave, ampak bi se mogel omejili le na en del. Dnevno povelje namestnika Alek- sojova so glasi : Njogovo Voličanstvo jo dno 23. t. m. ugodilo moji proänji ter m« odvezalo dolžnosti kakor najvi.^egi povoljnika lor je imenovalo gonerala Kuropalkina najviäim poveljnikom vsoh naših vojnih <3et na nkrajnem Vztoku, puslivši me v službi kakor namestnika. * * * „Biršev. Vjedomosli" poročajo iz Vlftdivostoka od 25. t. m.: Glasom vosti iz Port Arturja so branitelji trdnjavo pr< pri^ani, da jo padoc trdnjavo šo zolo dnloč. I-la jo dovolj proskrbljena : kon- sorvo so So notaknjone. ¦ Španjska vlada je slorila shodne korako, da vzdrži v Vigu najtočnejo novtralitflo nasproli rn^kemn brodovju, polujočomu na skrajni Vztok. V Mailridu so govori, da pride on del brodovja v Vigo, •Inigi pa v Villa Garcia. SploŠno so sodi, •la no bo Špan^ka krSila nevtralnosti, ako dovoli ruskim ladijam, da v Vigu ukreajo premog, ton» manje, ker dovo- Ijujete Angleska in Nornčija celo svojim parnikom, da proskrbujojo rusko bro- dovje s jtromogom. ..Daily Express" poroča, da ae zdru- ž to angleSka srodnjomorska e^kadra in ona kariala La Manche v Gibraltarju, da priredito veliko demonstracijo proti ruski balliski eskadri. * \z Antunga ob reki Jalu je doäla vest, da jo tamkaj zgorelo osem japon- skih akladišč. kjer je bila shranjena obleka, mnnicija in vojne trofeje iz bitko ob reki Jalu. Požar je divjal dva dni. Sklepa se, da so skladišča zažgali ruski ogleduhi. Dva japonska uradnika, ki sla bila za varnoat akladiač odgovorna, sta izvrsila samomor. ¦ Iz; Tokia poroča „Daily Express", da ao ondi nekoga japonskega admirala linčnli njegovi tovari^i. Admiral je spoznan krivim, da je Rusiji izda-l za 12.000 funtov mnrnariäke skrivnonti, kar je bilo vzrok, da so Japonci izgubili 2 vojni ladiji. To- var ši admiralovi ho se zbrali pred nje- govim staiKivanjetn, odslranili pohiätvo, slokli admiralu uiusünno ter ga skupno pobili. * Po najnovejäjih vosteh bo zadevo glod« stroljaniH runkih vojnih ladij na angleäke ribiske ladije preiskovala po- aebna mednarodna komisija. Liati, ki so tako grozno pisali proti Rusiji in so celo vedeli, da je Angleška Rusiji dopoalala ultimatum, pravijo sedaj, da to ni rea, kakor tudi oporekajo, da bi Angloi5ka mobilizirala svojo mornarico. Domače in razne novice. Novi naiiiogtnik v («oriel. — V četrtek ob 10. uri 7 minut predpoludne pripeljal se jo v Gorico kakor je bilo že napovedano, novi tržaski namestnik knez Hohenlohe Pričakovali so ga na ko- lodvoru in sicor: voditolj tnkajšnjoga okr. glavarstva grof Altems in namostnik dež. glavarja dr. Grogorčič. Namostnik poljal se jo po pozdravu koj na lukaänjo glavarstvo, kjor so mu bili predstavljoni uradniki glavaratva. Potom se je peljal numoslnik, katerega jo spremljal ilvorni svetnikgros AUoms, na obisk h knozonadškofu. Od tam so jo peljal v vojaSnico na Trav- niku, od tod na moslni magistrat in ko- nočno na okrožno sodiačo, kjer so ga povsod pričakovali in vsprejeli dotični predstojniki. Koj popoludno bili so vspro- jemi v poslopju tukajšnjoga glavarstva. Prvo so bile vsprojoto gospe odbornice društva „Rdoči kriŽ". Potem jo priäel na vrsto knezonadškof z drugimi duhovniki in redovniki. Knezonadäkof predstavil je namreč namestniku vse člane kapiteljna, kurije ter semeniäkega kolegija in za njimi äe predstojniko tukajänjih samo- stanov. Nato se mu je predstavila vojaäka oblast. Potem je vsprejel namestnik dež. odbor, župana z dvema podžupanoma, zastopnike sodne oblasti, zastopuiko äol- skih oblasti ter one gozdnih uradov in pošte. Župan nagovoril je namostnika v daljšem govoru ter povdarjal razne po- trebo in med njimi tudi vodo, za katore bode morala mestna uprava skrboti, za koje stroskov pa ne bode zamogla sama prenašati, marveč bodo prisiljena prositi tudi za državno podporo, v čemer naj bi jo novi namestnik krepko podpiral. Namostnik se je v svojem odgovoru jako laskavo izjavil o lepi legi goriäkega mesta, katoro je videl jedenkrat pred 30 leti, ko je obiskal v Devinu svojo pokojno teto, kneginjo Terezijo Hohonlohe. Obljubilje, da ga bode vedno veselilo, ako bode za- mogol kaj koriatiti mestu. Namesto de- želnega glavarja pozdravil je namestnika v imenu deželnoga odbora namestnik do- želnega glavarja v deželnem odboru, dr. Marani. Med drugim je priporočal dr. Marani namestniku bajo tudi äolski za- kon. Popoludne je namestnik obiskal razne odlične osebe, potem se je udeie- žil ob 5. uri deželnozborske seje in ko je bila ta končana, odpeljal -ae je na ko- lodvor ter a kolodvora v Tr8t. Umrl je v torek popoludne okolo 1. ure v Gorici na svojem stanovanjn v ulici sv. Klare vpokojeni kurat preč. g. Janez SI o kar po daljäi in mučni bolezni. I'okojnik služboval je na zadnje v Gor- janskem pri Komnu, kjer je začel hudo bolehati in se je moral vsled tega od- ločiti za pokoj. Nastanil so je v Gorici in se mu je sčasoma zdravje že prilično zboljäalo tako, da ae je mislilo, da se s danoma popolnomn iznebi svoje stare holezni. Maževat hodil jo navadno v tu- kaj?njo župno corkev sv. Ignacija, kjor mu pride pred mesecem dni prod ol- tarjem slabo tako, da se je moral po- dati koj v posteljo, katero pa ni več za- puslil. K prejänji njegovi bolezni pri- družila se je zadnji čas äo kap, ki muje otrpnila polovico života. Pokojnik so jo rodil v Kamnjah dne 11. junija 1843 lota, v maänika posvečen pa jo bil dne 30. avgusta 1874 leta. Služboval jo večinoma v naäih gorah, doklor mu ni bila pred nokaj leti podoljena kuracija v Gorjan- nkom, od katere se jo pa moral, kakor rečeno, pred poldrugim lotom zaradi bo- lezni posloviti ter so podati v pokoj. Pogreb vräil ae je v četrtok ob 2. uri po- poludne. Svetila mu večn» luč! V Vipavi je umrl v torek tamoänji zdravnik g. dr. Pavel Lučič Imeiiovaii je za župnega upravi- telja v Podmelcu č. g Andrej Š t r e- k o I j, kaplan istotam. Za pomožncga u^itelja veratva na tnk. giinnaziju je imenovan ö. g. Miklavž Sedoj, prefekt v malem seme- nišču. Za „Solaki Dom" je projelo upravni^Lvo „Gorice" : Gigoj Josip, župnik v Ajdovščini K 10 Prepla^e za „Solski Dom" za ^Jrogfop^ičcvo knjitfo „Job" ao poslali na^lednji gospodje: dr A Pavlica v Go- rici 4 K; Svitoslav Premrou, uradnik v Gorici 1 K 80 v; Rojec Ivan, karat v Biljah 6 K 80 v; Martelanc Franc, ži- vinozdravnik v Tolminu 2 K 10 v; Mi- roslav Premrou, notar v Kobaridu 1 K 60 v; Ivan Makuc, nadu^itelj v pok. v Solkanu 7 K 10 v; Jos. Skočir, dekau v 1 Devinu 6 K 60 v; Jos. Pavlotič, dekan v Št. Pelru 1 K 60 v; Franc Kranjec, žnpnik v Šmarjah 1 K 60 v; Ivan Kodre, župnik v Sv. Križ-Cesta 6 K 60 v; Ignac Gruntar, notar v Hibnici (Kranjsko) 1 K 60 v; Franc Franke, vikar v O-ioku 80 v; Josip siodnič, kurat v Grgarju 20 v; T'»r»zija vdova Jonko v Bovcu 1 K 60 v; Jos. Vidmar, trgovec 7 K 30 v; Hilarij dr. Zorn v Gorici 8 K; Franc Sivec, vad- nični učitolj v Gorici I K; Mihael Zega posestnik v Kanalu 6 K 60 v; Alojzij Mašera, sod. print, v Kanalu 2 K; Ant. Gibič, dekan v Črničah 10 K; A. Gasa- grande, veleposonlnik v Ajdovščini 2 K 10 v; Josip Fabijani, voloposostnik v Kob- dilju 2 K ; Ivan Vrhovnik, župnik v Ljubljana 6 K; Gecilja Čebron v Gorici 2 K. ltcsolucije katol. polit. drustva v Bovcu, katere so bilo vsprajele na obr. zboru dno 9. L m. se glase: 1. V podporo in reäitev kmetskoga. toli važnoga stanu, naj ae čiin proj uvodo zavarovanje kmetskih de- lav c o v za slučaj nesposobnosti za dolo in pa zh slučaj starosti. Kmetskih dolavcev bolj in bolj primanj- kuje ; vHiikdo hodi raje isknl dela tja, kjor so noil zagotovi obstanek, kjer je zavnrovan za vsak slucaj. Gotovo pa je to, da bi jih mnogo raje opravljalo zdravo kmelsko delo v zdravem zraka, ako bi iineli zagotovljon obstanek, nego bi si izpodkopavalo zdravje in krajšalo življenje z inorda malo boljäim zaslužkom po tvornicah in drugod! 2. V varstvo kmetskega slanu in zlasti manjših kmetij naj se uredi ekse- kulivno postopanje tako, da se ne bo dajalo ub( gega kmeta na milost in ne- milost popolnoma v roke upniku. Po dandanaSnji izvräilni poti se Često zgodi, da so proda premoženje na dražbi za aramotno nizko ceno — da ne ostane reveža po plačanem upniku drugega, kakor bridka beraäka palica — ubogim občinam pa vsa mogoča bremena, ki se pojavljajo od časa do easa bolj in bolj. Tudi pri malih in sploh zelo zadolženih posestv h naj se uvede prisilna uprava v rokah aposobnih občinarjev, ki naj skušajo dobiti iz premoženja ne sumo upanega dolga, ampak resnično vrednost premoženja — oziroma naj se razproda od posestva le toliko, kolikor je potrebno za izplačitev dolga. Gleda naj se posebno na to, da si ohrani uboga družina vsaj streho. 3. Zemljiški d a v e. k naj se ko- likor mogoče odpiše pri malih in srednjih kmetijah — naloži naj se pa, knr bi bilo povöem pravično in sorazmerno, večje davke na bolj plodeöi kapital in na različni luksus, ki se ga do zdaj skoraj bolj goji od držuve nego pa kme- tijstvo. Kdor hoče živeti, mora trdo pla- čevati zato — kdor hoče uživati pri dobrem življenju še vse rnogoče udobnosli, ne plača pa nič zato ! 4. Hišni davek delajočih slojev jo tudi prevelik. Kdor hoče imeti pro- storno zdravo stanovaiije, mora več placevati; ako kdo pregradi sobo v dve Hobi in noče bivati in spati v eni in isti — često z živino vred, mora za to več plačevati J Ubogo ljudstvo je prisiljeno radi davka imeti slaba, nezdravn, v VHakem oziru obsojanja vredna stano- vanjal Vlada bi morala s posebnimi za koni $e skrbeti za primerna, zdrava, pri- jetnn slanovanja Ijndstva, ki uplivajo zelo dobrodejno tudi v nravnem oziru nanjo. 5. Hudarski zakon je zastarel in za rudarje krivičen, zatoroj potrebujo nujne preosnove. Premene naj se pra v i I a bratovsko s k I a d n i c o v Rabija in to še a posebnim ozirom na obolele rudarje. Ako rndar jedva iz- haja z drnžino pri polni dnini, kako naj izhaja bolan, ko potreboje sam večje postrežbo z 60% dnine ! Za iiovačenje. — Tukajšnji mostni magistral pozivlja v smislu § 22. vojaškogu zakona vse one mladeniče pristojne v tukajänje mesto in rojene leta 1884, da se do konca novembra zglase pri tukajänjem magistratnem oddelku za vo- jaske zadeve in sicer v svrho novačenja. Prošnje za oiajäave v vojaäki službi v smislu §§31., 32., 33., 34. vojaškega zakona predlože se naj do konca februvarja prih. leta 1906, ali najkasneje pa do latega dne, za katerim ae bo vršilo no- vačonje. Istotako se pozivljajo vsi rojeni v letih 1884, 1883, 1882, bivajoči v Go- rici, ki so pristojni v druge občine, da se do konca novembra istotako zglase pri lukajšnjem magislratu. Ako bi ti zadnji hoteli priti na novaöenje v Gorici, morajo do omenjenega roka predložiti dolične proänje. Izpred sodisča. — Plesali so v Biljah in tarn je bil tudi 17-letni Franco Grogorič, ki se je pa tako grdo obnaSal, da ga je hotel občinski slražnik odstra- niti. Gregorič pn se je občinskemu straž- niku postavil po robu in ga začel celo pretopati. To se jo zgodilo meseca maja. Grogorič je takral izginil. Dne 7. t. m. pa ne jo povrnil v Bukovico in o tern jo izvedelo orožniatvo. Orožnižki posta- jovodja (iolnar podal so je toraj v Bu- kovico, da bi Grrgorisia arotiral. Ko ga je našel in ko je hotel ixvrziti svoj na- men, se mu je začel Gregorič tako silno zoperstavljati, da je bil Colnar na pod- lagi svojih predpisov primoran rabiti orožjo in jo Gregoriča tudi na nogi ra- nil. Za VHO to se je moral v pondeljok Gregorič pred tukajSnjirn kazenskim so- diščem zagovarjati in je dobil na koncu konca za vso svojo bravuro 7 mesecov ječe. —V torek vržila so je pred istim so- diščemobravnava proti Frid.Falchi, ki ima svojo barako pri Dolginjivi. Falchi jo Italian in živi z neko Karmolo Sanzo *"-i'T-y 'e^ v nekcm divjem zakonu. Ker jo Dilo v baraki äe precej dosti dola, vzel je Falchi v službo tudi noko Marijo Medveščck. Karmela je postala s časoma ne broz vzroka ljubosumna, in ko je nokega dno nokaj zapazila, slepla se je z Marijo Medvošček. V istem hipu pa je prišol vines Falchi, in Karmela, iz strahu pred njim, začela je bežati. Falchi je nato trikrat vstrolil iz revolverja za njo, vslod čosar ga je Karmela ovadila na sodiŠČu. V torek stal je torej Falchi prod sodiščem, tožcn radi javnega nasilstva, in obsojen je bil na jednomesečno ječo. Smrt pod lastnini vozom. — V torek popoludne napravil se je 74-letni posestnik Jože Jug iz Semnice pri Kalu, z vozom, napolnjenim s sadjem, v kate- rega sta bila vprežona dva konja, proti Gorici. Zii se, da je mož preveč pil in je vsled toga preveč poganjal konja. Blizu Avč padel je pa Jug pod voz, tako da je äel voz čez njegovo truplo. Ko sta prišli kasnoje dve osebi mimo njega, našli sta gn že umirajočega. Bil je na prsih in na nogah strašno zmečkan. Pre- nesli so ga v Avče, ali tarn je že po kratkih trenotkih izdahni! du§o. Kon.ja sta se gplašlln. — Ko se jo vračal hlapec gospoda Bolko v torek zvečer z vozom v Gorico, se je pri Bajti voz tako poškodoval, da se je sprednji del voza ločil od zadnjega. Pri tem pa sta se konja splašila ter se spustila v divjem bogu proti Gorici. Pridirjala sta na trg starega sv. Antona ter drla po Stolnem trga, po Magiatratni alici, po Glediški ulici na Studenec, kjer sta jo zavila proti svojemu hlovu in sicer s tako silo, da so je lo čuditi, da se ni 7godila nobena nesreča. Bila sta namreč propuačlo, KorlVi islorsko in il.ilniaÜiisko. I'otrolej v /ah ju. Sladkor ra/iu? vrsle. Moko 51. 0. I. 2, H, 4, 5. Vt'c vrst riža. Miljsveče prvi' in dru^o vrsle, iiainrcö o.l '/, kila in ob iMic^a i'linta. Tfstcnine iz tvornicc ŽniderSič & Valencia v II. Hislrici. Žve- [ili'nkc družbe sv. Cirila in Meloda. I\h)ka iz Majdiöi'vcga rnliria v Kranju in i. Joclimann-ovoga v Ajdov5öini. Vs« blago prvo vrsle. Anton Fon, klobuöar in gostilničar, Semeniška ulica št. 6, iina bogalo zalo^o niziiovrslnih klobukov ter toči v svoji krčmi pristua domača vina in poHtre/o tudi z juko ukusnimi jc Jamstvr» ti poprl o ozd-avljenje. No- štovilni) /ahv;iliiili pisem, ki su po iniiogili 1 etill dušle u ozdravljenjili, kojini se bülezen iii povrnila. Prijavesprejemn uprnva lista „Edi- nost" Trst ali pa A. Mad. Nagl,Sprach- ^ i Heilanstalt liiterlakcii (Švica). ^* Kat. Kvartič, odlihovano babica so iiljmlno i)ii|»or(M a /lasli m»s|Mkni v mrstu. Staiiiiije v (jJorUii, uli- ca Or/oni his. si. ;{S. flnton Hrušii hroješhi mojster in trgouec Corso Gius. Verdi štcu. 33 ooooo izdeluje o o o o o vsahoupstne oblehe zo usahi stan ,oooo kakor tudi o o o o za civil«, vojaške in državne uradnike. Za vseoblekeje vedno v zalogi raz- novrstno ravnokar došlo sveže an- gleško in domače blago za bližajočo se jesensko in zimsko sezono. I ma zalogo gotovih oblck in sukenj za vsglii stan. o o o iVne Kiiierne o o o „Hotel Baihan" -W Piazza della Caserma (Narodni Dom)....... tri ininulc od ju/iu^a kolo'lti zH«lnvoljivo dovr- ^ilo. One sotl:iko, da ho ni l>ali nikako konkuronco. J^h r>|)iliiH naroi'iila so t<>plo priporo^ain z odl'c- Fr. SrebrnÜ, mizarshi mojster D Solhanu. Lekarna Cristofoletti, v Gorici na Travniku. 1 iskino (stoklizi'vo) jetrno olj« Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splo- šni telesni slabosti. Izvirnasteklenicateiiraoljanaravno-rmene barne po K l'4O, bele barve K 2. Trskino žeUiznato jefrno olje. Raba toga olja jo sosebtiu pripuroC- Ijiva otiokom in cleC'kom, ki so nurvoziii in lU'ziie narave. Trskino jetrno olje 8e želeinim jodecem. S tcin oljem se o/dravejo v kratkeni casn in z jjotovostjo vse kostno bolezni, /lezni otoki, goISc, malokrvnost itd. itd. Cena eiie sickli'iucc je l Krono 40 vinar,|»^v. Opomba. Olje, katcroga naročain direktno iz Norvegijc, preižče se vedno v inojem kein. laboratoriju predtio se napolnijo stekk'nice. Zato zamorem jainčiti svojiin iY." L odjemalcL'in glode čistote in stalnc spusobnosti za zdiavljenje. ^L 1 risl<>i'olclii.i«kva pijauM ix kin v ill /vli rJt\ A fe ^l najliol.jsi pripoiiKuVk pri zdra vl.jcnjii s trskniin oljtni. jjr 4 Ena eteVlenica siane I hront 60 wir- Anton Ivannv Pecenko. Gorica Veliha zaloga pr hin ih belih in črnih i>in is lastnih in drugih priana- nih vinogradov. Dostavlja li» dom in razpo- «il.ja no zclrz'ici iiav«ekra.je avstro-outTMkt' moiiarnije v«o- dili od :><> ln;ijicj, Nazalitevo posilja tudi u/orre. Zaloga piva „Delnilke druhbe zdruhenih pwovarcn Žalcc-Laški Trg hi plsenjskega pwa ,.prn- zdro.p1 iz sloveče čeake „Me- ščanske pivovarne". Zaloga ledu, katcrcga hc od- '•iijii le liiidcbclo od 100 kg. napcj. Cenc zmerne. Postrežba poštena in točna.