UREDNIŠTVO 7 A RJE ie v Ljubljani, FrannfkHnHk* «lic» Si. b (tiskiiina I. naristi.). Uradn: ure mi stianke so od 10. do 11. doi oidne in od 5. do 6. nci oldne vsak dan razen nedeli in praznikov. Rokopisi se uo vračajo. Nebanlurana pisma se ne sprejemajo	:	:	:
NAROČNINA: celoletna po pošti ali e pošiljanjem na dom za Avistio-Oi>isko in Bosno K 21'60, polletna K 10-80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za : :	oslalo	inozemstvo	in An eiiko celoletno K 36-—.
Posamezne številke ro 8 vin.
i
ZAKJA izhaja vsak dan lažen nedelje in praznikov .* .* .*	oh	col 11. dopoldne.	\ \ (
UPRAVNISTVO se nahaja v SelenbmeoV' ulici štev. 6, II., ii uraduje za stranke od 8. do 2. dopoldne in cd 3. do 7. /.večal Insetati: cnostopn« peli (vrstica 30 vin., popojen prostor, poslani
:::	in i cMrne 40 vrn. — literate s-prcjen-a t!| ravniStvo.
Netrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
■■■ ■■ ...... Reklamacije	lista	so poštnine proste.
Stev. 790.
V Ljubljani, v soboto dne 24. januarja 1914
Lei o IV.
j
Narodna sprava.
I
V	državni zbor se }e vrnilo nekoliko miru in razuma. Finančni načrt je odpravljen, zbornica se je polotila dela in tudi češka obstrukcija kaže pomirljiv obraz. Češki agrarci in radikalci so celo pripravljeni sestaviti z drugimi strankami delovno večino.
Knrioznosti so v Avstriji vsakdanje pravilo. Zato sprejema prebivalec te interesantne države tudit o navidez absurdno vest brez izrednega začudenja. Tako je pač pri nas: Včeraj so hoteli vse razbiti na drobne kose, danes so že stavbeniki. Češki agrarci, ki so imeli že enkrat svojega ministra v kabinetu, so po gospodarski podlagi svoje stranke skoraj ros bolj usposobljeni za vladno kakor za opozicionalno stranko, češke radikalce pa je doslej ves svet smatral za revolucionaren element, ki ne more izhajati brez viharjev kakor riba ne brez vode.
Sodba je bila napačna. Socialisti so že davno označevali te »furiante« za navadne filistre, ki so le za nekaj časa zdivjali. Tako je bilo tudi svoj čas z dunajskimi krščanskim socialci, ko še niso imeli ekscelenc med sabo in rotovža ne v svojih rokah, pa so govorili o »Rotschlido-vih huzarjih« in žugali, da bodo žvenketala okna na dvorskem gradu. Malo buržvazijo so zastopali krščanski socialci, malo buržvazijo zastopajo češki radikalci. Ta pa ni bila nikoli v srcu revolucionarna; zato so njeni zastopniki lahko grobi, lahko razsajajo, lahko vihte pesti, filistrskega kroga pa le nikdar ne smejo in ne morejo prestopiti.
Gospodje so se dovolj nakričali, od razbijanja po mizah zbornice jih bole pesti, od obile-ga trobentanja jim je sape zmanjkalo, in zdaj so pripravljeni za »pozitivno delo«, pripravljeni, da nastopijo enako pot kakor nekdaj radikalni Wolf, Iro, Malik e tutti quanti. Čim so prispeli do te točke, bodo tudi sposobni za kompromise, katere so še včeraj obsojali. In s tem se nekoliko povečava upanje v češko - nemško spravo.
Ta sprava je zdaj za vlado pereče vprašanje. Ne za narode — kajti zanje bi bilo treba drugačne rešitve, pač pa za vlado, ki ne najde miru v parlamentu, dokler se ne pobota nemška bUržvazija s češko. Kajti le za to gre se-, daj.' »Narodna sprava«, je le napis trgovine, nikakor pa ne njena vsebina. O rešitvi narodnega vprašanja v Avstriji ni niti govora; pa tudi vprašanje češkega in nemškega naroda se ne rešuje.
Kompromis se išče med vladajočimi klikami na Češkem; vsaka stran bi seveda rada čim bolje zavarovala svoje koristi, in ker je na vsaki strani več koterij in ker gleda vsaka v prvi vrsti sama nase ter hoče priti do veljave, je boj kompliciran kakor zmešana in zavozljana štrena. Nihče ne misli pri tem na državo, nihče na avstrijske narode, nihče niti na ona dva na-
roda, v katerih imenu govore pravdajoče se klike.
Pomanjkanje idej v oficielni avstrijski politiki se nikjer ne kaže tako očitno kakor pri takozvanem reševanju narodnega vprašanja. Patriotične fraze lete semintja, ali piedmeta tega uradnega patriotizma pravzaprav nihče ne najde. Če nas kdo vpraša, kaj da je Avstrija in kje da je, bi moiali po pravici odgovoriti, da je to abstrakten pojm in da ga je najti le v knjigah in poezijah. Nič ni v tej Avstriji enotnega in celotnega, nobena vez ne objema vseh delov, le besna nezadovoljnost je skupna last vseh. Zato je tudi državni zbor, ki naj bi bil simbol in reprezentant celote, ves razdejan in daje večno sliko razpada.
Politika, ki sei menuje avstrijska, bi morala spoznati za svoj glavni cilj realiziranje Avstrije. Tako gotovo kakor iz desetih ježev ne more postati en zajec, tudi Avstrija ne more biti narodno in teritorialno enotna država. Njen problem je ta. kako se more iz obstoječih delov sestaviti nekaj organsko skupnega. Če pa se deli ne vzamejo taki, kakršni so, tedaj se vprašanje sploh ne da rešiti.
V	Avstriji žive narodi; oni se zavedajo svoje eksistence, oni imajo svoje cilje, svoja stremljenja. Dežele pa so okameneli preostanki iz mrtve preteklosti. Kdor se hoče poučavati o njej, najde dovolj materiala v knjigah, na zemljevidih, po arhivih. Nobenega živega razloga ni, da bi se morale čuvati te relikvije, ki so dandanašnji le na poti razvoju in potrebam časa. Deli, iz katerih bi se mogla sestaviti moderna Avstrija, so narodi, ne pa dežele. In deli morajo biti organični, če naj bo organična celota. Ako so dežele zapreka konstituiranju narodov, jih je treba razbiti. Mrliči spadajo na pokopališče, ne pa živini na hrbet.
Grofu Stiirgkhu pa je to kakor povest v tujem jeziku. Vse vlade so »reševale« narodno vprašanje po deželah, pa ga »rešuje« tudi on tako. Če so se češki agrarci in radikalci res premislili in če sreča nemške nacionalce vsaj mimogrede pamet, je celo mogoče, da se po dolgih is* neštetih zmešnjavah resnično »reši« češko nemško vprašanje. Tedaj bo gospod grof prepričan, da je izvršil , veliko delo.
Vsa ta sprava pa vendar ne bo nič drugega kakor kratka epizoda. Za češko- nemškim vprašanjem se pojavijo po vrsti vsa druga narodna sporna vprašanja, katerih je v Avstriji na pretek; in preden bo le polovica njih rešena, bo nezadovoljnost s češko - nemško pogodbo zopet tako velika, da bruhnejo nova nasprotja s staro silo na dan.
To pojde tako dolgo, da doseže ljudstvo odločujočo politično moč in prime narodno vprašanje s krepko roko in čvrsto voljo kot vprašanje vseh, če ne spravijo »patriotični« slepci Avstrije prej na smrtno posteljo.
Srbska vlada in militarizem.
B e 1 g r a d , 21. januarja. I.
Odkar so se končale balkanske vojne, je militarizmu v Srbiji zrastel greben. Srbski narod je v splošnem demokratičnega značaja, in vojaščina ni mogla pri nas nikdar imeti tistega pomena kakor v kakšni Prusiji. Kadar je treba, je vsak srbski državljan vojak in mora nositi svojo kožo na prodaj; zato nima vzroka, da bi gojil še posebno spoštovanje do onega, ki nosi v mirnem času uniformo na izprehod, medtem ko mora,on trdo delati v tovarni, v jami, na polju, pa zaslužiti kruh zase in za onega, ki paradira. To pomanjkanje specialnega ogleda je Že davno bolelo nekatere oficirje, ki bi tudi pri nas radi vpei*uil »evropske« manire. Ko je bila vojna prj kraju, se iim je zdel čas najprimernej-> za uveljavljenje svojih zahtev. Prebivalstvu .. b'*0 Se pokanje pušk in grmenje topov v uše-j>m. torej ie bilo — po Oficirskih računih — najbolj sposobno za sprejemanje vojaških vtiskov; v rbiia se je povečala, to je storila armada; znwe m slavo je vojaštvo prineslo deželi. Re-spektiraite torej malo drugače kakor na-vadhe civiliste, ki prodajajo sol in sladkor ali pa DiŠejo dolgočasne akte!
Zastopniki te čisto militaristične struje so ^zabili, da so »Čisto navadni civilisti« prelivali Jr/ lo kri po boiiščih: eospodie generali ne bi .!! nikdar prihajali do Kurrnnovega, če ne hi
marširali srbski delavci in kmetje s puško a rami. Take misli jim ne vznemirjajo ponos-n° dvignjenih glav; zdaj hočejo postati odličen stan, nekakšno plemstvo, pa ukazovati v državi ako kakor v vojašnicah, o , .T° militaristično stremljenje povzroča v med -nr.ave 1<rize Začetkoma se'je vodil boj ztlai jeV,’,no 'n vojaško upravo boli na skritem. n!\1Qvseni javen. Ministrski predsednik
Imn nrL.VSe mora! ™trkat’ "a prsi in ske-‘ • da ie sam kriv velikanske voja-e prevzetnosti, ker j0 je pravzaprav njegova vlada vzgonla.
Nihče ne bo ugovarjal, da ima na vojni o taktičnih in strateeifnih rečeh odločevati vojno Doveliništvo. Ali Pašičeva vlada si je dala v
vedela o tem pomiloščenju ničesar, ker ni prišel ta ukaz niti na ministrsko sejo.« Po vsem tem je za ta ukaz z dne 15. decembra ( po starem), s katerim je poniiloščen tudi g. Vesnič, major, obsojen po vojnih sodiščih zaradi uboja nekega vojaka na osem ali deset mesecev zapora, odgovoren in more biti odgovoren samo g. Boža-novič, vojni minister, nikakor pa ne vlada, katere član je bil in ki ni o tem sploh ničesar vedela.«
V	Evropi se bo nemara čudno zdelo, da vlada ni odgovorna za to. kar počenjajo njeni člani. Gospodu Pašiču se to zdi naravno. Kljub temu, da odklanja odgovornost, pa ni nihče sli-
šal, da bi bil ministrski predsednik poklical na1 odgovornost svojega vojnega ministra za tako samovoljno dejanje, ki je moralo povzročiti veli-j kansko razburjenje po vsej državi in ga je tudi v resnici povzročilo.
Če ne bi bilo socialno demokratično časopisje krepko prijelo vlade in njene stranke zaradi te reči, bi bil Pašič najbrže mirno pogoltnil to predrznost svojega generala. Ko pa je bila javnost upozorjena, je bilo to nemogoče. Razmerje med civilno in vojaško upravo se je moralo pojasniti. To se je deloma zgodilo — kako, poročamo v drugem dopisu.
času vojne od vrhovne komande izsiliti take pravice da je pravzaprav ta vladala in gospodovala. Kljub temu, da je socialno demokratična stranka svarila, se je po vseh osvojenih krajih, pa tudi po starem ozemlju, kjer je vojska operirala, ustanovila vojaška uprava, ki je suspendirala vsako politično svobodo in nastopala diktatorično. Tako se je navadila ukazovati ne le rekrutom, ampak tudi civilnim državljanom; to navado je hoteia militaristična gospoda prakticirati tudi po končani vojni.
Da bi povečali svojo važnost, so višji oficirji zahtevali pomnožitev armade, zaradi tega pa tudi velikansko povečanje vojnega proračuna. Ko mu je vojni minister Božanovič naznanil svoje zahteve, se je Pašič ustrašil. Presegale so to, kar bi se bil upal ministrski predsednik zagovarjati, tako močno, da je zahteval znižanje Božanovičevega proračuna. Nato je vojni minister zažugal s svojo demisjjo. Prišlo je do znane vladne krize. Ko je Pašič zopet nastopil vlado, je ostal Božanovič izven kabineta. Ministrski predsednik je iskal novega vojnega ministra, ali vsi višji častniki so odklonili. Gospodje so bili solidarni! Vsi so zahtevali toliko kolikor Božanovič, češ da ie to itak malo in da ne dajo črtati ne enega dinarja.
Preden je prišlo do rešitve te dolgovezne krize, na se ie primeril nravi škandal. Vojno sodišče je bilo obsodilo majorja Vesniča, o katerem smb svoj čas poročali, da je pri Kumano-vem hladnokrvno ubil nekega konjeniškega rezervista, na osem mesecev zapora. Za uničeno življenje to gotovo ni prestroga pokora. Samo vojaško sodišče zna tako blago soditi, kadar gre — za oficirja. Militaristični gospodi pa je bilo celo to preveč. Zdelo se ii je, da je s to sodbo užaljen ves častniški stan. In nenadoma je javnost zvedela, da je major Vesnič popolnoma oproščen.
»Radničke Novine« so ostro kritiziralo to provokatorično amnestijo in pozvale vlado na odgovornost. Tedaj pa je na splošno začudenje uradna »Samouprava« objavita sledečo notico:
»Da je g. Vesnič poniiloščen, je izvedela vlada iz časopisov prav tako kakor mnogo drugih. ki so to izvedeli na enak način. Vlada ni
Dnevne beležke.
—	Učni minister Hussarek je v državnem zboru, ko je prišla službena pragmatika za državno učiteljsko osobje na dnevni red, zelo hvalil naše srednje šolstvo. Po uradni sodbi je sploh vse, kar imamo v Avstriji, imenitno in vzorno, tako da mora biti ves ostali svet res neumen, če se ne hodi k nam učit, da bi nas mogel posnemati doma. Z neoficielnimi očmi vidi človek pač marsikaj drugače kakor gospodje ministri. Seveda se Je tekom časa tudi po srednjih šolah to in ono izpremenilo in nekatere reforme so tudi kaj izboljšale. To pa vendar še ne opravičuje take pretirane baharije, kakor da bi bila na naših srednjih šolah že sama glorija in kakor da bi bilo vse, kar se je vpeljalo, res same slave vredno. Zadnja leta so n. pr. srednješolci dobili strelne vaje. To je reč, o kateri bi se dalo pametno govoriti. Vse telesne vaje so v gotovih mejah koristne in gotovo se je telesna vzgoja predolgo zanemarjala. Tudi ne more biti poznavanje orožja škodljivo. Drugo vprašanje pa je vendar, če se vjema z namenom srednjega šolstva, da vodijo ta pouk častniki in da se zanaša v srednje šale militaristični duh. Civilne šole imajo po našem skromnem mnenju nalogo, da vzgajajo svobodne državljane, da uče mladino misliti s svojo glavo, da pripravljalo zdravo, krepko, seveda izobraženo, ampak tudi neodvisno generacijo. V tem oziru je naše šolstvo itak preveč zaostalo. Tu se n. pr. prodaja oficielnega patriotizma toliko, da prehaja pogostoma v goli bizantinizem. Militariziranje katerega koli pouka je torej že preveč dobrote. Med drugimi novimi uvedbami na srednjih šolah je — vsaj v nekaterih krajih
—	tudi vohunstvo. Srednješolski učitelji stoje tupatam naravnost pod nadzorstvom, katerega orodje so včasi — hote ali nehote — učenci. Nekateri kateheti si jemljejo pravico, da izprašujejo dijake, kako da poučuje ta ali oni profesor, kako da razlaga svoj predmet, kaj da govori itd. Teh »študij« pa gotovo ne uganjajo za svojo privatno izobrazbo, ampak v tem tiči nedvomno omejevanje svobode pouka. »Znanost in njen nauk je prost« — pravi državni osnovni zakon; »če ni v nasprotju z mojimi zahtevami* — dodaje klerikalizem ... Prav radi vidimo, če se šolstvo, tudi srednje, razvija; ampak take »reforme-' se nam ne zde razvoju podobne. Mogoče, da sodi gospod Hussarek drugače, saj je klerikalizem njegovemu srcu drag.
—	Eksistenčnit minimum bo znašal 1600 K. To je zdaj gotovo,4 ker je gosposka zbornica soglasno pritrdila sklepom skupne konference. Začetkom prihodnjega tedna bo zakon že sankcioniran. Nihče ne more dvomiti, da je s tem ustreženo najpotrebnejšim slojem. Ali ni še mesec dni tega, kar smo slišali, da je izpolnitev te zahteve nemogoča. Izrekli so jo v državnem zboru socialni demokratje. Ali takrat je vstal vodja finančnega ministrstva baron Erigel in patetično zagolčal, da vlada ne bi mogla predložiti takega sklepa na sankcijo. Vladnim strankam je na te besede takoj zdrknilo srce v hlače, tako globoko, da ga niso mogle več doseči. Vzdihnili so nemški nacionalci, ki so storili že toliko grehov, da bi se bili vendar enkrat radi tudi malo prikupili volilcem. Sklenili so roke krščanski socialci, ki takrat še niso slutili, da se bodo čez štirinajst dni »kakor levi« borili proti 20 in 40 vinarjem davka za srednje stanove. Poklonili so je Englu naši klerikalci, ker so »ljudska« stranka. In prikimali so mladočehi iti z njimi naš »liberalni« in »napredni« dr. Ravnihar. Socialni demokratje se niso dali ustrahovati, pa so kljub vladnim grožnjam glasovali za svoj predlog. Potem se je pričel križev pot. Gosposka zbornica, ki bi bila sicer prav rada napravila grofu Stiirgkhu nekoliko sitnosti, mu je v tem vprašanju pritrdila in vrnila zakon. Dokler ni prišlo do skupne konference, na ka-j teri je zvišani davčni minimum obveljal. 1400 K so ppnujali gospodje zborničarji, 1600 K so za-htevali socialni	demokratje,	in 1600 K	bo zdaj
zakon. Socialni	demokratje	nimajo niti	šestine
| vseh mandatov	v poslanski	zbornici.	Poljud-
nost njihovih zahtev, dejstvo, da stoje organizirane delavske množice za njimi in	spretna
taktika so jim tudi tukaj kakor v marsikaterem drugem vprašanju pomagale do uspeha. Dobiček bo imelo ljudstvo. Koliko več pa bi ga lahko imelo, če bi bila vsaj tretjina mandatov v poslanski zbornici socialno demokratična? In to bi bilo prav lahko, če bi bil vsak zavedni sodrug agitator — ne le tedaj, kadar so volitve, ampak tudi v takih časih, ko govori delo social-
nih demokratov v državnem zboru. Vsak sodrug prihaja med tovariše, ki ne vedo, kaj se godi v političnem življenju. Tem indiferentnim ljudem je treba odpirati oči. Kadar bodo ob.de^ janjih spoznali, kje so njih piavi prijatelji, bodo tudi volilni rezultati drugačni in tedaj se izboljša položaj delavskega ljudstva.	1
—	Praktično krščanstvo. Na Dunaju so are-; tirali ravnatelja knezoškofijskih posestev Schernhorsta. Schernhorst je bil devet let v| službi dunajskih knezoškofov, pa je dobival tako nesramno nizko plačo, da je moral seči po denarju, ki ni bil njegov. Dobival je letne plače 1600 K! Skrbeti je moral za svojo staro bolno mater, za ženo in otroka. Razen 1600 K letne plače je dobival le še prosto stanovanje, ki je bilo pa tako, da ni mogel stanovati v njem. Dunajski škof pa ima palačo na Dunaju in še dve graščini v okolici. Dunajski nadškof plačuje svoje uslužbence tako, da so bolj navezani na »božji Ion« kakor na posvetni. Že umrli lovec Jelinek Je dobival po 90 K na mesec in bivši nadškof Nagi, trd, neusmiljen gospodar, mu je vzel pravico, da sme streljati zajce in jih prodajati. Nekemu drugemu lovcu je prepovedal ženitev, ker bi potem ne mogel več izhajati s svojo plačo. Prejšnji nadškof Nagi Je pa kljub temu, da so mu prinašala posestva 160.000 K letnih dohodkov, gospodaril tako zapravljivo, da je bilo teh dohodkov premalo in da je moral Schernhorstov prednik, ravnatelj Burgermei-ster, založiti iz svojega premoženja 22.000 K! NoVi dunajski nadškof Piffl, o katerem pravijo, da Je dober gospodar, pa tudi doslej še ni izboljšal gmotnega položaja svojih uslužbencev. Najbrže odobrava tudi on načelo svojega prednika, da naj delajo uslužbenci za »božji Ion«. Aretirani Schernhorst je žrtev škofovega skopušt^a. Pravični »Slovenec« pa ima zopet lepo priliko, da natančno poroča svojim bralcem, kako izpolnjujejo cerkveni knezi svetopisemski izrek: »Vsako delo je vredno plačila.« Pred kratkim se je tako toplo zavzel za uslužbence v naših konsumnih prodajalnah in milo je stokal o izkoriščanju. Prav lepo bi bilo sedaj, če bi svojim vernim čitateljem podaril šopek iz lastnih gredic in povedaUda žive škofje v razkošju, njihovi uslužbenci pa morajo krasti vsled bede.
— Važna razsodba. Socialno demokratični mesečnik za komunalno politiko »Die Geinein-de« prinaša prav važno razsodbo upravnega sodišča. Stvar je sledeča: Delavec B. je delal vsako leto po nekaj časa kot pivovarniški delavec v Žatecu, Klosterlu in drugod, niegova družina pa je stanovala nepretrgoma v Horn-tuvu. (Češko.) B. se je vračal vsako soboto zvečer k svoji družini, jo podpiral in je imel v Homustuvu večinoma vse svoje stvari Prosil je nato za domovinsko pravico v občini liomo' tuv. Občina je lo odbila, češ, da je bil B. v desetih letih odsoten iz občine 1395 dni. Okrajno glavarstvo in deželno namestništvo je pa ugodilo delavcu. Zato je šla občina pred upravno sodišče. Upravno sodišče je pa razsodilo v prilog delavca, češ, da če se kdo odstrani iz kraja, kjer ima stanovanjc, s tem še ni prekinil svojega bivališča v dotičnem kraju in da je dosti poklicev — mornarji, agenti, krošnjarji, sezij-ski delavci — ki zahtevajo začasno odstranitev iz stalnega prebivališča. Kljub temu pa so upravičeni zahtevati domovinsko pravico v občini, kjer stanujejo 10 let.
— Žrtev poklica. Pred nekaj dnevi ie znani ljubljanski zdravnik dr. Evgen Gallatia izvršil operacijo, pri kateri si je zastrupil kri. Nato so mu morali operirati desno roko. Operacija je bila prav težka. Kljub ta!'<< ;;nji pomoči je umrl dr. Gallatia v četrtek zvečer, star 38 let,
— Zveza kovinarjev, podružnica Ljubljana vabi na redni občni zbor, ki bo v nedeljo dne 25. januarja t. 1. ob pol 10. dopoldne v salonu hotela »Ilirije« v Kolodvorski ulici. Kovinarji, dnevni red je izredne važnosti za vse kovinarje, vsled tega naj nihče ne izostane.
— Mezdno gibanje tiskarjev stopa v nov stadij. »Slovenec« piše včeraj, da stvar stoji dobro za tiskarnarje. Tu ima »Slovenec« prav, in sicer zaradi tega, ker bo najbrže v kratkem stavka končana, če ne bodo tiskarnarji preveč trmasti. Če bodo pa tiskarnarji stali še vedno na svojem dosedanjem stališču, pa stvar za tiskarnarje ne bo stala dobro, zakaj pomočniki so pripravljeni, če bo treba vztrajati še nadalje v boju, ki jim je bil diktiran. »Slovenec« zna torej povedati Jako diplomatično, če hoče. r— Gospodje tiskarnatji so te dni razposlali vsem pomočnikom po celi Avstriji prav ponižen letak.
V	letaku vzdržujejo svoie že davno ovržene trditve glede posredovalnice za delo. glede specialnih strojev, glede delovnega časa in pletle stavnih strojev. V letaku ne dolze več pomoč-
hlkov, da se tT niso hoteli pogajati, pač pa trdilo v njem, da se je dala terorizirati večina od mladih neizkušenih revolucionarnih elementov, ki tvorijo med tiskarskim delavstvom veliko manjšino. Dalje se sklicujejo gospodje tiskar-narji na obojestranske interese, ki jih lahko imajo tako delavci kakor delodajalci na pospeševanju tiskarske industrije. Tako govori torej ta ljubezniva okrožnica. Seve, taka okrožnica ne more nikomur imponirati, posebno pa ne, ker vsebuje, neglede na vse druge trditve, laž, da je delavstvo stopilo v stavko. Vsakomur, kdor se je le kaj zanimal za tiskarsko mezdno gibanje, ve, da so tlskarnarjl že davno sklenili delavstvo Izpretl, preden je potekel prejšnji tarif. Dalje so tiskarnarji sami tudi resnično izprli dne 28. novembra 7 odstotkov, dne 6. decembra pa 60 odstotkov svojega delavstva, torej okolo 70 odstotkov, in le okolo 30 odstotkov pomočnikov je pozneje, dne 13. decembra, moralo odpovedati že zaradi solidarnosti. S takimi lažmi si zveza tiskarn ne more pridobiti simpatij pri delavstvu, pač pa ima okrožnica očiten znak neodkritosrčnosti.
— Gospod Jos. Jamnik Iz Šiške, ki ga Ljubljančani kot politikanta dobro poznajo, je Še vedno stavkokaz pri g. Bambergu. Mož je po poklicu neorganiziran knjigovez, ki mu je g. Bamberg, ker se tako častno drži. obljubil nevenljivo srečo pri njem. Ptič se pozna po perju ali pa tudi po petju. — No. in krumirje?
— Ustanovni občni zbor »Svobode«, podružnica za šentjakobski okraj bo nocoj ob 8. v gostilni »Leon« v Florjanski ulici ob običajnem dnevnem redu. Sodrugi, udeležite se občnega zbora in agitirajte med svojim! somišljeniki in prijatelji za mnogobrojuo udeležbo. — Odbor.
—	Knjižnica »Svobode« v Sp. Šiški se otvo-ri v nedeljo 25. januarja ob 10. dopoldne ter bo potem odprta vsako nedeljo od 10. do 11. dopoldne v društvenem lokalu, Kolodvorska cesta 56. L, poleg pisarne Kons. društva. Članom »Svobode« so na razpolago slovenske in nemške leposlovne knjige; plačati je treba le 2 vin. obrabne pristojbine za vsako knjigo, izkaznica pa velja 10 vin. Vsako nedeljo ob Istem času bodo članom na razpolago tudi slovenski in nemški časopisi, da se lahko informirajo o vseh važnejših dogodkih preteklega tedna. Z otvoritvijo knjižnice in male čitalnice bomo ustregli želji članov, ki radi prebirajo knjige; naloga članov je sedaj, da privedejo nove člane naši šišenski Izobraževalni organizaciji. Člani se sprejemajo pri zaupnikih, pa tudi v pisarni in prodajalni kons. društva v Sp. šiški, pristopa pa se seveda lahko tudi vsako nedeljo v društvenem lokalu ob urah, ko je knjižnica dvorjenju
— Sankače, posebno odrasle, tem potom vnovič svarimo, da sebi v korist s sankanjem po Javnih potih nehajo. Pretečeni teden se Je pripetilo, da so sankači več oseb podrli na tla s sankami. Zato se bodo sankači morati pri c. kr. okrajnem glavarju zagovarjati, ker Jih Je orožnitšvo naznanilo. To bo prav gotovo drag §port»
Lačni ln želnl tatovi Neznani tatovi so vlomili v prazno hišo Ivana Hirza v Doleh in odnesli 60 buteljk vina, več steklenic likerja in mnpgo mesa.
— Nezgoda na delu. Na Tavčarjevi žagi v Št. Petru je odtrgala clrkularna žaga delavcu Obereggetlu desno roko.
— »Druga mati«, karakterna slika v 6 dejanjih, ki se predvaja danes v kinematografu »Ideal«, obeta biti eno najkrasnejših del moderne kinematografije. V tej igri igra glavno vlogo znana umetnica Mici Parla. Ta spored šolski mladini ni dostopen.
Kdo hujska?
Da se nasprotniki socialne demokracije poslužujejo vseh mogočih laži, blateni In nesramnih izrazov ter zavijanj. Je sptošno znano; toda kar včasih trdijo. Je že tudi smešno l Ne zdrznejo se niti tedaj, če Je njihovo natolcevanje pristna budalost, samo da bi postavili na-pram občinstvu soc. demokratično stranko v slabo luč. ne oziraje se niti na najprimitivnejšo resnico.
Preklicana socialna demokracija 1 Ta jim nikdar ne ustreže, niti tedaj, če zastopa — delavske interese... Tako na primer kriče zadnje čase skoro vsi »prijatelji delavstva* — predvsem pa klerikalne duše —, da je samo socialna demokracija kriva, če tiskarsko gibanje še vedno traja, češ da jih ona hujska. Taka gorostasna neumnost! .	_
Jasno je vendar, če le tarif med pomočniki In principali potekel, da se sklene drugi, če ne zlahka pa energične je; tarif Je obojestranskega iln velikega pomena — in to gibanje je neizogi-;bno med njimi samimi. Kje je torej bila potreba, 'da le imela socialna demokracija svoje prste vmes? Ako so njene tiskarne brez ugovora ugodile njihovim upravičenim in — z ozirom na sedanje življenjske potrebe — niti malo ne pretiranim zahtevam, ko si skušajo vendar vsi sloji zboljšati svoje stališče, Je vendar popolnoma 'naravno, saj so tako ravnala tudi druga, pravično, in pametno misleča podjetja. To je zahteva ,časa in napredka; saj hišni posestniki tudi — in to blazno visoko — hite s povišanjem stanarin. trgovci tudi ne zaostajajo itd. Menda vendar ne morete zahtevati, da naj ravno tiskarji nazadujeta. od katerih se v sedanji moderni dobi zahteva poleg mučnega duševnega tudi precej fizičnega dela — in to v zaprtih in ■zatohlih prostorih? VI. apostoli napredkal Ako torej sprejemajo in priobčujejo so-
!:ialno demokratične stranke v svojih glasilih ijihove težnje, je popolnoma pravilno: in ako udi simpatizirajo ž njimi, je čisto naravno. Kje |e torej vzrok očitati tiskarski organizaciji, da Se brati s soc. demokracijo, oziroma da jo pednja hujska v njenih stremljenjih?
Tiska ril tvorijo svojo popolnoma nepolitično in samostojno strokovno organizacijo. 2e
s tega stališča je vsako identificiranje povsem krivično. Oni so svojo organizacijo že davno ustanovili, iu to ne v politične svrhe, temveč da si izboljšajo tedanje škandalozne razmere; ustanovitev te organizacije je v korist pomočnikov in celo principalov samih! Organizacija je torej naprava v človekoljubne namene, je torej časten čin, napredek, ki ga mora vsak pošten človek odobravati.
Res je sicer, da so njeni člani dandanes skoraj vsi pristaši socialne demokratične stranke — kar znači le zavednost in dolžnost do samega sebe — a je pa to kaj nemoralnega, čudnega? Nikakor. Navduševati je za narod, za vero — to je vse lepo, a to je mogoče lc — v blagostanj«! Ali je mar pametno, ako poleg dobro rejenega patriota vpije raztrgan in sestradan proletrec: Živijo narodnost! Vse za vero — itd. Ne. Tako početje bo vsak pametnik smatral za
—	blaznost. Uredite najprvo zdrave socialne razmere, ki bodo vredne človeka, potem pa pridite in zajitevajte od njega tudi — idealov! Ako niste tega sposobni vi, potem pustite, da si Jih ustvarijo sami — vsaj v kolikor so upravičeni.
Vsako očitanje o »bratstvu« je tukaj popolnoma odveč. Kakor so Hrvati — kljub temu. da spadajo pod ogrsko vlado — narodno sorodni le * s Srbi in ne z Madjari, tako je popolnoma umljivo, ako se posamezniki med tiskarji nagibajo soc. demokratični stranki, ker le ta je logično sposobna ščititi njihove vitalne interese. Ali jih je zmožna mar liberalna? Klerikalna? Ali celo agrarna?
Bodimo odkritosrčni; Naraven razvoj je to, ni prisilen ne umeten, ako se posamezne organizacije zlivajo v celoto, t. j. pod imenom »Socialna demokracija« — katero skušajo naši nasprotniki v očeh svojih privržencev slikati kot samega vraga, menda celo antikrista, ki Ima baje namen privesti ljudstvo do nekake splošne zmešnjave in pogube, dobro vedoč, da Je nasprotno resnica: Njen namen Je. ustvariti razmere, ki naj omogočijo vsakemu poštenemu človeku —• človeka dostojno življenje. Nič več, nič manj!
Delavstvo predobro ve, da bi se mu kljub vsej prosvetljeni dobi godilo — ako bi šlo po volji raznih šefov ln njihovih valpetov — slabše nego priklenjenemu psu. A vaš trud, gospoda, Je zaman. Delavstvo, ki Je danes najvažnejši faktor v svetovnem prometu, se zaveda svojih pravic — »milni pod zemljo« ne bodo več mlelil S svojim hujskanjem zoper nje jih le bodrite k zavesti In njih dolžnosti; s svojim kričanjem le pomagate vzdigovati »rdeči prapor«, ki čedalje ponosneje vihra nad teptanim in Izkoriščanim proletariatom. Ml vstajamo, a vas Je strah I
Idrija.
— Pri volitvi v rudarsko zadrugo so Izvoljeni kot delegati in namestniki samo naši socialistični kandidati. Dobili so od 349 do 410 glasov. Klerikalna lista pa od 60 do 113 glasov, dasi so operirali z našimi sodrugi kot namestniki. Klerikalci so baje vložili proti volitvi rekur*. Za odgovor dobe dolg nos.
— Socialistično društvo »Naprej« se Je začelo zadnje čase lepo razvijati. V tekočem letu Je pristopilo že nad 30 novih članov. Le tako daljeI Idrija Je in mora ostati socialistična.
— Društvo »Naprej« bo Imelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 1. svečana 1914 ob 9. dopoldne v društvenih prostorih v hiši »Obč. kons. društva« v Idriji. Sodrugi, pridite vsi!
— Na lavni seli občinskega odbora, ki je bila v petek, so bile pri točki »Slučajnosti« zelo važne zadeve v razpravi. Kakor naprave novih lOOOsvečnih petrolejk na Zemlji, Lenštatu itd.; perišče na Zemlji in eventualna naprava porodniškega zavetišča za revne matere v Idriji. O seji prinesemo v kratkem obširneje poročilo.
— Zidarskim podjetnikom se obeta letos obilo dela v Idriji. C. kr. rud. erar sam ima baje v projektu zelo veliko del. Dosedanja rudniška žgalnlca se opusti ter sezida nova. Bivšo žitno skladišče se namerava adaptirati v druge namene. Baje Je v stavbene namene projektiranih nad mi!Jon kron. Cisto prav, kjer je delo, tam je kruh. Rudniški delavci pa bodo morali paziti, da ne bodo prikrajšani.
—- Delavci, somlšlienikll Vabimo Vas, da pristopite v društvo »Naprej«, ki je edino politično društvo za delavstvo idrijskega sodnega okraja, članarina je samo 20 vin. na mesec. Za te male vinarje na mesec imate na razpolago vse delavsko in drugo časopisje v društvenih lokalih. Časopisi, ki so vam na razpolago so: Zarja. Rudar, Slovenski Narod .Slovenec, Šta-jerc, Slobodna Riječ, Glasilo slovenske narodne podporne jednote iz Amerike, Arbeiter-Zeitung, Glttck auf. Naši Zapiski. Vse to in vsak dan za 20 vin. na mesec. Delavci, zapomnite si to, da se z branjem Vaš razum bistri in denar prihrani, kajti kjer je toliko zanimivega na razpolago, ni nikdar dolgčas in pogreša se lahko gostilniška zabava.
— Izjava. O priliki volitev v krajevni delavski odbor rudarske zadruge v Idriji, ki so se vršile dne 18. t. m., smo dobili oklic z napisom »Tovariši«, ki ga je izdala neka »Strokovna zveza erar. delavcev« v Idriji. Ker se je ta »Strokovna zveza« predrznila nas, ki smo socialni demokratje, natisniti kot kandidate te zveze, ki je v Idriji med delavstvom živ krst ne pozna, protestiramo podpisani proti zlorabi naših Imen brez našega dovoljenja tem potom kar nalodločnele ter Izjavljamo, da bomo odslej proti vsaki taki hinavski zlorabi odločno sod-nllskim potom nastopili proti takim sleparjem.
—	V Idiiji, dne 20. prosinca 1914. — Likar Martin, Vellkalne Andrej, Šinkovec Franc III, Ko-gel Ivan, Vončina Anton, Krašna Anton, Lapajne Valentin, Vellkalne Janez I, Gostiša Franc, Molek Ivan, Baloh Leopold.
— Kier nimajo »Zarje«, ni mesta za delavce. Danes prlobčuietno samo brivnice, ki imajo »Zarjo« v Idriji in te so: Brivnica Ivana
Gerbca ih Miloša BablriarUrugttcfaf objavimo gostilne in trafike. Doslej ni noben trafikant v Idriji naročen na »Zarjo«.
— Nekaj denarja ie našel sluga organizacij sodrug Simon Moravec. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi pri njem.
Koroško. ,#-
—O krtnnirju Ekarju nam piše sodrug s Koroškega: Dolgo časa živini že na Karoškem in prav živo mi je še v spominu »delovanje« Ekarjevo med koroškimi Slovenci. To »delovanje« je bilo pa tako, da se koroški Slovenci z nevoljo spominjajo njegovega »navdušenega narodnega dela«. G. Ekar, ali se še spominjate, na kakšen način ste agitirali pri volitvah? Ali se še spominjate nad vse čednega škandala, s katerim ste kompromitirali vse koroške Slovence ravno takrat, ko je bit boj za ohranitev slovenskega državnozborskega mandata naj-hujši? Ali še veste, kako se je zamazal oni škandal, da ni prišel v nemško časopisje? Zakaj ste pa takrat tako hitro pobrali šila in kopita aio dnesli pete s Koroškega? Gospod Ekar. in Vi se še drznete trditi, da stavite »Edinost« iz ljubezni do slovenskega naroda? Fej!
— Tatinska dvojica. Iz Beljaka poročajo:
V	nekem tukajšnjem hotelu Je aretirala policija Emilijo Hoffmannovo in Natana Lfivvija. Hoff-tnannova Je ukradla nekemu štajerskemu indu-strijalcu na Dunaju 3400 K.
Goriško.
— Iz sežanskega okraja. V našem okraju se pojavlja močna opozicija učiteljev, ki je socialno demokratičnega mišljenja. Ali gospodje liberalci in klerikalci si ne morejo vtepsti v svoje trde buče, da so deležni tudi učitelji socialisti enakih pravic, kakor oni, namreč izražati se in delovati po svojem političnem prepričanju. Le naj se uverijo, da se bodo tudi temu in sicer v kratkem času prilagodili. Ker si ta čedna družba drugače ne more pomagati, se je zatekla po recept k moralično propali kranjski klerikalni bandi in hoče preganjati soc. dem. učiteljstvo. Že dlje časa se širi glas po Krasu, da so sklenili liberalni In klerikalni zastopnik! v okr. šolskem svetu delati na to, da se vse učitelje socialiste z bodočim šolskim letom premesti In oddam drugega od drugega na najslabša službena mesta z namenom, da s tem zatro propagando za socialistične ideje med učiteljstvom samim in ljudstvom. Če se to uresniči, kar Je lahko mogoče, se bodo prav pošteno urezali in dotičnih ran jim ne bodo mogli zaceliti vsi njihovi poslanci od Franka pa do Specialista dr. Grgiča. Nasprotno pa se učiteljstvo žuganja kraških »magnatov« popolnoma nič ne straši in šlo bo nemoteno svojo pot in zanašalo bo socializem v najzakotnejše kraške vasice. > Pripravljeno je tudi vsak trenotek na pošten boj in končna zmaga nam bo povedala, kdo je ljudski, poštenejši in močnejši.
— Predrznost krumirja. Iz Gorice nam poročalo: Pred tukajšnjim sodiščem je preteklo sredo bila obravnava proti voditelju »Narodne tiskarne v Gorici«, krumlrju Lukežiču zaradi lahke poškodbe, zadane sodrugu Ant Salla. Sodrug Salla je šel pred časom kot zastopnik svoje organizacije v »Narodno tiskarno«, da bi tara rešil neka opravila. V tiskarni ga Je nesramno napadel Lukežič. Sodišče Je Lukežiča oprostilo kazni in mu je prisodilo le polovico pravdnih stroškov. Zadeva pa s tem ni še končana, ker je sodr. Salla vložil priziv. Zato poročamo kaj več o tej aferi prihodnjič, ker ne maramo priti v dotiko z rdečim svinčnikom drž. pravdnika.
— Ponarejalcl denarja. V Tržiču so aretirali gostilničarja Simonettija, lastnika gostilne »Alla Ferrata«. V njegovi gostilni je stanoval Lunjevlč. ki ga Je aretirala reška policija. V Lunjevičevi sobi so našli priprave za bankovce po 50 lir, 2 ponarejena bankovca po 50 in 100 lir. Simonetti Je tudi hotel menjati pred nedavnim časom bankovec za 100 lir. V Tržiču je naj-brže še več oseb, ki so razpečavale ponarejene bankovce. Policija izsleduje te ljudi.
Umetnost in književnost.
— Iz pisarne slov. gledališča. V vprašanjih, tičočih se uprizoritev, izposojanja iger, solo-nastopov, posameznih vlog ali kostumov, obrača se naj slavno občinstvo na »Slov. dramatično društvo« oziroma »Zvezo slov. dramatičnih društev« v Ljubljani, ker vodstvo slovenskega gledališča ni kompetentno, odločevati v teh zadevah.
— Slovensko gledališče. V nedeljo, 25. januarja se uprizori prvič v tej sezoni velezabav-na vojška burka »Tretji eskadron«. Omenjena burka se je igrala na dunajskem Raimundovem gledališču nad 200krat s sijajnim uspehom in je bila sezonski »Schlager« na vseh večjih gledališčih. Burka Je prepletena s pristnimi vojaškimi dovtipi. Nad vse komična sta prizora, ta-kozvani »Rapport« in pa ekserciranje rekrutov. Tudi sicer vsebuje igra polno komičnih zaplet-Ijajev in kdor se želi pošteno nasmejati, pride na svoj račun. V glavnih vlogah so zaposleni gg. Povhe, ki Igra rezkega huzarskega tako-zvanega paprika - ritmojstra, Skrbinšek nad vse komičnega bivšega trgovca s prešiči, dalje g. Grom in Drenovec, nadporočnika in poročnika, g. Borštnik, huzarskega polkovnika. Damske vloge, so v rokah gdč. Bukšekove, Wintro-ve, GJorgjevičeve in Juvanove. Režijo vodi g. Povhe. Začetek ob pol 8., konec ob 10.
S	puškami nad ljudstvo.
V	Paliani, v rimski provinciji. se bore poljedelski delavci že več mesecev proti veleposestnikom. Delavcem gre za pravice na pašnikih in v gozdih, dobiti hočejo najemniške pogodbe, ki bi jim vsa! nekoliko olajšale mukotrpno življenje in otresli bi se radi nekaterih daja-
tev. ki jih veleposestniki samovoljno nalagajo, prebivalstvu. Najemniki, ki žive v najbednel-t ših razmerah, morajo plačevati knezove poljske^ čuvaje in lovce na miši. Največji veleposestnik^ so v Paliani brata Tucci in knez Colonna. Gl-s banje poljskih delavcev vodi osrednja delavska centrala v Rimu, a veleposestniki so vsako po« gajanje s centralo odklonili. Svoje sovraštvo do deiavstva so gnali tako daleč, da so odvzeli delavcem s silo vse orodje. 8. januarja so pa prišli delavci demonstrirat pred mestno hišo. Med množico je bilo tudi mnogo žen in otrok. Pred mestno hišo so bili povsem mirni, klicali so le: »Dajte nam kruha in dela!« Vsakega izzivanja so se vzdržali, ali kljub temu je nenadoma priletel med množico strel iz hiše bratov, Tuccijev in 141etno dekle se je zgrudilo mrtvo. Dekletov stric se je sklonil nad mrtvim telesom, a v tistem hipu je tudi vanj prifrčala krogla. Sedaj je seveda množica vzkipela v upravičeni jezi in navalila je proti palači Tuo* cijev. AH brata sta pridno basala svoji lovski puški in pošiljala strel za strelom med mno-žico. Tuccijeva hišna je odprla policiji vrata, ki je le z največjim naporom razorožila morilca in ju aretirala. Ko bi ne bila prišla sedaj kava-lerija. bi bila besna množica pobila morilca.
Brata sta dobro streljala: Pred palačo je ležalo 31 ranjenih in mrtva mlada deklica, Štirje so tako težko ranjeni, da najbrže ne bodo okrevali. Med žrtvami je osem žensk, med temi eno 8letno dekle, eno 121etno in dve dekleti v starosti 14 let. Kdo bi zameril lačni množici, da le razdejala grobišče Tuccijevih in razmetala stebre Iz mramorja naokolo? 9. januarja Je bito veliko protestno zborovanje, na katerem je govoril sodrug Morgari. Sedaj, ko so delavci s človeškimi žrtvami podkrepili svoje zahteve, so se velepostniki šele pričeli pogajati. Proti morilcema je nastopila osrednja delavska centrala, ki bo v sodni dvorani zastopala žrtve iz delavskih vrst. Umorjenemu dekletu so priredili veličasten pogreb. Ministrstvo za notranje zadeve Je poslalo družinam žrtev 500 lir.
Politični odbor Jugoslov. soc. dem. stranke v Trstu sklicuje
V	NEDELJO 25. JANUARJA
1914 ob 3. popoldne v zeleno dvorano Delavskega doma v Trstu
SHOD STRANKINIH PRISTAŠEV z dnevnim redom:
ZADEVA »ZARJE«.
K polnoštevilni udeležbi vabi odbor.
Trst.
—	Zakaj »Edinost« jadikuje? Zadnji čas :j »Edinost« javka in toži v javnosti, da se ima joriti za eksistenco, da Jo hočejo tiskarji uničiti td. Če je morda res na slabeti financielnem stališču, kdo pa le tega kriv? Ali morda mezdno gibanje tiskarjev? AH pravičen tiskarski ~ arif? Ne! Zakaj pa drugih listov ne uniči tis-carski tarif, ki imajo celo mnogo manj naročni-okv kot »Edinost«! Zato, ker znajo drugi listi in tiskarne gospodariti, »Edinost« pa po mojem mnenju ne zna! Če je morda res na slabem financielnem stališču, ni tega kriv skozinskoz pošten in pravičen tiskarski tarif ali cenovnik, ampak njeno slabo gospodarstvo! Mogoče tišči »Edinost« tisto nesrečno breme, kot je tiščalo svojčas koroški »Mir« To Je gosped urednik Ekar. Ta »interesantni« gospod je bil svojčas glavni urednik in glavno financlelno breme koroškega »Mira«! Zvijal se je takrat ta list in Ječal pod tem bremenom ter zašel v občutne, a nepotrebne dolgove. Seveda se je prišlo temu »praktičnemu gospodarju« na sled. ko je bilo že prepozno in zapravljeno. — Morebiti da tišči sedaj podobno »breme« tudi »Edinost«. Ali krumiri morda sedaj gospod Ekar iz ljubezni do »Edinosti«? AH morda iz ljubezni do narodnosti? Gospodje pri »Edinosti«, le nekoliko se ozrite po svojem gospodarstvu in rešili boste »eksistenčno vprašanje« svojega lista! — Opazovalec slovenskih razmer na Koroškem in Tržaškem.
—	Pogovor v kavarni »Balkan«. Zvečer po službi sem stopil v »Narodni dom» k svojemu znancu, narodnjaku, ki uživa nekaj zaupanja v ožjih krogih »Edinosti«, da slišim njegovo mnenje o postopanju podjetja v sedanjem tiskarskem boju. »Hitro, ko sem prejel tisto prilogo »Edinosti«, je začel, »sem se potrudil, da izvem vso zadevo prav natanko, kajti letak me je uverjal, da gre .za obstanek edinega našega bojnega ognjišča. — Danes pa sem prepričan drugače. Poizvedbe so name napravile vtis, da tiskarna ni na koncu: morda pa tudi ni v dobrem položaju. To ni čudno: Od približno 10 slovanskih denarnih zavodov pade komaj kaka tiskovina v naše podjetje. Tiskarjem so naložili vso odgovornost za neuspehe svojega gospodarstva. Kje je pa pravi vzrok? Ali tiskarna računa več kakor druge, kar je gotovo res, ali odganja naročnike na kak drug način; da delajo druge tiskarne naši konkurenco, ni dvoma, zato je pa naša z njimi sedaj solidarna!! Dočim podjetja Morterra. Mneghelli, Het-mannstorfer, Smolars itd. narvnost bogate z deli slovanskih tvrdk, naša ne prihaja do njih. Boli me. ko vidim, kako se nekateri ogrevajo za ta slepi nastop podjetja proti svojim za *tvaf vnetim uslužbencem. Videl sem n. pr. mestnega svetovalca dr. Pertota, ki se z veliko vnemo zavzema proti uslužbenstvu. Sami so v sporu, eden vleče sem, drugi tja. a račun naj plača — »naše osobje«. Tako, kriza tu. kriza tam. škoda tu in tam; vrh vsega bo še to gibanje občutno oškodovalo podjetje in nazadnje bo izgledalo, kakor da niso sami krivi svojega nepremišljenega nastopa. Zlasti bo to škodovalo razširjenju podjetja in lista. Koliko žrtev bo treba, preden se list zopet utrdi v svoji množini izti-
Ljubljana, Mestni trg št. 19. - Stari trg št. 8
Krasne novosti jesenskih in zimskih oblek, površnikov domačega izdelka. ■■■ Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga.
Are« konkurenc«!
Solidna iioslrežfoii.
Aa jiiižge cene«
sov in koliko truda bo stalo, pripraviti ljudi do Citanja, ki danes kupujejo italijanske, oziroma ljubljanske liste za nadomestilo in ljudje se bodo privadili tem in jih bodo kupovali naprej. Vse to naj bi gospodje premislili,« je končal, »ne pa ono grdo nabijanje po ljudeh, ki so ne le za plačo, ampak tudi drugače pripomogli do razvoja podjetja«. Dejal sem mu: Seve, dokler se pusti voditi od kakega Ekarja, bo podjetje padalo vedno globlje, kajti s svojimi teorijami 8i do danes še ni pridobilo simpatij razsodnega Občinstva.
L
1,000.000 vinarjev
za tiskovni sklad „Zarje“ ::
-	61.	izkaz:	.	.  . —
Ostehan v veseli družbi 50 v, sodr. Stcbljeva 120 v, vc-vesda družba v restavraciji Stelcar 62 v, učiteljski krožek na svojem izprehodu v Istri 314 v, Schauzer Karlovac 20 v, A. Bizjak tneslo tobaka' 50 v, Žonta, Kranj 100 v, Štravs, Idrija 274 v, ob priliki izleta pevskega zbora Križkih sodrugoi' v Trstu 800 v, A. Vičon Skrilje 1 odstotek od prodanih vžigalic C. M. 100 v, ! odstotek od prodane Kolinske cikorije 100 v. 2 odstotka od prodanega mila Semanovega v Ljub-
ljani 200 v, neimenovani Ježica 70 v, Avgust Pavlin Ika •00_v. Krstič po M. Šinkovcu v Idriji 96 v, A. Vrčon Skrilje
od Perdana za prodane vžigalice 100 v, Kolinska tovarna za prodano cikorijo 100 v, A. Vrčon 100 v, Kavčič ŠuSak 20 v, Schauzer 20 v, vesela družba pri Mescu v Novi Vasi 120 v, po Kodrugu Ivančanu na shodu v Sovodnjah: Tomšič 50 v, Ton#l6 20 v, Ožbod 30 v, Uršič 30 v, Cian 50 v, Ciak 30 v, Prelac 20 v, Devetak 50 v, Perič 28 v, Vuk 80 v, Ivančan 100 v, Faganeli 40 v, Schanzer 20 v, Kavčič 20 v, vesela družba pri Blažu v Hradeckega Vasi 120 v, po sodrugu Strmšeku: Habcnlk 140 v, Šmajdek 20 v, Plšljar 20 v, Puc 30 v, Pepca Mihelič 30 v, Strmšek 30 v, Brus Vinko 30 v, Tlnca Merela 30 v, neimenovan 102 v, P. Brenčič 20 v, Miha Vertec 20 v, Andrej Godler 20 v, KaU Šinkovec 40 v, Franc Ijodle* 20 v, Rezi Matjaš 80 v, Mlel Drofenik 50 v, Franči-Ru8s 40 v, Ivan Smolnik 20 v, Štefan Sitar 40 v, Anton oalaotun 40 v, Schauzer 20 v.
Skupaj 284297 + 4438 - 288785 vin.
Zadnje vesti,
državni zbor.
Dunaj, 23. Predsednik dr. S y 1 v e s t e r Otvarja sejo ob 11. dopol. Na dnevnem redu je
učiteljska pragmatika.
Erb (nem. nac.) se bavl z včerajšnjim govorom naučnega ministra.
Konečny (češ. soc.) protestira proti omelitvi koalicijske pravice za srednješolske učitelje.
Debata se zaključuje. Za generalna govornika sta i7Aroljena dr. Stojan in dr. Lukan-sk y.
Nato sledi glasovanje. Večina sprejme pragmatiko v drugem in tretjem čitanju po predlogu odseka.
Glavnim učiteljem na učiteljiščih se prizna » 1120 glasovi proti 59 naslov profesorja.
Pričenja se debata o obrtnih predavanjih n* vseučiliščih. Po kratki razpravi, v kateri go-Einspinner, dr. Licht. dr. Heilinger in
vore
Clioc, se predlog sprejme. Na dnevni red prihaja poročilo poljedelskega odseka o sredstvih
£a unovčenje živinskih produktov.
Poročevalec Je Povše. V debati govore Brenčič, Delugan, Oniškijevič.
Domobranski minister O e o r’g i je potem odgovarjal na interpolacije o zlostavljanju voja-*®v. O tem objavimo natančnejše poročilo.
mr*»ec °k 9■ zvečer- Prihodnja seja bo pismeno sklicana, najbrže za 29. t. m.
Češko nemška pogajanja.
Dunaj, 24. Orof S t ii r g k h je včeraj opol-zastopnike čeških strank, da jim Na«™* sy°l™teria* z» spravna pogajanja, h-	tudi	Hein°W	in	Tbun.	Dr.	S v 1-
h a le izjavil, da se udeležuje njegova stranka današnje konference le zato, ker ve, da gre le za formalno informacijo. Njegova stranka vztraja na nerazdeljivosti kraljestva in na splošni volilni pravici za deželni zbor. Tej izjavi so se pridružili tudi zastopniki ostalih strank, hiti *n Kramaf sta izrekla željo, da se pova-rfSi-n?i kon^« enco tudi državnopravna stranka, Stnl i češk‘ socialisti. Popoldne je grof J-iH-gkh konferiral z Nemci. Danes sprejme obe veleposestniški skupini.
burna seja ogrskega državnega
ZBORA.
burnrifakoPre|?,do^DanK5nia seia ie bHa tako
uurna KaKor ze dolgo nobena prelšnlih Onnvi cija je zahtevala, da pokliče predsednik £" Pice ministrskega predsednika na red, ker Je
razžalil opozicionalnega poslanca Desyja. Nato ®o hoteli govoriti različni opozicionalni poslan-
ci. Hrup je postajal vedno večji in končno je predsednik suspendiral sejo. Ko je bila seja suspendirana, je prišlo do ostrih spopadov med opozicijo in večino. Naenkrat vstopi parlamentarna straža in njen načelnik pozove, da naj nekateri opozicionalni poslanci zapuste dvorano. Opozicionalni poslanci so nato zapustili zbornico z glasnimi protestnimi klici. Nato se je zopet pričela seja, ki Je pa bila še burnejša In predsednik Jo je še enkrat suspendiral. Parlamentarna straža Je zopet vstopila in pozvala tri opozlclonalne poslance, da zapuste dvorano. Nato se je se]a iznova pričela, predsednik Jo je prekinil še enkrat, parlamentarna straža Je zopet vstopila In znova odgnala dva poslanca Ko se je seja zopet pričela, so odšli še ostali opozicionalni poslanci, češ. da prepuščajo zbornico oboroženi sili. Večina je potem razpravljala o tiskovnem zakonu.
ŠE ENA OGRSKA PANAMA.
Budimpešta, 23. V državnem zboru je spravil poslanec Sinreczanyi nov škandal v debato. V zvezi r. včerajšnjim občnim zborom delniške družbe za zdravilišče na Marjetinem otoku, za katero se skriva znana Splošna prometna družba, ki Je hotela ustanoviti igralnico na otoku, se je izvedelo, da je bilo 750.000 kron izplačanih baje bivšemu ministru K r i s t o f f y-ju, potem grofu K o r n i s u. bližnjemu sorodniku barona Fejervaryja, ter bančnemu ravnatelju HoranszkyJu, ki je član vladne stranke. Nadalje so baje dobili bančni ravnatelj Štefan Morvay 100.000 kron, lekarnar Daniel Rada n o v i t s 75.000 kron, in neki T o 1 n a y 150.000 K. T i s z a je takoj odgovoril, da je že slišal o tej aferi; že pred par dnevi je dobil od predsednika Splošne prometne družbe grofa Hardegga neke zapiske, v katerih pa ni bilo Kornisovcga in Horanszkyjevega imeria. Ostala imena se vjemajo. Ministrski predsednik pravi, da je takoj odredil strogo preiskavo, o kateri bo poročal. Osebe, ki so bile imenovane, so v zvezi s stavbnim svetom budimpeštauske občine, ki ima vrhovno nadzorstvo nad Marjetinim otokom.
ZABERN V DRŽAVNEM ZBORU.
Berlin, 24. Na včerajšnji seji nemškega državnega zbora se je razpravljalo o zabernski aferi. Govoril je socialist dr. Frank. Omenil je tudi prestolonaslednikove harlekinade. Prestolonaslednik je izrecno dejal, da bi bil naJlepSi trenotek njegovega življenja, če bi mogel na čelu konjeniškega polka naskočiti sovražnika. Kar je prestolonaslednik slavil kot najlepši trenotek svojega življenja, bi občutilo meščanstvo kot največjo nesrečo. Prestolonaslednik je bil tudi v najtesnejšem prijateljstvu z zaničevalci ustave. Kancelar B e t h m a n n - H o 11 w e g je odgovarjal s praznimi frazami; potem je zagovarjal polkovnika R e u t h e r j a. Pritrjevali so mu samo konservativci.
ODSTOP JAGOVVA.
Berlin, 24. Dobro informirani krogi zatrjujejo, da odstopi v najkrajšem Času državni tajnik zunanjega urada pl. JagO\v.
DEMISIJA ALBANSKE VLADE.
Valona, 24. Mednarodna kontrolna komisija je sprejela demlslio provizorične vlade in imenovala Fedzi bega za vladnega ravnatelja.
Esad paša.
Dunaj, 24. Iz Valone poročajo; Mehdi beg Fraskari je prišel kot odposlanec Esad paše v Valono. da se pogaja z mednarodno kontrolno komisijo.
POTOVANJE PRINCA WIEDA.
Trst, 24. V najkrajšem času pripluje v Trst nemška bojna ladja »Goeben«, ki bo spremljala princa Wieda v Valono.
DRIDNOTI ZA TURČIJO.
London, 24. Semkaj je prišel Ravf beg, poveljnik »Hamidjč«, da ogleda bojne ladje, ki jih Je nakupda Turčija na Angleškem.
TURŠKI NAČRTI.
Pariz, 23. Neki član turške vlade je imel razgovor z dopisnikom lista »Temps«, kateremu je dejal sledeče: Velesilam bomo s posebno noto odgovorili, da ne moremo v vprašanju otokov ustreči željam Evrope, ampak zahtevamo, da se vzpostavi prejšnje stanje. Niti tega ne moremo dovoliti, da bi otoka Kios in Mitilene dobila ustavo, kakor Samos, ker ne maramo več imeti otokov s takimi štatuti, kakršen Je bil svojčas izdelan za Kreto. Kar se tiče Albanije, je tam krščanski knez nemogoč, kajti ve-
čina prebivalstva je muslimanska in bo ua vsak način odklonila državnega glavarja druge vere. Princu Wiedu se lahko zgodi, če pride v Albanijo, da ga zapro ali pa celo umore. Zdi se. da bi bil Izet paša najprimernejši knez za Albanijo.
Odgovorni urednik Etbin Kristan.
Izdajn in zalaga založba »Zarje«.
Tiska l ičifeljska tiskarna« v Ljubljani.
Ceno posteljno perje 1
Najboljši če&ki nakupni viri
kg siveua, dobrega, pu-ij onega 2 K; boljšega 2*40 K; prima polbelega 2-80K, belega 4 K; beloga puhastega 510 K; veletinega „ sne/nobelega, puljenegs, £y£76,40 K, 8 K; puha sivega
 '% K, 7 K, belega, finega
10 K; najfinojšl prani pnh 12 K. Naročila od 6 kg naprej franko.
Zgotovljene postelje
ali rumenega nankinga, pernica 180 em dolga, 120 cm široka, s dvema /glavnicama, 60 era dolgi, 60 era Mr., polnjena e novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 18 K; napol puh 20 K: puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K zglavnlce 3 K, 8‘Q0 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 18 K, 14*70 K, 17-80 K, 21 K, /glavnica, 90 oni dolga, 70 cm Sir. 4*50 K 6*20 K, 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12*80 K, 14*60 K. RazpoSilja se po po* vzetju, od 12 K naprej franko Lahko ae franko zamenja za neugajajofie ae vrne denar. — Natančni cenovniki graUs in franko.
S. Beniscb, Dešenice štev. 758, Češko.
ptaMirelneria»o Kneippovo»iadnokawo.
Popolnoma! ■zadovoljna.
pUaO,
Kdor ljubi dobro Kavo*
rabi kot pridatek .pravi zagrebški :Franck:* z kavlnlm mlinčkom. — Kdor ga ie ne vporablja, pogrela najboljSe.
emp 4S/39.ME
Kupujte »Zarjo*.
Stari
Stev.
ir*
Kavarna
celo noč odprt«
Gostilna
Florijanska ulica štev. 6. Pristna vina. Domafa kuhinja.
likarja
„ Zdravnik
e
želodca"
edina posebnost želodčnega likerja zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo
manjkati.
Dobi se tudi v vsih prodajalnah konsum-nega društva za Ljubljano in okolico.
Odlikovan v Parizu i zialu kolajno in čas. križeceni.
l Zaloga pohi-| štva in tapet-| niškega blaga
J. Pogačnik
mizarstvo.
j Ljubljana, Ma-| rije Terizija I c. 11 (Kolizej).
i
■ Zaloga spalnih ter je- \ Zaloga otomanov, di-i dilnih sob v različnih i:
— - — 8
najnovejših slogih. : § in
vanov, žimnic : otroških vozičkov.
! Spalnica v amerikanskem orehu S
s
s
350 kron.
• I
l Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, en f 5 - umivalnik z marmornasto ploščo in ogledalom. :: S
■ » ■
1 ■■■innininiuHiHmaiHinuinHHiMiiuinraHiinNNiiiininS
IV d rjr-ft QT1i1a	.p®dpisanl	sem	prevzel	dobavo kruha (komisa) za domobransko vojaštvo v Ljub-
* dZilIClllllUt .ji -i Da*nanjam slavnemu občinstvu, da se ta tečni, na francoski način na kvas
i	...	.I2®®1®1}1	“ru“ razProdaja tudi na drobno v mojih prodajalnah. Opozarjam obenem slavno
6	ast!, ?a gg\goseničarje m kavarnarje, da je pri meni dobiti vsak dan izvzemši nedelje in praznike ob
"• uri zvečer zadnje sveže pecivo.	.	„ *
Jean Schrey.
Trg-cvska, spsd icijslca, in. IcomlsijeOca, d.el. c3.xulžTssl
Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta St. 88.	Centrala:	TRST.	Telefon	St.	100
ln zaearinanje vsake vrs^ prevažanje blaga, skladišča, kleti. Prosta skladitta za redni uiitnini podvrženo blago. Najmodernejše ^Tuhih	V me8,*U in na we elrani * patentiranimi pohištvenimi vozmi. Shranjevanje pohištva iv
P°8e",nl“ ®k,«diM«h. Omotacije itd. — Spedicijski urad, generalni zastop in prodaj« voznih iiatov: .Tjalir: a.tie* delniške družbe v Trstu brzo-... proge Trst-Benetke inobratno ter Trst-Ancona pa rab rodne družbe D. Tripcovih & Co. Trst Avstrijskega Llovda Cunard-Line za I. in II razred. Naročila sprejema tudi blagovni oddelek .Jadranske banke/	zmerna	o©^ r
Toeaa k o.str ©ato o.
--------Odhod p iruikov: ——■— ..................-
v «w. Amerik* v-mko soboto, v jsino Ameriko vsakih 14 dai.
Trst~New-York, vsako soboto Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dnL Trst-Kanada, vsak mesec.
Vsakovrstna pojasnil« daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško:
SIMON KMETETZ Ljubljana,
■■■■	Kolodvorska	ulica	štev.	26.----——
s========: Potniki ^=======
v severno in južno AMEBIKO
se rosijo sedaj Se oo dhsauaiS avstrijski progi
AVSTIi OAMKRTKANA
Trst-^mork, Buenos Afres-RI# de Ja»elro
MjnoveJ&ut! bnopamSd * ivemn wr&a4c*m*, etvkbtfa# ra»n<tjt*«> brezličniar. bnojavom, mi katerih je xe ^stkeg* fhihi preakrtheae, da dobi dovolj domafe hm » vinom, cvet krnb, peeteije, kopel} M.
Občno konsumno društvo v Idriji
naznanja s lem, da je v svoji seji dne 9. svečane 1913 sklenilo, da ae hranilne vloge članom
obrestujejo od 1. jaruerja 1913 naprej po 5 odstotkov.
Kredit dc 30 dni je obresti proRS. Cez 30 dni do 6 mesecev se imajo računati obresti po 6 odstotkov r	Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej,	zs.
Hranilec vloge sprejema društvo vsak dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter o d 2. popoldne do 6. zvečer. - Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog najbolj*«, kajti za varnost garantira premoženjska in blagovna vrednost Vsak elan najlažje zaupa
avoje prihranke svojemu zavoda.
Načelstvo.
se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri ::	Ljubljani.	::
Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča ::	dela.	s
Delo je vedno solidno, točno in prav poceni.
Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkraj-::	šem	času.	::
■	iz	pekarne
j[ „Konsumnega društva ” za Ljubljano in okolico44
■ je najboljši in najcenejši. S Hlebi po 1*75 kg veljajo
■ samo 56 vin.
H Dobi se v vseh prodajalnah L „Konsumnega društva za Ljub-| ljano in okolico “. — Člani, 5	segajte	po	njem!