TRST, petek U. maja 1956 Leto XII. - Št. 111 (3349) A > A PRIMORSKI DMEVM K Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638. 93*808, 37-338 ■tj?«« UL‘ montECCHI it. 6, 11. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — Boštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. . NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100. £e.oletrva 4100 lir.-FLRJ. Izvod 10, m tiSine v t~i Po>valstva odšla v S) |,0.’. kjer je bila žalna služ-tetijjj v sP°min obeh usmr- na Cipru so že pri-■Hrtit, ■ ’ b° prišlo po u ■kilt J'1 obeh mladih cipr-tejov ‘fiotov do novih ne-ziutra'i 2ato so P° Nicosiji že teliti Patrulirali močni od-strjg Padalcev. Vendar vse bti o mere niso mogle zadr-aivai.J*orčenja ciprskega pre-4 pon'’?: 2e zjutraj je morati j, ^'la razgnati s solzilni-*'tahto skupino demon- "apadiV’ k‘ so s kamenjem J lij* .heki vojaški oddelek ■•ttjgjbi. Opoldne je bila v 'i S1j°.u vržena bomba pro-S^ZtoFi neke garaže, ni pa «il rjn- žrtev. Laže pa je neki vojak na mo-solesu, proti kateremu y bližini mesta tudi lij va T bomba. Sicer pa le % bunasolu danes v znak ptj a^a stavka. seka tpztBtanišču Kirenije m h a®ba ranila angleške- zdravnika. :itlje le bila takoj nato ob-l ^..Policijska ura. V raz-\ j, “bh je bilo vrženih še M^Jbb proti britanskim &kiw stražam in drugim C vojaki so preiskali jjE? urade v Pafosu. kjer Vle haili mnogo letakov affjbtje EOK.A. Tri du-lo6 So Priprli, da jih za- V '-! skim oblastem na oto-, tb pa se zdi strašno ' najbolj primerno, da t bodii , ko ie ciprsko o-,va gibanje dobilo dva lNa„?tiko o »terorističnem« <95. ,®JU EOKR od 1. aprila a naprej. V statistiki številke so pa že !,I1 n*lVe objavljene komaj j "ekai dnevi. HeA,enah je predstavnik n!1* vkj be objavil, da je , a sklicana na sejo za Steiner. da je vest tbtče nika, objavlja urad- 1i,h bil, sedanjem NATO v Parizu govoril o tem vprašanju z britanskim zunanjim ministrom Lloydom ter skušal doseči od-goditev usmrtitve Karaolisa. To je danes sporočil tudi predstavnik Foreign Officea, ne da bi dal kakršen koli komentar. Tudi ameriški veleposlanik v Atenah je še včeraj zvečer izjavil, da poskuša vse mogoče, da bi ciprska med Grčijo in Veliko Britani- : mladeniča rešil. jo nepremostljiv prepad. Vse grške opozicijske stranke razen levičarske EDA so sklenile, da bodo od kralja Pavla zahtevale, naj razpusti vlado, ker ni znala ravnati z vprašanjem dveh grških Ciprčanov, ki sta bila danes usmrčena. Fazen tega bodo te stranke v parlamentu, ki se mora zop,et sestati prihodnji teden, predložile resolucijo proti vladi, ki jo obtožujejo, da je vodila tako politiko, ki je dovedla Karaolisa in Demetriou na morišče. Vladi se tudi pripisuje odgovornost zaradi prelivanja krvi na včerajšnjih demonstracijah v Grčiji zaradi ciprskega vprašanja. Danes zvečer pa je ministrski predsednik Karamanli« objavil izjavo, v kateri pravi, da je Grčija «globoko ranjena« zaradi usmrtitve obeh mladih Ciprčanov in da goji upanje, da se bo javno mnenje v svobodnih državah ter Združeni narodi zavzeli za samoodločbo Cipra. Izjava pravi, da aretacija nadškofa Makariosa ter današnji dve usmrtitvi dokazujejo. da britanska vlada nima jasnega koncepta o ciprskem vprašanju. Izjava se zaključuje: »Grška vlada sedaj ne more računati z dobro vero in razumevanjem britanske vlade . Grški minister za poljedelstvo Evangelos Averoff je danes vrnil britanskemu veleposlaništvu visoko britansko odlikovanje. ki ga je prejel med zadnjo vojno. Poleg odlikovanja je izročil pismo, v katerem zatrjuje, da «je bil’ prijatelj Velike Britanije, toda sedaj ne more več obdržati odlikovanja.« Tudi v Londonu ni mogoče prikrit' neprijetnega vtisa po usmrtitvi obeh ciprskih patriotov. Glavna zaskrbljenost se pa veveda nanaša na an gleško-grške odnose, ki lahko povzroče celo vrsto težav v okviru atlantske zveze. Posredovanje ameriškega državnega tajnika Dullesa v korist j Toda če predstavnik Foreign Officea ni dal nikakega komentarja, pa je prišel zelo jasen komentar, tako pravijo nekateri opazovalci, iz Nicosie z usmrtitvijo dveh ciprskih mladeničev. «Britanska vlada namerava rešiti vprašanje Cipra sam, piše konservativni «Dalyi Ex-press«. in ne bo dovoljevala sabotaže, pa naj bo na področju borbe ali diplomacije« Laburistična opozicija pa pripravlja za ponedeljek močan napad na vlado zaradi njene politike na Cipru. Laburistični «Daily Herald« piše danes v svojem uvodniku med drugim; «Rabljeva zanka postaja simbol britanske politike na Cipru, kjer sie ponavljajo vse napake, ki so bile že storjene na Irskem. Vse to ustvarja odvratnost do Anglije v Grčiji in vsem civiliziranem svetu. Gre za politiko, ki lahko vodi samo v nesrečo. Danes je sramoten dan.« Laburistični napad na vla- do bo lahko naletel na odobravanje pri znatnem delu angleškega javnega mnenja, saj gre za usmrtitev prav v času, ko je zelo aktualna debata o smrtni kazni. Tako piše danes neki list pod velikim naslovom; «V Veliki Britaniji bi ne bila usmrčena«. Vsekakor postaja politični položaj v Veliki Britaniji takšen, da mnogi premišljujejo, ali ne bi bilo bolj u-mestno, bolj pametno in bolj koristno izogniti se temu, kar 1*^0 Umora Pu hodo za k'vljivodnose nepo- uJKj Vn/1 in likoralfiv ■eu Vodja liberalov Pa je dejal; «To 'SŠIr J - lj"iou 0 dejanje bo večna y>. Za angleško civiliza- \i.P0 vjjzh f in.ptUl° tudi do smrt- “V, pw „ - ....1.... uzi j. «o,t t?' češ da je nespo- ^ w?j°z*etje zahteval od- t^erajšnjih demon-tii' Iik' v Atenah, pri kate- ^teSrial0 tuc*‘ cl° smrt' iTbU » ' Pa je Venizelos ‘v S v,čp0; - t vlad mentaliteta seda-Pogovorna za žrtve Predsednik vlade ©jiriij . Pa je v zvezi z t|V, *n> demonstracijami s° jih izkoristili a-*a svoje protidržav- lk>«» 1,,'k -£? vse grške organi-Itftjk “lavile resolucije, v V* fifi«ražar° silno ogor-l(vl|tiina|'!B8a naroda proti ti,., lis i?‘nu dejanju Angle-<[.°Cjih 'Pru». Na številnih ililL uv'se zastave na pol I1 ftnp°P°ldanski listi so S!*1 «V °br°bljeni. '.Jt lioIa<1>'ni» izraža ogor-j**v a ter piše med V'&ih nSleži so napravili ii.51 Vt|-?,6tpde ■ zločin. Kljub ‘j.r.Jhi (ri 'm pozivom, naslov-fi»v«h strani na kra-y|j*ji zPeto. kljub vsesploš-Ibiitv "trtne obsodbe dveh ©tki ClPrske svobode je f,p'nizem prevladal. 1 tttjjtti at>elj, nadaljuje list, S, sv ,misli, da lahko sila St«,lti . ,0c|o». 17. nazivom V tlteD e^* misli list n« *t ij* D,“ guvernerja v a k »hri 7Qla Hurdivga. ki ■l(, pr„ ,escfimi leti že «do. SJ« L*.l(,vU» tudi v Trstu, Ni ” čo Poveljnik policije V SIcpV*. ko so na primer C' kn 3ske žrl ve. Isto- V Proi 3e vse demolcra- l>,valstvo Trsta za N žalovalo, je ge \ Pop„.tinp n * j? o jili dnev Jl,» izražal policiji ■Se °p- ur > ! ’0v llev T^hnos« piše. da "i J>araolisa in Deme-i\j { i«‘ ? dejanje pravice % "irta? ,ll*crpP. katerega V «j\, 11 je zadušitev svo-iVi.tklK? k8 vlada, nada-rh l8v-5**’ misli, da bo Pajtl dVeh mladih cipr-dvignila ugled Vlhna 'mpei 1 ja na Sred-Dd'‘ in da bo utrdila (Od našega dopisnika) RIM, 10. — Danes, na praznik, so ponovno v še večji meri oživeli trgi velikih italijanskih mest, kjer so nastopili skoro vsi vodilni politiki na predvolilnih zborovanjih. Nenni je v Ravenni ponovno povedal, da računa pri izvajanju politike odprtja na levo tudi na republikance in socialdemokrate. Glede odnosov s krščansko demokracijo pa je voditelj PSI dejal, da ne postavlja vprašanja sodelova-* nja v vladi, ker ni zato pogojev, medtem ko je PSI pripravljena podpreti demokr-ščansko večino v primeru, da se ta otrese gospodarske desnice in se obveže, da bo uresničila zahteve, ki jih je postavil Gronchi v svoji znani poslanici in da bo izvajala zakone takoimenovane «tretje socialne etape«, ki jo je na--'javil kongres KD v Neaplju Ce krščanska demokracija tega ne bo storila, se bo dokončno razkrinkala v očeh tistih katoliških delavcev, kme-, tov in intelektualcev, ki so obeh obsojencev ni bilo v ; zanjo volili le iz verskih raz-britanskih političnih krogih 1 logov. V upravnem pogledu nič kaj prijazno sprejeto, pa je zadeva lažja. Socialisti Dulles je prav zaradi atlant- bodo storili vse. kar je mogo-ske zveze med nedavnim za-1 če, da bi pritegnili socialde- mokrate in republikance v občinske uprave v skladu z volilnimi izidi; podprli bodo tudi sporazume s krščansko demokracijo, kjer ne bo mogoče sestaviti drugačnih uprav. V Livornu je govoril socialistični prvak Lellio Basso o davčnem sistemu, v Genovi prvak KPI Amendola, v Bariju pa Valdo Magnani. Italijanski socialisti, je dejal govornik, imajo dolžnost priznati vse kar je bilo življenjskega na kongresu v Moskvi t. j. dokaz moči stranke, katera na oblasti priznava svo- Vukmanovič obišče Zahodno Nemčijo BEOGRAD. 10. — Bo ve- steh v uradnih krogih bo podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukma-novič-Tempo v soboto 12. maja odpotoval na vabilo za-hodnonemške vlade na 9-dnevni uradni obisk v Zahodno Nemčijo Razgovarjal se bo s kanclerjem Adenauerjem, podkanclerjem, ministrom za gospodarstvo Erhardom in finančnim ministrom Schaef-ferjem je napake pri čemer se ne omejuje zgolj na recitiranje «mea culpa« temveč začenja novo obdobje jasnosti in demokratične iskrenosti po poti socializma z vsemi ostalimi socialističnimi strankami na Vzhodu in Zahodu. To novo dejstvo bo odločilno za demokratični in parlamentarni prevzem oblasti s strani delavskega razreda v vsem svetu. Minister Martino se je danes popoldne vrnil v Rim in Omenil je mednarodno napetost in splošno ozračje sumničenja v letu 1952 in je izjavil: «Bil sem žrtev nezaupanja, ki je tedaj zastrupljalo življenje v državi, ter delovanja pajdašev Berje v CSR. Tedaj so bila vsa sredstva dobra, da se doseže priznanje zločinov od tistih, ki so bili že prej in s pripravljenimi dokazi določeni kot krivci. Niso mi dali mamil, kakor so pisali nekateri zahodni listi. bo takoj odpotoval v sredo- podvržen pa sem bil fizične-zemske prestolnice držav, ki mu nasilju. Vendar pa me ni Hruščev napoveduje v kratkem ,,zelo važno odloeitev“ SZ 7o je sporočil med razgovorom s člani francoske parlamentarne delegacije - Izjava posameznih članov delegacije o razgovorih MOSKVA, 10. — «Sovjetska zveza se pripravlja, da v kratkem napove zelo važno odločitev« Tako je včeraj izjavil prvi tajnik KP SZ Ni-kita Hruščev delegaciji francoskih parlamentarcev in o-sebnosti, ki je na obisku v Sovjetski zvezi. «Naj zahodne države to odločitev sprejmejo ali ne, je dodal Hruščev, narodi bodo tedaj razumeli, na kateri strani so pravi zagovorniki miru« V zvezi <• tem ni Hruščev dal nobenega drugega pojasnila. po zatrjevanju francoskih delegatov pa gre baje za sovjetski ukrep za znižanje števila sovjetskih vojakov in zmanjšanje klasične oborožitve. Hruščev se je dve uri razgovarjal v Kremlju s člani francoske delegacije, v kateri so predstavniki radikalne in socialistične stranke, člani pristašev miru in golist Henry Torres. Hruščev je izjavil, da odobrava izjavo o investituri, ki jo je podal Mol-let. »Bil je dober govor, je dejal in mi mislimo, da je to pot, po kateri mora Francija iti.« Izrekel je nato mnenje, da je v interesu Francije da gre po poti neodvis* nosti. »Bolj ko bo politika Francije neodvisna, bolj bo Francija spoštovana.« je dodal in s tem poudaril, da Francija lahko računa na podporo Sovjetske zveze. Govorili so tudi o vprašanju f rancosko-sovjetske pogodbe, ki jo je SZ lansko leto odpovedala. Hruščev je pouda ril sovjetsko tezo, da je Fran cija s podpisom pariških sporazumov dejansko razveljavila pogodbo. »Mi sin o samo da_ H pravno obliko tej odpovedi, da opozorimo francosko ljudstvo,« ie dodal Hruščev Golist Henry Tosse Torres je Hruščevu odgovoril, da je večina Francozov mnenja, da bi francosko-sovjetska pogodba lahko obstajala kljub ut luntski skupnosti, in je dodal, da kljub sedaj konkretnim Činiteljem vojaškega značaja, kakor so pariški aporazumi in varšavski pakt, pritiče vladam, da določijo vezi, ki naj omilijo ukinitev pogodbe. Kakor so izjavili francoski de-legfeti, bi se Hruščev citrinjal načelom take možnosti. Najbolj na dolgo so govorili o nemškem vprašanju. Govora je bilo tudi o morebitni nevtralizaciji Nemčije. Člani francoske delegacije so danes imeli tiskovno konferenco za sovjetske in tuje novinarje. V skupni izjavi, -toi so jo izročili novinarjem, poudarjajo člani delegacije, da je namen obiska razviti prijateljstvo med obema narodoma in koristiti stvari miru«. Nato izrekajo zadovoljstvo. da so bili v zadnjih tednih navezani številni stiki med francoskimi in sovjetskimi osebnostmi pred obiskom francoskega ministrskega predsednika m zunanjega ministra v SZ «Ti stiki, pravi izjava, morejo in morajo imeti plodne rezultate za prihodnost francosko-sovjetskjh odnosov.« Izjava pojasnjuje nato, da je francoska delegacija v svojih stikih z najvišjimi sovjetskimi voditelji »pokazala zlasti svojo zaskrbljenost zaradi zopetne oborožitve Nemčije in je izrekla upanje, da bo sporazum o razorožitvi omogočil mirno rešitev nemškega vprašanja«. »Francoska delegacija, zaključuje izjava, je poudarila nujnost, da se z odpravo o-vir, ki eo nastale _ v letih hladne vojne, izboljšajo kulturni, gospodarski in turistični odnosi med obema državama« Predsednik sovjetske vlade Bulganin pa je na sprejemu ki ga je priredil češkoslovaški poslanik ob priliki češkoslovaškega narodnega praznika, pozval na sodelovanje in sporazumevanje med narodi. Ko je omenil evoje potovanje v Veliko Britanijo, je Bulganin dejal: «Srečni bi bili, če b,i vsi narodi, vse vlade živeli v miru in v dobrem pri jateljstvu in bi predvsem i- meli pri srcu blaginjo svojih narodov. Naše nedavno potovanje v Veliko Britanijo nam je omogočilo vzpostavitev dobrih stikov in dobrih odnosov. Qb tej priložnosti poudarjam, da bi mi prav na tak način želeli urediti naše odnose' z vsemi deželami, državami in narodi,« Nagrade v Cannesu na filmskem festivalu CANNES, 10. — Na filmskem festivalu v Cannesu so razdelili sledeče nagrade; Velika festivalska nagrada zlata palma — francoskemu filmu »Le monde du si-lencen. Nagrada za poetičnost — švedskemu filmu «Sommar■ nattens leendes (Smehljaji po-letne nočD. Nagrada'za najboljšo režijo — sovjetskemu filmu »Othel-1 o« Sergeja Jutkeviča. Nagrada za film z najbolj človečansko noto — indijskemu filmu ePather Ponehali« Posebna nagrada — francoskemu filmu «Le mgstere Picasso» Clouzota Nagrada za najboljšo igralko Susani Hayward za njeno interpretacijo v filmu »Lil erj/ tomorrou;« (Jokala bom jutri). Razsodišče za kratkometraž-ne filme pa je dodelilo nagrade ali pohvalilo sledeče filme: «Le ballon rouge« Alberta Lamorissa (Franc.), «La corsa delle rocche« Gianlui-gija Polidorija, »Gretry« (Belgija), «Mali osel« Magdane (SZ), «Murionete» Jirija Trnke (CSR), «Together« (Anglija) in «Tantqui'il y aura de.s betes« (Francija). Tehnična komisija francoskega filma je zaradi njihovih tehničnih lastnosti nagradila sledeče kratkometražne filme: «PoJ nebom Bahije« (Brazilija) za najboljšo fotografijo V barvah, »Crni valovi« (Jugoslavija) za najboljšo fotografijo v črnobelem, »Tovariš gre na morje« (SZ) za najtžaiijii^zvočne efekte. spadajo pod njegovo sfero kot so to sklenili v odboru treh v Parizu, Ob prihodu je dejal, da so bili njegovi predlogi v Parizu »izdelani v popolnem skladu z mislijo predsednika republike«. Hvalil je zunanjepolitični uspeh Italije na pariškem zasedanju NATO, kar da dokazuje njegova izvolitev v odbor treh. Hkrati pa je napadal vse «odkrite in prikrite« nasprotnike njegove zunanje politike, pri čemer je pod «prikritimi» mislil na one demokristjane, ki upravičeno kritizirajo tromost palače Chigi. Jutri se bo Martino sestal s Segnijem, ki ima še vedno predvolilno bolezen, verjetno pa bo nato obiskal tudi Gronchija. Na prihodnji seji vlade bo na dnevnem redu tudi zunanja politika, predvsem pa razprava o rezultatih Titovega obiska v Parizu. Zanimiv je tako imenovani »primer Gonella«. Gonella je pred kratkim v nekem svojem predvolilnem govoru hudo kritiziral Fanfanijevo ekstremistično politiko, s katero bi hotel zadušiti svobodno življenje občinskih uprav v primeru demokratičnega poraza ko naj bi vlada imenovala občinam komisarje. Gonella je moral na ukaz vodstva KD svoje izjave preklicati, kljub temu pa se je od njegovega osebnega predstavnika izvedelo, da ni spremenil svojega stališča. Gonella hoče začeti nov demokristjanski kurz v odločnem nasprotju s Fanfa-nijevim nenehnim poudarjanjem o nujnosti «zaprtja» na levo in... na desno To desno zaprtje pa je danes javno zanikal predsednik Confindustrie De Micheli v Genovi. Javno je izjavil, da je «ponudil svoje najboljše ljudi «raznim strankam«, s čimer je potrdil utemeljenost obtožb levičarskega tiska, da je krščanska demokracija pod neposrednim vplivom trojne zveze «morskih psov«. Micheli je še dejal, da namerava njegova trojna zveza sodelovati 7. vladnimi strankami, ta ko da je sedaj vsakemu volivcu jasno, za koga bo glasoval. če bo glasoval za krščansko demokracijo. A. P. mučenje pripravilo do priznanja. Najprej nisem hotel izjaviti, da sem kriv. Bil sem nedolžen in vpleten v tako obsežno sr-letko. da je bil od-poi nemogoč. Najmučnejša stvar je bila, da so me po krivem obtoževali tisti, ki biii moji prijatelii, moji šefi, moji tovariši v stranki. Končno sem uvidel, da je bolje priznati, da ne dovolim našim sovražnikom, da spravi jo v dvom nezgrešljivost stranke in da ne bi škodoval stvari socializma. Moj proces in številni drugi, ki so jih uprizorili v tistem razdobju, so samo tragične sence na poti, ki vodi v socializem«. Navzoča je bila tudi njegova žena Liza, ki so jo novi narji vpraševali glede pisma, ki ga je poslala predsedniku sodišča in v katerem pravi, da je bil zanjo hud udarec, ko je zvedela, da je njen mož izdajalec, in je zahtevala pravično kazen. Izjavila je, da je pisala to pismo v polni zavesti in v dobri veri, ker )e mislila, da je njen mož res postal izdajalec, ker je to sam priznal. Dvomiti je začela pozneje, predvsem pa po rehabilitaciji židovskih zdravnikov in po eliminiranju Berje- London se sedaj zdravi, ker je v zaporu dobil tuberkulozo. PARIZ, 10. — predsednik FLRJ maršal Tito je danes obiskal poligon francoske vojske v Maill, kjer si je ogledal razne tipe francoskega orožja, zatem pa mesto Chalon, kjer je bil gost gojencev največje topniške šole. Nocoj sta francoski zunanji minister Pineau in njegova soproga priredila večerjo na čast predsedniku Titu in predsedniku Cotyju. Med večerjo sta si minister pineau in maršal Tito izmenjala zdravici. Christian Pineau je v svoji zdravici nazdravil predsedniku Titu kot voditelju države, s katero je Francija vedno tesno sodelovala, in je izrazil prepričanje, da se bo to sodelovanje nadalje razvijalo v korist miru v svetu. Potem ko je omenil težko borbo Jugoslavije za svobodo in neodvisnost, njene napore po vojni za izgradnjo družbene demokracije, je Pineau poudaril, da države lahko zagotovijo napredek in blaginjo samo v tesnem mednarodnem sodelovanju. Francoski zunanji minister je poudaril potrebo, da se Jugoslavija in Francija e skupnimi napori zavzameta za krepitev vloge Združenih narodov. in je izrazil zaupanje, da bo Jugoslavija podprla načrt francoske vlade za pomoč nerazvitim državam. V odgovoru na zdravico je maršal Tito poudaril, da se Jugoslovani zavedajo pomena močne in napredne Francije za varnost v Evropi in mir med narodi. Zato je Jugoslavija pozdravila vse uspehe Francije na poti njene notranje utrditve in sporazume, ki vežejo Francijo s posameznimi deželami Francoske unije in je izrazil upanje, da bo Francija na zadovoljiv način rešila je ostala nerešena vprašanja. Ugotovil je nazadnje, da imata Francija in Jugoslavija isti cilj trajne utrditve miru in uresničenje miroljubnega mednarodnega sodelovanja. Nekatere razlike \ stališču so neobhodna posledica različnega položaja in razvoja in določenih obveznosti, ki jih je Francija prevzela v okviru mednarodnih grupacij. Tito je poudaril, da Jugoslavija, ki ne pripada nobenemu bloku, želi dosledno izpolnjevati obveznonti, Jai jih je sebi postavila kot članica Združenih narodov 111 pobor-nica - politične aktivne koeksistence in da bo nadaljevala svojo dosedanjo politiko. »Mi smo globoko prepričani, da bo ta naša politika koristila Vzhodu .in Zahodu in njunemu medsebojnemu zbližanju « je poudaril predsednik republike. Maršal Tito je nadalje u-gotovil važnost izvajanja politike koeksistence v mednarodnih odnosih, politike konstruktivnega aktivnega sodelovanja med narodi ne glede na ideološke in druge razlike, na osnovi popolne enakopravnosti. Ta politika bo prispevala k ohranitvi miru. h krepitvi vloge in pomena Združenih narodov, ki kot u-niverzalna organizacija daje široke možnosti, da vsi narodi sveta sodelujejo pri reševanju mednarodnih vparšanj. Za izvajanje konstruktivne politike v mednarodnih odnosih pa je potrebno ublažiti nezaupanje med posameznimi velesilami, kar je mogoče do- poživitvijo kulturnega in gospodarskega sodelovanja in odstranitvijo ovir, ki danes omejujejo svobodno izmenjavo blaga. Predsednik Tito je izjavil, da soglaša z ministrom pineaujem glede vprašanja pomoči nerazvitim državam in je poudaril, da bo ta pobuda lahku uspela samo, če bo navdahnjena z ljudsko solidarnostjo ter idea. li socialnega in gospodarskega napredka in da bo jugoslovanska vlada podprla vse pobude, da rešitev tega vprašanja postane glavna naloga Združenih narodov. Maršal Tito je ugotovil, da izkušnje I iz preteklosti opozarjajo, da je nastopil čas, da evropski narodi skupno in organizirano začnejo reševanje vseh medsebojnih vprašanj, in je izrazil prepričanje, da bosta Jugoslavija in Francija pripomogli k odstranjevanju 0-vir. ki so na poti širšega sodelovanja med evropskimi diržavami. Po večerji je Rene Coty priredil poslovilni sprejem predsedniku Titu in njegovi soprogi, katerega se je udeležilo okrog tisoč povabljencev. Predsednik Tito bo jutri po petdnevnem bivanju v Parizu odpotoval iz francoskega glavnega mesta. Med potjo si bo ogledal jez na reki Rhoni, v soboto dopoldne pa bo zapustil prijateljsko Francijo in odpotoval v domovino. Predsednik Tito se bo jutri, zadnji dan bivanja v Parizu. ponovno sestal s francoskim ministrskim predsednikom Molletom in zunanjim ministrom Pineaujem. Pričakujejo, da bo skupno poročilo o razgovorih objavljeno ju. tri popoldne na tiskovni konferenci državnega tajnika Koče Po-poviča. Po vesteh iz Pariza bosta Jugoslavija in Francija neposredno sodelovali na področju izkoriščanja atomske energije v miroljubne namene. O tem vprašanju sta sinoči razpravljala zunanji minister pineau in Koča popovič na sestanku v Quay d’Orsayu. Poročajo. da sta se ministra sporazumela glede proučevanja načina sodelovanja na področju uporabljanja atomske energije v miroljubne na. mene. Soproga predsednika Tita je obiskala danes otroško bolnišnico, popoldne pa si je ogledala razne znamenitosti Pariza. Nocoj je Jovanka Broz v Elizejski palači sprejela zastopnike francoskega radia in tiska in govorila o svojih vtisih o bivanju v Parizu. Predsednik francoske republike Coty je v zvezi z bivanjem maršala Tita v Franciji odlikoval državnega tajnika Kočo Popoviča in dr. Aleša Beblerja z redom častne legije prve stopnje, dr. Jožeta Vilfana, šefa protokola dr. Smodlako, generala Sumo. njo in Zežlja z redom častne legije druge stopnje, medtem ko je ostale člane odlikoval z redom častne legije tretje in četrte stopnje. Predsednik republike maršal Tito pa je odlikoval šte- vilne ugledne francoske osebnosti za njihove zasluge za poglobitev prijateljskih stikov med Jugoslavijo in Francijo. Med drugimi je odlikoval Gu-ya Molleta z redom jugoslovanske zvezde prve -stopnje in z redom partizanske zvezde prve stopnje za njegove zasluge v francoskem odporniškem gibanju. Ministra Men-des-France in Christian Pineau sta bila odlikovana z redom jugoslovanske zastave prve stopnje in z redom partizanske zvezde prve stopnje. POZIV READINGA IN 6R0MIKA obema vietnamskima vladama Poziv, ki je bil sporočen tudi vsem vladam, ki so sodelovole do ženevski konferenci, vabi obe vladi, naj napravita vse mogoče za izvajanje ženevskih dogovorov PARIZ. 18. — Agencija Tass javlja, da sta Gromiko in lord Reading poslala v imenu zunanjih ministrov SZ in Velike Britanije poziv vladam Severnega in Južnega Vietnama, naj napravita vse mogoče za izvajanje ženevskih sporazumov. Ta poziv je bil sporočen tudi francoski vladi, nadzorstveni komisiji v Vietnamu. vladam, ki so se udeležile ženevske konference, 111 vladam, ki so zastopane v mednarodni nadzorstveni komisiji v Indokini. «Na svojih londonskih razgovorih, pravi poziv, sta si Gromiko in lord Reading izmenjala misli o predlogu za sklicanje nove konference ob udeležbi držav, ki so se udeležile prve konference v Ženevi, in držav članic mednarodne nadzorstvene komisije za rešitev vprašanj Indoki-ne». «Gromiko in Readink, pravi dalje poziv, izražata svojo za- 4,111.UHO francoskih t/njakot/ do 1. junija t i Kot/orni Afriki Od teh 340.000 v Alžiru - Večji boji na področju Orana in Oo-stantine - Tudi Anglija priznala neodvisnost Tunizije in Maroka Londonove izjave o njegovi obsodbi PRAGA, 10. — Dva zahodna novinarja sta imela intervju z bivšim pomočnikom češkoslovaškega zunanjega ministra A. Londonom, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo ob priliki procesa proti Slanske-mu in je bil nedavno rehabilitiran. London je novinarjem izjavil; »Ravnali so z mano slabo, toda bilo je predvsem mo. ralno mučenje, ki me je pripravilo do tega, da sem med procesom izjavil, da sem kriv«. Izjavil je, da ga je vrhovno sodišče popolnoma rehabilitiralo 2. februarja in mu vrnilo vse pravice ter vse zaplenjeno imetje in mu nudilo možnost, da se vrne v normalno življenje. Vrhovno sodišče mu je priznalo tudi finančno odškodnino. Zatem je Artur London obrazložil vzroke, zaradi katerih se je priznal za krivega. PARIZ, 10. — Francoski minister-rezident v Alžiru La-coste je sinoči izjavil, da je »dc-bil zadoščenje«, kar se tiče njegove zahteve za drugih 50.000 vojakov, ki naj se pridružijo sedanjim četam v Alžiru. Lacoste je to sporočil novinarjem po svojem razgovoru z Molletom. Lacoste je prišel v Pariz včeraj zjutraj in se je udeležil seje vlade, na kateri so sprejeli sledeča ukrepe; 1. francoske kolone v Alžiru bodo oborožili in jih vključili v enote »teritorialne garde«, ki bodo imele nalogo stražiti poljske pridelke, da jih uporniki ne bi uničevali, 2. vojaške procese proti upornikom bodo pospešili. V svojem razgovoru z La-costom je Mollet pristal i.a vpoklic kontingentov letnika 1932. da ugodi zahtevam rezidenta. Ukaz o mobilizaciji bo morda izdan že v prihodnjih 24 urah. Po dobro poučenih krogih bo do 1. junija v Severni Afriki 450.000 francoskih vojakov, od katerih 340.000 v Alžiru. Letošnjega januarja je bilo v Severni Afriki okoli 180.000 francoskih vojakov. Medtem se nadaljujejo akcije v goratih predelih na področju Orana v severno-zahodnem Alžiru, kjer so v teku večji boji med več kot rodno osvoboditev in 5.000 francoskih vojakov, ki jih podpira letalstvo. Člani o. svobodilne vojske so od nedelje ponoči izvršili več sabotažnih akcij na tem področju. Zažgali so 47 posestev in ubili okoli 40 francoskih kolonov, V torek zvečer so odporniki izvršili napad na 46 vasi v departmaju Costantina in Orano. Danes so odporniki napadli vas Rivet jugovznouno od Alžira. Po tričetrturnem boju so se umaknili, ker so Francozi dobili ojačenja. Francosko obrambno ministrstvo pa je nocoj objavilo izjavo, v kateri pravi, da so poročila tiska o položaju v Alžiru alarmantna, da pa v resnici gre le za »akcijo nadlegovanja proti vojaškim postojankam in za poizkuse terorističnih atentatov v številnih naseljih«. Kakor poročajo, so člani osvobodilne vojske dobro oboroženi in izvežbani. Položaj je na vsem področju zelo napet. V francoskih krogih pa izražajo zaskrbljenost zaradi stališča, ki so ga zavzeli v maroških in tunizijskih krogih, ki odločno podpirajo akcijo alžirske osvobodilne fronte. V Fezu so se pojavili letaki vrhpvnega poveljstva odporniškega gibanja in maroške osvobodilne vojske, v ka- tisoč pripadniki fronte za na-|terih se poudarja popolna okoli i solidarnost z alžirskimi brati in se izjavlja, da nedavno rav. nanje francoske uprave v Maroku dokazuje «slabo vero te uprave na vseh področjih«. Francosko vojaško poveljstvo je namreč na področju Rifa odredilo intervencijo svojih čet, ker je tam prišlo do neredov. Maroška vlada je to intervencijo preprečila, ker je bil med Marokom in Francijo sklenjen sporazum, da so za notranjo varnost odgovorne maroške oblasti. V francoskih krogih izjavljajo, da bo vlada v kratkem jjodala poročilo v skupščini o pogajanjih za neodvisnost Maroka in Tunizije. To se bo verjetno zgodilo po obisku Molleta in Pineauja v Moskvi. Medtem pa je Velika Britanija priznala neodvisnost Maroka in Tunizije. Foreign Office javlja dalje, da namerava Anglija uvesti v bližnji bodočnosti diplomatske odnose z obema državama. Predsednik Foreign Officea je s tem v zvezi izjavil, da se Velika Britanija sicer zaveda, da bo formalna neodvisnost obeh držav v veljavi jele tedaj, ko bodo zaključena pogajanja s Francijo in po ratifikaciji spo-razumo-- v francoski skupščini. Toda še preden je prišlo do priznanja, se je britanska vlad posvetovala s francosko vlado, ki je to priznanje odobrila. skrbljenost zaradi sedanjega položaja v Vietnamu, ker sta ugotovila, da se do sedaj še ni začelo izvajanje ženevskih sporazumov. Zlasti poudarjata, da ni še bilo posvetovanj za pripravo in organiziranje svobodnih volitev pod nadzorstvom mednarodne komisije za združitev Vietnama. V takih pogojih je nevarnost, da se to bistveno določilo ženevskih sporazumov ne izvede, čeprav sta se obe strani Vietnama sporazumeli o načelu združitve dežele s svobodnimi volitvami«. »V pričakovanju teh volitev pripisujeta oba predsednika ženevske konference o Vietnamu veliko važnost spoštovanju sporazuma o premirju, katerega nadzorstvo mora še dalje imeti mednarodna komisija«. Sodeč, da je razpustitev francoskega visokega poveljstva v Indokini zapletla nalogo nadzorstvene komisije, izjavljata oba' predsednika, da je treba težave, ki so s tem nastale, vsekakor premagati, in izrekata prepričanje, da bodo oblasti obeh delov Vietnama dejansko sodelovale v ta namen. Oba predsednika pozivata oblasti obeh delov Vietnama, naj v bodoče preprečijo sleherno kršitev vojaških določb ženevskih sporazumov in naj jamčijo izvajanje sporazumov in političnih načel teh dogovorov »V ta namen, nadaljuje poziv, se oblasti obeh delov Vietnama pozivajo, da skupno ali ločeno obvestijo oba predsednika o dnevu, ki ga bodo določile za začetek svojih posvetovanj o volitvah, kakor tudi o dnevu teh volitev«. Oba p.edsednika pozivata dalje oblasti obeh delov Vietnama. nai v bodoče nudita vso potrebno pomoč nadzorstveni komisiji pri izvrševanju njenih nalog. Poziv dodaja, da se bosta Molotov in Selwyn Lloyd še dalje posvetovala o položaju v Vietnamu in bosta v primeru potrebe ponovno proučila ukrepe ki bodo potrebni, med katerimi tudi sklicanje nove konference. 7. druge strani sta oba predsednika poslala ločen poziv francoski vladi z zahtevo, naj z južnovietnamskimi oblastmi prouči dokunfent, ki je bil poslan južnovietnamski vladi zato, da se sporazume z njo o potrebnih ukrepih za pomoč nadzorstveni komisiji pri izvrševanju njene naloge. »Oba predsednika, dodaja poziv, prosita francosko vlado, naj ohrani svoje sedanje stališče, dokler ne bodo sprejeti zadevni ukrepi«. Besedilo pozivov je zjutraj objavil tudi Foreign Office. 7, letalom je odpotovalo v Sovjetsko zvezo 29 poljedelcev iz Oklahome. V SZ si bodo ogledali nekatere kolhoze, VREME VČERAJ Najviš.ia temperatura 23, naj-nižja 17.7, ob 17. uri 22,8, zračni t)laik‘ 1009,6. pada. veter vzhodnik 9 km na uro, vlaga 53 odst., nebo oblačno, morje miirno, temperatura morja 17,6. Danes, PETEK 11. mjja Ma-mert, šk., Ljerka Sonce vzide ob 4.39 I ltI,a 19.24. Dolžina dneva 14.45. L. vzide ob 5.05 in zatone o Jutri, SOBOTA 12. “»{J Pankracij, muč., Stojan _ ZBOROVANJI NEODVISNE SOC. LISTE V SKEDNJU IN PIŠČANCIH Tržaško občino in pokrajino v roke predstavnikom naprednih ljudskih sil! TovarlS Franc Stoka Je na zborovanju v Skednju zahteval, da se zaprti Skedenjskl antifašisti takoj izpuste na svobodo «S tega mesta« je dejal sredi svojega včerajšnjega predvolilnega govora v Skednju tov. Franc Štoka, «se spominjamo tudi škedenjskih antifašistov Rutarja, Stepančiča, Prunka, Sancina, Plečnika in Hrovata, ki še vedno ječijo v koronejskih zaporih. Sramota je, da danes v državi, ki je nastala iz odporniškega gibanja, zapirajo ljudi, ki so se borili najprej proti fašizmu in nato še s puško v rokah proti skupnim silam nacifa-sizma. Zahtevamo, da te ljudi, ki so se nesebično borili ia skupne ideale, izpuste na svobodo, da vrnejo otrokom ačete, ženam pa može.» Tovariš Štoka, ki je imel včeraj dopoldne v Skednju predvolilno zborovanje Neod- ZBOROVANJA NEODVISNE SOCIALISTIČNE JJ a n e s ROCOL pri končnem fi-lobusnem postajališču št. 11 ob 17.30 govori Dušan Hreščak BARKOVLJF, v javnem vrtu ob 20 govorita B Petronio m dr. Dekleva MAGDALENA pri bolnišnici ob 20 govorita Franc Štoka in Bogo Samsa. MACKOVLJF, ob 20.30 gcvori Mirko Kosmina. Jutri ROJAN na trgu ob 20 govorita dr. Jože Dekleva in B. Petronio -predseduje Ivan Novak. BANI na trgu ob 18,30 govori Z. Jelinčič. PODLONJER ob 18 govorita F. Stoka in VI. Kenda. GROPADA na trgu ob 20 govori Dušan Hreščak. SOCCOCOOO&OCOOOOCOCOOO LISTA OBČINSKE ENOTNOSTI Danes CEROVLJE: ob 20.30 govorita Drago Legiša in Albin Škrk. VIŽOVLJE SESLJAN: pred postajo ob 20.30 govorita Srečko Colja in dr. Janko Jež. ne socialistične liste je v >jem govoru razčlenil pro-me, ki se tičejo nas vseh del delovnih množic, ki borijo proti monopolistom, rskim psom in sploh kon-vativnim elementom, ki ho- 0 za vsako ceno vztrajati krmilu občinske in tudi krajinske uprave. Toda skraj-čas je, da se demokratič-množice z orožjem, ki jim nudijo volitve, uprejo in tenejo te elemente, ki so s >jo pogubno upravo zadnje-desetletja pripomogli k na-lovanju življenjske ravni v iem mestu in ki hočejo ■emeniti Trst v provincial-mestece brez bodočnosti, položaj Trsta pa je rte-den, ker mora mesto s svo- 1 pristaniščem in s svojimi lustrijskimi objekti služiti tačanom in tudi zaledju, spodarsko se bo Trst lah- opomogel le z novo, pošte-upravo, sestavljeno iz de-iratičnih elementov, ki ne sprotujejo ustanovitvi pro-cone in ki terjajo vrnitev Ijevja Trstu ter nove po-rske proge. J nadaljevanju je tov. Što-tudi ostro kritiziral poli-o dr. Agneletta, ki je šel 0 tako daleč, da je v na-•otju z opozicijo glasoval občinski proračun, češ, da Ijšega ni bilo mogoče sesta-i. A ta proračun popolno- 1 ignorira nas Slovence; na-l ustanovam niso dali v na-•otju z italijanskimi niti li- podpore. Da je dr. Agne-to s svojim stališčem izdal erese Slovencev, dokazuje li dejstvo, da sta ga zapu-la dr. Besednjak in odv. nčič, ki sta šla na pretekle litve z njegovo listo. Jovornik je tudi protestiral iti izločitvi liste Tržaške i je iz volilne borbe ter je lipendentiste pozval, naj isujejo in naj ne bojkotirajo iitev. Vsaka prazna glasov--a je namreč glas za Barija in njegove in s tem bi iipendentisti praktično po-igali svojemu najhujšemu sprotniku. Mi kot napredni Slovenci se bomo borili kot že do-j za izvajanje Memorandu-i, ki predvideva enakoprav-,voj glas Neodvisni socialistični listi. Javna diskusija med KP in PSDI V nedeljo ob 10.30 bo na Trgu Goldoni javna diskusija med KP in PSDI, in sicer med prof. Lonzo in Vidalijem o temi »Politika socialne demokracije in komunistične stranke v svetu, v Italiji in v Trstu«. Diskutanta bosta govorila 45 minut vsak o temi in po 15 minut za odgovor, pri čemer bo spregovoril prvi L. Lonza. DANES Neodvisna socialistična lista: Rocol pri končnem filcbusnem postajališču št. 11 ob 17.30 D. Hreščak; Barkovlje v javnem vrtu ob 20 Petronio in Dekleva: Magdalena ob 20 F. Stoka in Bogo Samsa; Mač-kovlje ot 20.30 Kosmina. Lista občinske enotnosti v nabrežinski občini: Cerovlje ob 20.30 Drago Legiša in Albin Skrk: Vižovlje-Sesljan ob 20.30 Srečko Colja in dr. Janko Jež. PSI - UP: ob 20. uri bo na Trgu Goldoni govoril Ferruc-cio Parri. Predsedoval bo dr. Bruno Pincherle. KP: 18.30 Ul. Fonderia To-nel in Cossutta. ob 19 Trste-nik Spadaro in Gerbec, ob 19 pri gostilni «Gloria» pri Magdaleni Zgornji Luchesi in Gerlanc, ob 19.30 Ul. S. Cili-no Sajovitz, ob 19.30 Domus Civica Burlo in Perrini, ob 20 Ul. Vespucci Muslin in G. Lussi, ob 20.30 Gropada M. Bernetič, ob 20 Piščanci Gombač, ob 20 Ul. Orlandini To-minez, ob 18 Ul. Catullo Pe-scatori, ob 20 Ul. Gatteri Fael-li in O. De Rosa. Lista «Frausin»: ob 19.30 Milje na Marconijevem trgu Calabria in Millo, 19.30 Sv. Barbara Vidali in Markovič. Danes so potovali z Orient ekspresom skozi Trst člani beograjske Opere, ki so šli v Pariz, kjer bodo gostovali štiri dni, in sicer od 12. do 15. t. m., z operama «Knez Igor« in «Hovanščina». V skupini, ki je potovala skozi Trst, je bilo Iti solistov, medtem ko sta orkester in zbor odpotovala že nekaj dni prej skozi Jesenice s Tauern ekspresom. Z ansamblom sta tudi dramaturg dr. Gavella in Krešimir Bara-novič. Po štiridnevnem, gostovanju v Parizu, bo ansambel gostoval tudi v Nemčiji, in sicer od 19. do 22. t. m. v Wiesbadenu. Tržaške žene so podarile opernim pevcem šopke cvetlic. OBIČAJNE PREDVOLILNE OBLJUBE IN STVARNOST Še nič gotovega glede ladij za progo Trst-Daljni vzhod Minister za trgovinsko mornarico Cassiani je že pred letom dni obljubil takojšnjo uvedbo te proge z ladjama ,Asia" in Victoria" IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Osem mesecev zapora ženski zaradi prilastitve tujega stanovanja Vdrla je v sobo poškodovane hiše id jo noto celo oddala v najem Pred približno poldugim letom je močna burja hudo poškodovala tazna poslopja v našem mestu in med temi je utrpela precejšnjo škodo tudi hiša v Ul. Molin a vento 70, oziroma v Ul. Bergamasco 9 (hiša ima namreč dve številki). Večina prebivalcev se je po vabilu odgovornih oblasti izselila, drugi pa so vztrajali v stavbi. Med temi je bila tudi 56-letna Maria Fanell, ki je celo zasedla prazno sobo nad ivojim stanovanjem in ko se ji je ponudila prilika, je sobo oddala družini Ca. saula. Se prej pa je od Silvane Riccobon por. Casaula, ki je bila pripravljena vseliti se v sobo, zahtevala 30.000 lir. a ker ženska tedaj ni imela toliko denarja na razpolago, je Fanellijevi izročila le 10 tisoč lir z obljubo, da ji bo preostalo vaoto izplačala čim-prej. Po vselitvi pa je Casaulova zvedela, da je hiša močno poškodovana in da ji grozi ponovna izselitev. Zaradi tega je Fanellijevi kratkomalo povedala, da 10 000 lir sicer ne zahteva nazaj, vendar da ji preostalih 20-000 lir ne bo nikdar dala. To je Fanellije-vo razjezilo in B. januarja lani je ženska, ko je bila Casaulova na obisku pri sosedi, strgala žabico z vrat ter vrgla na hodnik pohištvo in blago priseljene družine. Casaulovi ni preostalo drugega, kot da je zadevo prijavila policiji, a je tedaj tudi izjavila, da Fanellijeve ne namerava tožiti. Kljub temu pa je policija B’anellijevo uradno prijavila sodišču pod obtožbo ilegalnega vdora v tuje stanovanje. Sedaj pa - se je morala ženska zagovarjati pred sodiščem in ker proti njej ni manjkalo dckazov. jo je sodišče obsodilo na 8 mesecev in 15 dni zapoia, in to brez pogojnosti, ker je bila že prej kaznovana. To pomeni; da bo morala Fanellijeva. če ji seveda prizivno sodišče ne bo znižalo obsodbe, kazen presedeti. Preds. Gnezda, tož. Malte-se. zap Rachelli, obramba odv. Stradella. Zastonj se je vozil Policijski organi so pred dnevi prijavili sodnim oblastem 17-letnega Paola C., katerega so aretirali zaradi suma, da se ukvarja s tatvinami motornih vozil. Preiskovalni organi se niso zmotili in mladi izprijenec je priznal da ni je v dveh mesecih štirikrat prisvojil motorna kolesa, katera pa je po kratkem izletu pustil na cesti, V soboto bo prispel v Trst minister za trgovinsko mornarico Cai.-siani, ki bo imel Več razgovorov s predstavniki vladnih strank in ki bo govoril v nedeljo na predvolilnem zborovanju na Trgu Unita. Prihod ministra za trgovinsko mornarico je tesno povezan. z vestjo, da je ministrski svet sklenil obnoviti redno hitro pomorsko progo med Trstom in Daljnim vzhodom. V tej zvezi so se razširile vesti, naj bi vozile na tej progi štiri francoske 5.400-tonske ladje, ki bodo razvijale 14.7 milj na uro in katere so zgradili 1950. leta. Skupna cena za te štiri ladje naj bi se gibala okrog štirih milijard lir. Vendar pa iz odgovora, katerega je prejel dopisnik nekega tržaškega lista na sekciji za subvencionirane proge ministrstva za trgovinsko mornarico v Rimu. lahko sklepamo, da je vprašanje ustanovitve proge proti Daljnemu vzhodu še vedno samo v načrtih. Tani so mu namreč odgovorili, da do sedaj še ni bil sprejet noben sklep o otvoritvi predvidene prege niti o nakupu potrebnih ladij. Minister Cassiani bo torej prinesel v Trst samo megleno obljubo o obnovitvi pomorske zveze med Trstom in Daljnim vzhodom. Pri tem moramo poudariti, da je isti minister komaj pred letom dni že svečano obljubil takojšnjo ustanovitev te proge z ladjama «Asia» in «Victoria» in na svojo obljubo takoj pozabil, kakor hitro so protestirali genovski pomorski krogi. Tržačani se upravičeno vprašujejo, koliko lahko še zaupajo podobnim svečanim obljubam, zlasti ko so izrečene dva tedna pred zaključkom volilne kampanje? Minister za trgovinsko mornarico je imel v preteklih letih dovolj časa in možnosti, da bi v resnici ustanovil ne samo to progo temveč tudi ostale, katere tržaško pristanišče nujno potrebuje, če se hoče izvleči iz sedanje ostre krize. V resnici pa sta bili tržaškemu pristanišču v zadnjih letih vrnjeni samo ladji «Saturnia» in «Vulcania», ki sta sicer še vedno uporabni čeprav že zastareli in ie treba misliti na njuno zamenjavo; zato pa so odpeljali 'z Trsta v Genovo dve novi motorni ladji za progo proti Belgijskemu Kongu, katerima bo sledila nova ladja pomorske družbe (»Adriatica«, namenjena za progo proti Turčiji in po vsej verjetnosti še tretja ladja, zgrajena za progo proti Belgijskemu Kongu. Bilanca obljub in dejstev je torej za Trst zelo negativna, saj je v preteklih letih tržaško pristanišče dobilo vrnjeni dve ladji, v zameno pa so, odnosno bodo odpeljali pet novih. Negativna bilanca vlade glede tržaškega pomorstva prihaja še zlasti jasno do izraza, če upoštevamo tržaške zahteve. katere je soglasno izglasoval tržaški občinski svet na svoji seji v petek 3. decembra 1954. leta. Te zahteve so bile sledeče: 1 Da dobi tržaško pristanišče poleg sedanjih pomorskih prog še naslednje proge italijanskih družb: a) Proga Trst - New York z uporabo motornih ladij «Sa-turnia« in «Vulcania», ki naj imata sedež v Trstu; b) proga Trst - Južna Amerika z redno mesečno prerio-dično zvezo s 4 hitrimi prevoznimi ladjami; c) proga Trst - Daljni vzhod z najmanj 4 hitrimi motornimi ladjami z rednimi mesečnimi odhodi in z vmesnimi postajami v indijskih pristaniščih in pristaniščih Daljnega vzhoda; d) proga Trst - Južna Afrika z najmanj 3 hitrimi tovornimi ladjami v zameno s sedanjimi «Liberty», ki so počasne in ne ustrezajo potrebam; e) proga Trst - Severna Evropa s podvojitvijo sedanjih odhodov na progi družbe »Tir-renia«; fi ojačenje proge za I-e-vant in Crno morje z dvema novima motornima ladjama od 3.000 do 3.500 ton nosilnosti za 14-dnevno vožnjo iz Trsta; g) proga Vzhodne Jadranske obale z mešano službo za blagovni in potniški promet. 2. Olajšave za blagovni in železniški promet iz in ra Srednjo Evropo in prekomorske dežele skozi tržaško pristanišče in za blago, namenjeno proti italijanskim pokrajinam. 3. Reorganizacija in okrepitev predstavništva štirih primorskih družb BIN ter agencije italijanskih železnic na Dunaju za informativno službo pridobivanja in usmeritev blaga in transportov iz in za Srednjo Evropo skozi tržaško pristanišče. Kot že rečeno, je od teh zahtev do sedaj bila izpolnjena samo zahteva po vrnitvi «Saturnie» in «Vulcanie» in ničesar drugega. STAVKA TISKARSKIH DELAVCEV Danes ob 7. uri se prične 24-urna stavka tiskarskih de lavcev, zaposlenih pri tiskanju dnevnikov. Stavka se konča jutri zjutraj ob 7. uri. Zato ne izidejo današnji popoldanski dnevniki in niti Sobotni jutranji dnevniki. Zato tudi »Primorskega dnevnika« jutri ne bo in izide šele v nedeljo zjutraj. lokalne banke redno poslovale. Bančni nameščenci ^zahtevajo zvišanje plač za 22 odstotkov in posebno zimsko doklado. Delodajalci jim očitajo, da imajo že predobre plače ter da dobivajo že 15 plač na ’e-to. Bančni nameščenci pa pravijo. da se plače v primeri s predvojnimi niso dovolj zvišale, čeprav so se bankam močno povečali dobički. Obvestilo pomorščakom Italijanska zveza pomorščakov (FILM) sporoča, da je na podlagi zakona z dne 11. januarja 1943 zopet odprt rok za vlaganje prošenj za izplačilo doklad pomorščakom, ki so bili «militarizirani» med 1. marcem 1943 in 15, aprilom NOVA HUDA PROMETNA NEZGODA SMRT MLADEGA DEKLETA v prevrnjenem avtomobilu Avtomobilist podrl na Greti na tla 88-letno starko Danes in jutri stavka bančnih nameščencev Kot smo že pisali, so bančni nameščenci za danes in jutri napovedali 48-urno stavko. Stavkajo samo nameščenci, za katere velja vsedržavna kolektivna pogodba, zato bodo Z avtom v motor Med vožnjo z avtomobilom po Proseški ulici na Opčinah v smeri Proseka je 43-letni Luciano Gardi iz Ul delFEre-mo včeraj po 17. uri trčil v motorno kolo, s katerim je tedaj 23-letni Ferruccio Gher-goni iz Ricmanj privozil iz nasprotne smeri. Na zadnjem sedežu motorja je sedel 11-let-ni Vojko Hrvat iz Ricmanj št. 64 in ta se je pri trčenju edini poškodoval. Z istim avtomobilom so Vojka odpeljali v bolnišnico, od koder j>a so ga zdravniki po izpranju številnih prask na nogah odslovili s prognozo okrevanja v 5 ali 8 dneh. Padla je oo stopnicah S pridržano prognozo so včeraj malo pred poldnem sprejeli na II. kirurškem oddelku 79-letno Virginio Be-nussi iz Ul. Cavana 12, ki je malo prej nerodno padla po stopnicah v hiši, kjer stanuje. Pri padcu ve je ženska pošteno udarila v glavo ter se ranila nad levim očesom in v lice. Komaj so pokopali v nedeljo tragično umrlo Hanakovo, ki je postala v bližini Sempolaja žrtev prometne nesreče, že bodo morali na pokopališču izkopati nov grob. Tudi ta je namenjen dekletu, ki je podobno kot Hanakova izgubila življenje. Nova smrtna žrtev motorizacije je včeraj popoldne postala 26-letna Maria Za-nier iz Ul. Ghirlandaio 6. Dekle je šlo na izlet s svojim 25-letnim znancem Gior-giom Figlom z Garibaldijevega trga št. 3. Mladenič, ki je lastnik malega dvosedežnega avtomobila «Isetta», je malo pred 17. uro vozil po trbiški cesti v smeri Opčin. Hitrost ni bila velika, ker se nobenemu ni mudilo, a ko je Figi privozil do kakih 30 metrov od križišča s cesto, ki pelje v Nabrežino, je pred seboj opazil starko, ki ni vedela, ali naj bi prekoračila cesto ali ne. Negotovost ženske je presenetila Figla; da bi preprečil trčenje je ostro zavil na desno stran Pri tem manevru pa je s kolesom udaril ob cestni rob, pri čemer se je njegovo lahko vozilo prevrnilo. Kaj se je v tistem trenutku dogodilo, ni znal nihče obrazložiti. Neki vespist je sicer od daleč opazil nesrečo, vendar točnih podatkov ni mogel dati niti on. Seveda so na kraj nesreče poklicali policijo in agenti so prihiteli prav v trenutku, ko je Za-nierova izdihnila. Kake tri metre od nje pa je ležal Figi. ki je nejasno govoril o vzroku nesreče. Mladeniča so z rešilhim avtomobilom odpeljali v bolnišnico, kjer so mu sicer ugotovili hud udarec na glavi s podplutbami in možganskim pretresom, vendar zdravniki menijo, da bo okreval, razen seveda če ne bodo nastopile komplikacije, v 10 ali 12 dneh. Truplo pokojne Zanierove pa je ostalo na kraju nezgode vse do konca preiskave in šele okoli 20, ure so ga pripeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer bo ostalo na razpolago sodnim oblastem. V smrtni nevarnosti leži od včeraj zjutraj na II. kirurškem oddelku 88-letna Marija Sancin por. Krečič z Grete št. 40, katero je podrl na tla 25-letni Aldo Lenardi iz Rojana. Mladenič je namreč vozil s svojim avtomobilom po UL. del Friuli in da bi dal prostor naproti vozečemu avtobusu, se je umakni! popolnoma na svojo desno stran. Pri tem je Krečičevo podrl na tla in ji tudi takoj priskočil na pomoč ter jo odpeljal naravnost v bolnišnico. Tu so jo zaradi globoke rane na za-tilniku nujno sprejeli in tako zaradi hude poškodbe kakor tudi zaradi starosti ženske, so si zdravniki pridržali prognozo. Nezgoda na delu Za delavce včerajšnji dan ni bil preveč srečen; na t-re-čo ni treba zabeležiti nobene hujše nezgode, a vendar se je moralo več delavcev zateči v bolnišnico po pomoč. 2e ponoči je 37-letni težak Otto-ne Rigutto iz Ul. della Fab-brica med delom na parniku «Exermont». ki je bil vsi-dran pri skladišču št- 63 novega pristanišča, izgubil ravnotežje in nerodno padel na tla, posledica tega je bil zlom kolena, zaradi česar bo moral mož ostati kak mesec dni pa ortopedskem oddelku. BARTOLIJA JE PIČILO Niti sinoči ni imel Bartoli sreče. Kljub prazniku se je njegovega volilnega zborovanja na Trgu Garibaldi udeležilo komaj nekaj sto ljudi poleg radovednežev, ki so po nepričakovano kratkem govoru zaradi dežja zapustili trg m vsevprek kritizirali njegovo nekrščansko obnašanje. Na sinočnjem zborovanju se je župan samo branil in skušal z zmerjanjem nasprotnikov prevpiti dokazane obtožbe proti njegovi dosedanji u-pravi. Bartohju bi bil najbolj vsec nekdanji fašistični režim, ko se občani niso smeli pritoževati proti delovanju podeštatov, ker mož ne more prenesli kritike. Histerično se je zaganjal v govornike opozicijskih strank, jih poimensko napadal, jih neokusno m prostaško zmerjal, tako da je izzval ne samo pomilovanje prisotnih, ampak celo godrnjanje in upravičene pritožbe. V svoji «križarski vojski» za oblast in za županovo mesto je klical na pomoč celo boga Zdi se pa, da nebo ni bilo zudovoljno z njegovim nekr-ščanskim obnašanjem in da je zato odprlo svoje zatvornice. Se preden je prenehal z obrekovanjem političnih nasprotnikov, je začelo deževali, da je, moral nenadoma pobrati šila in kopita. VPRAŠANJE ZA DR. SFII.IGOJA Dr. Sfiligoj iz Gorice, ki je včeraj začel volilno kampanjo za Agnelettovo listo v devin-sko-nabrežinski občini, je pred zaključkom svojega strupene ga govora ali bolje rečeno svojega sovražnega izbruha, ki Je še nadkrilil histerične izpade dr. Agneletta mlajšega, obljubil, da se bo pred volitvami še enkrat pomenil z Nabrežinci. Izkoriščamo prili- ko in prosimo g. odvetnika za naslednje pojasnilo: Na občinskih volitvah leta 1948 je neki g. Kakeš postavil svojo kandidatno listo, ki je imela za znak žitni klas in ki so jo domačini imenovali »listo prefekture«. »Demokracija« je temu gospodu in njegovi listi posvetila veliko pozornost ter je v seriji člankov napadla njegovo osebo in listo ter jo pravilno označila kot razbijaško listo v službi »višjih oblasti«. »Demokracija« je 17. junija 1948 naslovila temu gospodu vrsto vprašanj, in sicer točno 14, ki se opirajo na izjavo omenjenega gospoda, ki je bil prej obč. predsednik, »da je prišel zopet v občinski svčt na željo višjega oblastva, katero je tako hotelo«. Nekaj teh vprašanj, ki Jih je objavila »Demokracija se glasi: 4. Ali je to Vaše (g. Kake-ša — op. ur.) višje oblastno naklonjeno Italijanom? 5. Ali ste res napravili za časa Vašega predsedništva temu višjemu oblastvu toliko uslug, da Vas je spet hotelo na občini? 6'. Kandidirate tudi sedaj na ukaz ali željo tega višjega oblastva? 7. Vam daje. to višje oblastno tisočake za lepake, avto, klej in za bogate nočnine za lepljenje lepakov? 10. Ce služite in kandidirate za to višje oblastno, zakaj se. obračate do nas, Slovencev in Slovenk, ko dobro veste, da pri I aših višjih ob-tas'0in ni niti enega Sloven-czi? 12. Ali ste se obrnili z Vašimi lepaki do Slovencev kot g. Kakeš ali kot g. Kakes, benjamin tega neznanega višjega oblastva? 14. Ali se upate trdili, da je Vaša lista slovenska in da bo varovala interese sloven- skega prebivalstva naše občine? ... Ne! Toliko »Demokracija« o tem gospodu Kakešu, Francu po imenu, KI SEDAJ KANDIDIRA NA SLOVENSKI OZ. AGNELETTOVI LISTI V DE-VINSKO-NABREZINSKI OBČINI. Sedaj bi pa radi mi postavili samo eno vprašanje, ki je pravzaprav 6. vprašanje »Demokracije« od 17. Junija 1948: KANDIDIRA G. FRANC KAKES TUDI SEDAJ NA UKAZ ALI ZELJO VIŠJEGA OBLASTVA? Vsem tržaškim Slovencem je namreč jasno, da ima današnja Agnelettova in Terčonova lista v devinsko-nabre-žinski občini popolnoma enako vlogo, kakršno Je imela Kakeševa lista pred 7 leti. Razlika Je le v tem, da sta takrat to dejstvo »Demokracija« in z njo dr. Avgust iz Gorice pravilno ugotovila, da je bila Kakeseva lista postavljena po nalogu »višjih oblasti«, medtem ko za letošnjo razdiralno Terčon-Agnelettovo listo tega seveda nočeta priznati. Kot so predstavniki Občinske demokratične liste Javno dokazali. Je vodstvo SDZ storilo vse, da razbije enotni nastop vseh slovenskih strank v Nabrežini in s tem omogoči izpolnitev davne želje »višjih oblasti«, da bi občinsko upravo v Nabrežini prevzela UDI. Razlika je še v tem, da je letos nevarnost mnogo večja, ker se že sedaj ve, da bo za UDI glasovalo mnogo več volivcev kot pred sedmimi ali pred štirimi leti, in sicer zaradi raznarodovalnega naseljevanja, ki so ga izvršile iste »višje oblasti«. Ker pa Nabrežinci nestrpno pričakujejo odgovor, bi morda »Demokracija« odgovorila na to vprašanje, še preden se bo g. dr. Sfiligoj spet potrudil v Nabrežino? V skladišču št. 63 se je nekaj minut po 10. uri med nakladanjem desk ponesrečil 41-letni Attilio Mačehi iz Ulice Torrebianca in tudi njega so morali sprejeti na istem oddelku kot Rigutta- Ugotovili so mu namreč verjeten zlom desne noge in če ne bo komplikacij, bo Mačehi okreval v 15 ali najkasneje v 20 dneh. V livarni ILVA pa je postal žrtev lažje nezgode 38-letni Antonio Dionis od Sv. M.M. Sp., kateremu je priletela na nogo lopata, ki je padla iz rok njegovemu delovnemu tovarišu. Tudi zanj velja prognoza okrevanja v 20 dneh in to zaradi verjetnega zloma desne noge. Žrtvi kaj nenavadne nezgode sta postala včeraj pozno popoldne tudi 22-letni German' Veljak iz Ul. Campanel-le in 29-letni Giovanni To-scan iz Istrske ulice, oba gasilca po poklicu. V kleti stavbe št. 7 v Ul. Murat se je namreč pokvarila vodovodna napeljava in voda je počasi napolnila prostor. Da bi ga izpraznila, sta Veljak in To-scan uporabila črpalko na bencinski pogon in prav para goriva je omamila gasilca, ki sta se morala z rešilnim avtom Rdečega križa in z gasilski mavtom zateči v bolnišnico, kjer so ju zaradi lažjega zasti-upljenja pridržali na opazovalnem oddelku. Njuno stanje pa ni resno, ker bosta okrevala že najkasneje v dveh dneh. Nove grobnice na tržaškem pokopališču Tržaška občina sporoča, da bodo v kratkem obnovili in uredili nove grobnice na polju VI glavnega pokopališča pri Sv. Ani, in sicer od 1. do 17. vrste navadnih grobnic (otroško pokopališče), kjer so pokopane osebe umrle med 27. julijem 1942 in 19. decembrom 1947. Interesenti, ki hočejo še na. dalje ohraniti posmrtne ostanke svojih pokojnikov, naj se obrnejo na oddelek za pokopališče na tehničnem uradu v Ulici del Teatro 5-III, soba št. 44, najkasneje do 31. oktobra letos. KLAVIRSKI VEČER 13-letne pianistke M ARJ ANE BOLKO : ; danes dne 11. maja ob 20.30 v dvorani ridot-to «Politeama Rossetti« Na sporedu so skladbe Beethovna, Chopina, De-bussyja in Tajčeviča. Nabava vstopnic v Ul. Torrebianca 21-11., Bolko, tel. 31-315 in 1 uro pred nastopom v dvorani. Slovenski dijaki s Pro-seka-Kontovela in Bar-kovelj priredijo v nedeljo 13. t. m. ob 17. uri v dvorani na Kontovelu KULTURNO PRIREDITEV Spored obsega pet veseloiger: Nahod - Kako sem mu rešil življenje - Pred sodnikom - Dva lopova - Kako je nekdo iskal sobo. , Vljudno vabijo slovenski dijaki. Slovenska prosvetna zveza in Slovensko-hrvatska ljudska prosveta priredita v nedeljo 13. maja ob 17. uri, v dvorani na stadionu «Prvi maj« na Vrdelski cesti Aškerčevo proslavo Sodelujejo pevski zbori in recitatorji Seja SPZ Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel danes H. maja ob 18. uri na sedežu v Ulici Roma 15 sejo. NOČNA SLU7.BA LEKARN V MAJU Crevato, Ul, Koma 15; Croce Verde, Ul. SetteroiHane 39; dr. Gmeiner, Ul Giulia 14; Al Lloyd, Ul. dell’Orologio 6; dr. Slgnorl, Trg Ospedale 8; Harabaglla v Barkovljah in Nicoli ,v Skednju. \fli G IR ZA TRŽAŠKO OZEMLL; Jutri 12. t. m. obi 20.43 na KONTOVELU Luigi Pirandello: HENRIK IV. Razna obvesti/3 Uprava Slovenskega *^niii doma vabi starše svojih m zunanjih g°ifn^eVcPsTA!',*: III. RODITELJSKI SE5>At m ki bo v nedeljo dne 1 ob 9. uri v Dijaškem Prosimo za točnost. Tržaški filatelistič"* v Košir«. V nedeljo, 13. t; LjrteK prostorih kluba 50 od 10. do 12. ure. Pr,3|J ^ novosti. Vsi odborniki udeležijo sestanka. dnuJul Društvo slovenskih *r ^ (S cev priredi jutri U. u _red»-20.30 v Ul. Roma 15- ^ o varnje. Predava dr. HJ temi: «Kr»peniški ienj vJi! njegovi sorodniki«. V»*J ( OlEDAP^i* GLEDALIŠČE VEB^|ild Danes *e prične P”? M ?• blagajni prodaja koncert Tržaške fhhhjj" 2«^ ga bo dirigiral pari" ^ uri, Koncert bo v torek o geeino-Na sporedu so Mozart- L ven. Schumann M caj (Velik1 Rossetti. 16.00: »Helgaite* .ie^ pekel), S. Hajden. t zla« Excelsior. 15.30: (tCloves ^k, roko«. F. Sinatra. • E.. Parker. iiubin'eC « Femce. J 6.00: »MojI «• razbojnik«, B. SŠatUn SuUivan. a W Nazionale. 16.00: »S«*®*' H. Mee-ker, M. ®n«: rUttt 9*" Filodrammatico. 16,00. 1 ron«. G. Guetary. ijevi[a^' Supercinema. 16.00: «Kr A. Blyth, E. Purdofh. jj ^ja Arcobaieno. 15.30: < usoda«. D. Dav F. S, *■ Astra Rojau. 16.00: ^ Friet, H. Hairt. jon'5’1 Capiiol. 16.00: «C»rm«‘ „ D. Dandridge. ^ pie T 1: «LJU«» r-ainm _______________ I. Dl Grattacielo. 16.00: ll^“"Qray- Cristallo. 16.00: cafiim pust« .me«, D--„Da^Qdnehaš Jj, nadaljuješ«. Totč. y Alabarda^n°16.00: «N>^ F Far Westu». kraJJ(V’’ Taylor. _ Ariston. 16.00: «Doi*» R. Taylor. E. Partc^ 'Aineri*^, Armonia. 15.00: «Trije ys, ci v Parizu«, ^ Auroraf' 15.00: ((Tihotat^^rS^ G SU5LaŠS3r,žsfStf hunstvo«. E. K0?.111??]«) k«*1 Ideale. 16.00: «Glob?K°More. ^ morje«, V. Leigh. j L^ Impero. 16.00: «Uoe°D Craž|j, dvoru«, M. Kock. Italia. 16.00: «VSi b* Povveli, W. Pidgefh-.-t lju9* S. Marco. 16.00: «SW> 1 0rU , ni«. V. De Sica. M: ^ Kino ob morju, Votli' ,git vrv«. B. Fossey. KO sy, Moderno. 16.00: ((Zadnjicj]or. bij v Parizu«, *• Johnson. M. Savona. 15.30: «Oazaa>. gan. P. Brasseur- nan*nC Viale. 16.00: “Otrok ov. R. Mili and, G. 3i &reij. Vittorio Venelo. -nghV Sitve«, R. Taylor, J- ^ doletnim prepov. Belvedere. 15.30: G. Ford, U. Thiess. nctled>' Marconi. 16.00: H. Fonda. J. S, Massimo. 16.00: «piliah- 17.30 P* * v po željah: 17.30 PJ . v }T\r 18.00 Haydn: Konc er jg 2« viza čelo in orkester,3() Z Chopinovi etudi, cVven^ p v ivr ,1^, rane police: 1*-^ mospevi; 19.00 PWU lodije; 19.15 RadlO-OO nfd' 19.30 Pestra glasba. 30 iz 20.05 Vesela « ett*?^. nega sveta: 21.00 un0 prireditve V ^5! jdoški na glasba; 21.30 m w sv kvintet- 21.50 Rumk“ dže^v«' 22.00 Iz svetovne umetnosti; 22.15i SJ juž.n

• icrcrf"' itturjš* ka*;’ 20.00 Tržaške K O I* «■' “ j4 jJ. jD, Slovenska poroči13-. # i5. Italijanska poroe“* t u e * 14.30 Tržaška ^'-sti- 17.40. 22.30 5.00.6.00 Spored ‘‘g40 “[[.K 6.00 Jutranja ljb za dobro jutro; 7.uo . ,i.e Ugani z nami, ka^,6.00^ 12.00 Spored >z Ugani z nami, I Zabavna glasba: red Iz Ljubljane, JU ,1.) melodije: J6.25 A - 0kt%i ^.loffl^^r; Intermezzo: l8.;0, pojo . Aui Ljubljane: 19.30^ gl*8*^’«- ^j» ' J kvarteti zabavne fWj 22.15 Spored iz L) , Ritmi in popevke- ,0^1^ zbori s Proseka- ,j t1 pV. Lonjerja-Katinare ‘‘ ,» ^ šole Boršta, 7>toru i0 o 23.15 Plesna’glasba: za lahko noč. , > m i.o v K * 1 'u.I 327,1 m, 2112.1 «b Poročila °b ijjflO. , j (fi 1 13.00. 15.00. 17.00 U-11.00 Radi jski kdlj5 CtLjL glasbi po svetu: $ 9kfV$r — dober dan!, 12. ,eit venskih avtorjev ‘jjtO . iv. In ženski zbor- ^jstvfjj K ,z skladbe velikih ^ Pester operni U«cli certni valčki: ;iT'eVaturrrWmiaJ' liki pohod: 16 v- simfonični konce' ■ # Slovenski oktet, artet ,«(<**,p' melodi je Izvit ja' bežnlk- 20.15 Gla^tel 20.30 Podoba skt«J|ja l Slavonskega (8 .?> i5 ljL, komentarjem); orkester radiu — 5 — 11. maj« 1966 PORAZEN OBRAČUN OBČINSKE DAVČNE POLITIKR DEMOKRISTJANU!/ iW NJIH ZAVEZNIKOV Poleg krivičnega še razmetavanje javnih sredstev ^ zadnjih petih letih se je davčna obremenitev povečala za 5.369 lir na osebo a4o0 milijonov posojila bo morala občina-torej občani-vrniti 978 milijonov lir rt j j Bartoli in mno-J imajo mesta, ki jih je orne- se je davčna obremenitev na oemokristjanski kandidati prihodnje občinske in po-»v3!'?'8*56 vo'itve govorijo o C5'*1 uspehih« pretekle obal,k ■ uPrave, ki je bila v s 1 ovib rokah. Tako navaja-*velika>) javna dela, za ka-j,r* so porabili 20 milijard , ’ Pripisujejo sebi dela po-k nske uprave, bivše ZVU ^ sedanjega vladnega komi-’',ata m celo delovanje raz- nil velike pokrajine, iz ka-1 osebo povečala takole: s°cialno-zdravst venih v, ki jih podpirajo delav- nih ttano Cl s svojimi prispevki. je davkih in dolgovih, ki jih tla Pre.*ekla uprava napravila . račun občine, pa molčijo. Bartoli se je upal v J11® prvem govoru pred •ob110- palabo> kjer ie podal račun« dosedanjega delo-1* njegove občinske upra-> °meniti ti dve vprašanji Jth z nekaj besedami od-, , . 1 kot nepomembni v viru vsega, kar so on in v* sodelavci napravili njego' jjssto v zadnjih štirih letih«, jj.rat! Pa je tudi dejal, da IrM • ' Plačujejo manj po-. n*h davkov od prebival- cev Ikih PrPogih drugih italijan-mest in celo manj od hcanov. Ni pa povedal, da narciso yepes V VERDIJU ičfc koncert orkestra Trli e filharmonije je pripra-a,r>gent Francesco Man-a kot solist je sodeloval §}s^i kitarist Narciso Yepes. h,„?0red koncerta je bil to-Jtam st'*n° neenoten ter se-UjI ]en iz raznih, manjsili i(la k* navadilo dopolnju-hn:-Večje in zahtevnejše sim-tt-Cn° delo, ki smo ga na koncertu pogrešali. p, “Proški in italijanski im-Atis ,0,iPcm sta zastopala De-,0h]y z dvema nokturnoma: kni .it> >n «Proščenje» (manj-lim le tretji del «Sirene», pri 1(,0 Tem sodeluje tudi ženski n„ r' ter Respighi s simfonič- jj Pesnitvijo «Rimski vodnja-Hju T~ obe deli polni zvoč-*i»n ter značilni impre- \\if^^tčni glasbeni izraz. Iz simfonične literature ij” -Slišali Brahmsovo sTra-ij JJ uverturo» ter odlomek h ,a0nerjeve opere «Tristan fZolda»: preludij in Izoi-jj|ta **nrt eno izmed najlep-^ttrani Wagnerjevih del. tj je bil za Trst koncert t^taro in mali orkester *Sgj, . 9° skladatelja Rodriga, n9 .n,u s svojo naslonitvijo hunsko folkloro, ki se oči->l'ocn ? značilnih ritmih tu je C'* barvah. Koncert W7<*o, da ti e prekrije so- ter mu nudi vse možno- . ■IV«, IHlUl VOV i>rijn a pokaže svoje tehnične ho, V' 'Bo pa je tudi potrebno’ e.r bi sicer ne prišel ttioč iave instrument, ki je jjjl10 razmeroma šibak. n,t>js,arist Tepeš se je izkazal_ %j er kitare ter je žel za 'en briljantno izvajanje bule ,n°plevz občinstva, tako' da oral izven sporeda dodati tr' skladbe. —r terih prihaja v mesto kupovat blago na stotisoče ljudi in da se statistično posredni davek teh potrošnikov zaračuna v breme prebivalstva mestne občine. V Trstu pa je prav obratno. Mestna občina predstavlja 92 odstotkov celotnega prebivalstva področja in gre zato skoraj vsa obremenitev posrednih davkov v breme mestnega prebivalstva. Demokristjani in njihovi zavezniki štiristranske koalicije so v zadnjih štirih letih upravljanja občine do letos, skeraj podvojili davčno obremenitev na osebo v tržaški občini. Iz proračunskega poročila je razvidno, da bo občina letos pobrala skupno 3 milijarde 17 milijonov 372.000 lir posrednih in neposrednih davkov. Na račun posrednih davkov predvidevajo 1 milijardo 110 milijonov 686.000 lir dohodkov. Ta davek plačajo v glavnem revne družine in družine s stalnimi nizkimi in srednjimi plačami, ki predstavljajo večino potrošnikov. Družine z visokimi dohodki teh davkov niti ne občutijo, ker se plačujejo na cenah prehrambenih in drugih najnujnejših predmetov široke potrošnje. Za neposredne davke pa bo občina letos dobila 1 milijardo 908 milijonov 686.600 lir. Tudi pri teh davkih so bogataši favorizirani. Družinski davek, ki je na.ivažnejši občinski neposredni davek, gre predvsem v breme družin, ki imajo stalno plačo in je njegova progresivnost tako krivična, da veletrgovec ali industrialec plačujeta sorazmerno manj od navadnega urad-n'ka. Prav letos je občinska davčna komisija začela bolj resno nadzore vati dohodke raznih kapitalistov in jih močneje obdavčevati. Toda ta akcija davčne komisije, ki ji je piedsedoval odv. Tibrini, ni bila všeč Bartoliju in njegovim sodelavcem. Zato so komisijo razpustili, češ da ie delovala preko z zakonom določenega roka. V resnici pa kot je to povedal sam predsednik bivše občinske davčne komisije odv. Tiberini, je župan Bartoli razpustil to komisijo, ker se ni strinjala z njim glede previsokega obdavčevanja nizkih dohodkov na račun visokih. Samo od leta 1953 do letos so se posredni davki povečali za 407 milijonov 106.000 lir. To pomeni, da so si morali revnejši potrošniki vzeti od ust vsč te milijone, ki so ?h v občinsko blagajno in s katerimi je dosedanja uprava ravnala tako, kot je že vsem znano. Neposredni davki pa so se v istem času povišali za 379 milijonov lir. Od leta 1952, ko je bil Bartoli v drugig izvoljen za župana in je prišla občinska uprava ponovno v roke .štiristranske koalicije, do letos, 1952 7.654 lir na osebo 1953 8.796 „ „ „ 1954 11,199 „ „ „ 1955 12.402 „ „ 1956 13.023 ........... Navedene letne davčne o- bremenitve na osebo dokazujejo, da se je v zadnjih petih letih davčna obremenitev povečala za 5.369 lir na osebo Gornje številke dovolj jasno govorijo in karakterizirajo dosedanjo občinsko upravo ter stranke in ljudi, ki so jo vodili. Zato bi bilo bolje, da bi Bartoli in druge odgovorne osebe za tako velik davčni pritisk na revne sloje, povedali resnico o vseh teh vprašanjih. Sicer pa jih volivci že dobro poznajo in smo prepričani, da bodo na osnovi tega znali tudi pravilno izbrati prihodnje upravitelje. Poleg takšnega povečanja davkov pa je dosedanja uprava zadolžila občino do grla. Tako so decembra lani sklenili najeti ° milijardi 50 milijonov lir posojila s 7-5 odst. obresti za izvedbo nekaterih javnih del. Denar tega posojila bodo porabili za dela, ki niso nujna, namesto, da bi pomislili na 15.000 družin brez stanovanja in na 20.000 brezposelnih. Pred koncem mandata pa so «večinske» stranke sprejele še sklep za najetje še 450 milijonov lir posojila za zidanje novih šol z 8-odstotno obrestno mero. S tem posojilom bo občina zgradila skupno 61 učilnic. Ce pomislimo, da bo občina v 35 letih skupno z obrestmi vrnila denarnim zavodom 978 milijonov lir, potem pridemo do zaključka, da bo vsaka učilnica stala več kot 16 milijonov lir. Menimo, da k tem ugotovitvam niso potrebni nadaljnji komentarji, ker se številke m način dosedanjega upravljanja demokristjanov in njihovih zaveznikov, komentirajo sami. KONKURENCA Diana Dors — angleška Mariin Monroe GROlhVVOHL: „BIR0KRA1SKA CEMRALIZAUJA ZAVIRA KRAJEVNO 1MCIA'1IV0“ Vzhodna Nemčija na poti demokratizacije oblasti Ukrepi za širši razvoj de-( važnih resornih vprašanj. Tu- mokratizacije v V.zhodni Nem-čiij predstavljajo prej nekaj, kar se je že zdavnaj pričakovalo, kakor pa kako presenečenje. Ti ukrepi so bili posredno nakazani že leta 1953 vzporedno z ukrepi za zvišanje življenjske ravni. Toda, vtem ko se je življenjska raven še istega leta in predvsem leta 1954 občutno popravila zaradi energičnega in sistematičnega posega oblasti, se je pri istih oblasteh moralo še dolgo čakati tudi na manj važne dogodke glede razvoja demokratizacije. Ob koncu leta 1954 je bil sprejet zakon o ministrskem svetu ter še vrsta drugih drobnih predpisov, ki so bili u-smerjeni k organizacijski utrditvi vlade kot kolektivnemu upravnemu telesu. Naslednji korak je prišel šele ob koncu preteklega leta, ko so bila razširjena pooblastila ministrov, direktorjev glavnih u-prav in podjetij, da bi lahko laže in hitreje reševali operativna vprašanja ter da bi se vlada razbremenila manj di kar se tiče proračuna so tako centralni, kakor krajevni organi dobili mnogo širša pooblastila in občine so povečale lastne dohodke. Vsi ti u-krepi so si v marsičem bili podobni z'ukrepi v SovjetsKi zvezi. 20. kongres KP .SZ pa .te spodbudil vodilne osebnosti Vzhodne Nemčije, da temu ta ko počasnemu procesu dajo nekoliko večjega razmaha. Sicer pa so na tretji partijski konferenci Enotne socialistične stranke Vzhodne Nemčije, ki je bila pred kratkim, predlagatelji podprli svoje postavke s citati z 20. kongresa. Četudi je bila omenjena konferenca v znaku sprejemanja drugega petletnega načrta, je bila na njej posvečena izredna pozornost vprav vprašanju demokratizacije. To vprašanje je zavzemalo posebno mesto na dnevnem redu in o njem je spregovoril sam predsednik Grotewohl z daljšim referatom, o katerem se je razvila zanimiva diskusija. V zvezi s tem je bila celo NEKAJ NAŠE ZGODOVINE IZ DOBE, KO JE BILA V RABI ŠE NARODNA NOŠA Kako so nekoč rojansl ze perice močno garale zabavale «Sveti Anton, če_ te je kej zame, sture čudež, sej se muj patrom« je rekla Tončka Županova, ko ji je dež zmočil že posušeno perilo Ne zamerite drage trpinke, če bom spregovorila o vas. Nekatere od teh, ki- jih bom imenovala, že krije zemlja in le malokdo se jih še spominja, druge pa še vedno vlečete svoje breme in se še bojite, da ga ne bi zmanjkalo, kajti to je vaš trdi vsakdanji kruh. Marsikdo ne ve, kaj je štul-na in ker mi ni zanjo znano kakšno drugo ime, jo bom skušala opisati. Obokana in zidana je kakor predor brez izhoda, na vsaki strani je kamnit pločnik in na vsakem pločniku so trije kamniti perilniki. Torej nekaka pralnica. Zenske perejo kleče — klečalniki so seveda tudi iz kamna. Voda priteka iz gornje strani po kamnitem žlebu s potoka, odteka pa spet v potok. Starejši ljudje pravijo, da so bila v štulni tudi vrata, da so jo lastniki tudi zaklepali. Se danes so vidni sledovi teh vrat, namreč o-stanki okovov na zunanjih stebrih. To je moralo biti vsekakor pred kakimi sto leti ali še več, ker se niti moja mati, ki bi letos imela devetdeset let, tega ni spominjala. MILIJONAR RUBRIKE »ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ* [u Maria prestal preizkušnjo htjP'evE2ijska rubrika «Odne- nadaljuješ«, smo imeli pred- juhe, ki je trajalo skoraj pet nadaljuješ« ima spet to pot že sedmega -«ia_ - i A.ljohŽf*ca. Najvišjo nagrado t»pe' ',10 lir je dosegel sinoči »i j'ft,k Mano De Maria, ki *vet zs svojega tehničnega izbral starega fo-ha, eKa reporterja Bordi- iih ** Je bil tudi sam v svo-^ ladih letih kolesar. Hov0r.Vsa trt vprašanja je od-Vrl točno, pri drugem pa Ul, oz akoraj priskočil na po-j, Bordin. *ilofVo vPrasanje se je gla-**r j* ,ateri italijanski kole- b>i prvič v zgodovini c'jej) rsl bil° ne konca dokler jih ni Mike °6,t °rno prosil, naj zapuste S,- nak,r se je na hitro tiu '* tudi od zmagovalca in Mpj Ktital ‘ k uspehu. "i|j novinci, ki so nasto-0 POLJAK KROLAK nova »rumena majica fi Izključitve, globe.. MILANO, 10. — Svet nogometne zveze je med disciplinskimi ukrepi, ki jih je izrekel danes, kaznoval tudi trenerja Triestine Pasinatija 12.000 lirami globe, ker je na tekmi Triestina-Fiorentina prekršil pravila, ki veljajo za obnašanje trenerjev na igrišču. Za eno nedeljo je bil diskvalificiran Comaschi (Na-poli). ŽENEVA, 10. — Nogometna reprezentanca Češkoslovaške je danes pred 28.000 gledalci visoko porazila reprezentanco Švice z rezultatom 6:1 (3:1). REZULTATI *Atalanta-Roma 1-1 »Bologna-Lanero&si 1-1 »Fiorentina-Napoli 0-« »Genoa-Triestina 1-0 »Lazio-Juventus 2-0 •Milan-Novara 4-2 •Padova-Inter 1-0 •Pro Patria-Sampdoria 2-u »Torino-Spal 0-0 LESTVICA A Fiorentina 30 II 12 0 53 16 40 Milan 30 15 I 7 66 42 31 Inler 30 14 6 10 53 34 34 Lazio 30 11 11 8 46 40 33 Koma 30 10 12 I 31 36 32 Sampdoria 30 11 10 o 46 46 32 Spal 30 10 11 S 30 36 31 Bologna 30 12 6 12 58 47 30 Padova 30 13 4 13 38 40 30 Atalanta 30 10 9 11 48 49 29 Triestina 30 10 9 11 24 35 29 Genoa 30 10 8 12 44 27 28 Napoli 30 9 10 11 42 43 28 Juventus 30 6 16 8 23 31 28 Torino 30 9 9 12 36 40 27 Lanerossi 30 7 12 11 25 38 26 Novara 30 7 10 13 40 44 24 Pro Patria 30 2 9 19 2a 80 13 TOTOCALCIO Zmagoviti stolpec: X X X, 1 1 1, 1 1 X, 1 1 X X Vsota za dobitke )e znašala 180,532.608 lir. 13 točk je doseglo 7 igralcev, ki bodo dobiti vsak po 12.895.000 lir, 12 točk pa 283 igralcev, ki bodo dobili po 319.000 lir. Hrolak je zmagal v 8. etapi Leipzig-Kurl Marx Stadt. V ekipnem plasmaju vodi Poljska pred Sovjetska zvezo KARL MARX STADT, 10. — Vrstni red na cilju sedme 206 km dolge etape Eerlin - Leipzig, je bil naslednji: 1. Wolfs (Hol.) v času 5.31 18” (odb. 1’), 2. Krolak (Polj.), 3. Romagnoli (It.), 4. Ravn (Danska), 5. Ostergaard (Sv.) 6. Dimitrescu. 7. Chieviendacz (Polj.), 8. Nyman (Fin.). 9. Pedersen (Dan.), 10. Svab (CSR). 11. Kolev (Eolg.). Splošna klasifikacija po 7. etapi: 1. Kolumbiet (SZ) 33.00’08’’ 2. Nyman 33.00’27”, 3, Krolak (Polj.) 33.00’52”. * Italijanske kolesarje je tudi v tej etapi spremljala smola Zaradi ponovnega padca j* moral odstopiti Furloni, poškodovan pa je s težavo in z veliko zamudo prišel na cilj Guglielmoni, ki jutri verjetno ne bo mogel več nadaljevati dirke. Jugoslovanski dirkači tudi v tej etapi niso prišli do veljave in je njihov najboljši mož Petrovič v skupnem plasmaju še vedno nekje okrog 45. mesta. Danes je bil tu v Karl Marx Stadtu cilj osme, 190 km dolge etape Leipzig - Karl Marx Stadt. Vrstni red prihoda je bil naslednji: 1. Krolak (Polj.) v čaisu 5.02’65’\ 2. Amell (Švica) 5.03’ 03”, 3. Cestari (It.), isti čas. 4 Krivka (CSR) 5.03T0’’, 5. Dimitrescu (Rom.) isti čas, 6. Kolumbiet (SZ) 5.03’13”, 7. Bor-ra (Belg.) isti čas, 8. Ba Wde-chon (Belg.) 5.03'20”, 9. Wolfs (Hol.) 5.03'23”. 10. Butzen (Belg.). Splošna klasifikacija po 8. etapi: 1. Krolak (Polj.) 38.02’48” 2. Kolumbiet (SZ) 38.03’33”, 3. Nyman (Fin.) 38.03’52”. V ekipnem plasmaju vodi Poljska s časom 114.12’32” pred SZ s časom 114.14’45”. profesionalce je zmagal Ma-spes pred Sacchijem (11”8), Plattnerjem in Bellengerjem (12 ”9). V omniumu za dvojice sta imeli po treh preizkušnjah dvojici Arnold-Pfenninger in Magni-Terruzzi enako število točk. Na dirkališču Vigorelli Mospes spet zmagal MILANO, 10. — V finalu hitrostne dirke za diletante na dirkališču Vigorelli je zmagal Pesenti, 2. Brioschi, 3. Oriani, 4. Gasparella (zadnjih 200 m v 11 ”8). V finalu hitrostne dirke za Šport med našo mladino IIM disciplinah „8. Skamperlf-DijaSlii dom Mladinci prosvetnega društva «Slavko Škamperle« od Sv. Ivana in gojenci Dijaškega doma v Trstu so se včeraj pomerili v namiznem tenisu, odbojki in šahu. Srečanje V namiznem tenisu so «Skamper-lovci« odločili v svojo korist z visokim rezultatom 6:0. Izidi posameznih dvobojev so bili naslednji: (prvoimenovani so člani S.Š.): Košuta - Pahor 2:0. Grbec - Senica 2:0, Vuga - To-mažetič 2:0, Jurkič - Pečar 2:0, Vuga, Jurkič - Pečar. Toma-žetič 2:0. Košuta. Grbec - Pahor, Senica 2:0. Tudi v šahu so zmagali mladinci p. d. «S1. Škamperle« Izidi partij so bili lile: Udovič - Pahor 0.5:0,5, Birsa - Pečar 0:1, Kovačič - Tomažetič 1:0, Šmid - Hreščak 1:0. Edino zmago so si gojenci Dijaškega doma priborili v odbojki. S postavo: Svetina, Pečar, Mešnik, Cupin, Zdravljič in Starc so premagali Sveto-ivančane v postavi’ Jurkič Vuga, Škrinjar, Košuta. Štok in Rupelj z rezultatom 2:1. ca Suarez in Chacon, -Toloso so vozili vsi v s pini s precejšnjo hitrost)®-Andoainu, 15 km Pret^ C1L t je pobegnilo 8 moz m J1 Van Steenbergen, Rettl"hi Padovan, Wuilez, Gianes J Couvreur, Sorgeloos m K 1 toda skupina s Conterno® ^ Bauvinom na čelu jih le ; j lu dohitela, tako da so s cilj y San Sebastianu^ v spet Van raztegnjeni Steenbergen je skupi«1’ bii / specia- nap°ra liteta, brez posebnega prvi. I Vrstni red na cilju 14- 1. Van Steenbergen (» j 2. Iturat (Sp-)' 4. BaU^® 6.53’22”, Theissen (Švica), (Fr.), 5. Padovan (I* _ Ber (Fr.) 7. Massip (SP’' 6. Le j.), 8’ časom zmagovalca vsi ostali razo« šestih kolesarjev. Odstopil« Španca Bover in Pacheco. 14. Splošna klasifikacija pg5q4’ etapi: 1. Conterno (II’) 5q4' 41”, 2. Bahamontes (®P'r .r.-vi'' 49”, 3. Bauvin (Fr.) 5, 4. Impanis (Belg.) - go-Lorono (Šp.) 85.06’13 . • n tella (Šp.) 85.09’43’. • Bobet (Fr.) 85.11’23’ 8. con (Šp.) 85.12 44 . 9. son (Švica) 85.12'47 , ■1 '.,43”, Steenbergen (Belg.) ° • Klasifikacija za gorsM ^ grado: 1. Conterno (It-) jn 2. Dotto (Fr.). Bahamonte-Lorono (Šp.). De FiliPP.1*. 7, in Morales (Šp.) 3 toc • ^ Bergaud (Fr.). Marigib . „ rez in Iturat (Šp.) 2 i°c ' \ Buratti (It.) in Chacon 1 točko. NOGOMET BUENOS AIRF.S, '0. — Nogometna tekma med Argentino in Italijo bo 24. junija v Buenos Airesu na stadionu River Plate. DIRKA PO ROMANDIJI Grossn zmagovalec elane Žeoeva-Sierre SIERRE. 10. - V P^mean. pi kolesaiske dirke P° z(Iia. diji. Ženeva - SierrP Je jjj gal Italijan Adolfo Gros1 v0, je 178 km dolgo prog° P ej-zil v času 4.06’51” s P° no hitrostjo 43.382 km n • . bil nS' Vrstni red na cilju J rKVol”’ slednji: 1. Grosso (I1-)'. 3. Strehler (šv.) 407 5- Fantini (It.). 4. Montt <- ’’ser Schellemberg (Šv). 6- ja-(Fr.), 7. Schaer (ŠV.). ■ som Strehlerja skupi čagjjjan> katero so bili tudi Fornara, Barozzi, FiliPP > cini. Serena itd. Grosso je pobegnil 0**efr\tel km pred ciljem in ^ jl2-skupino za 41 sekund. jen0 km je dirka P°*e'J aufnahme) nekega tipičnega pojava po prvi svetovn 51 katerega so sicer vsi opazili, a ni nihče porajtal. da vreden zabelezbe in posredovanja našim zanamcem-.^ Nekateri moji znanci so hoteli prepoznati v Nigrisu, junaku novele »Pogovor o poslednji karti«- ,. p) mojega dragega prijatelja. Povedali so mu in P*1)3, g te? je nato rekel, da se ne čuti prav nič sorodnega J?1 junakom. Toda glej zlomka, čez kakih deset let, k medtem potoval po inozemstvu, mi pravi ob svojem P° t9icfa T mnl »1 —_ _ . A. S - _ « « » % m _ »nS -vil Romantika in platonika sredi vojne 73. ee Četrto poglavje« Alamul; privid, spočetje, rojstvo in usoda Zmaja S tistim dnem, da, s tistim trenutkom, ko sem sprejel vase »svojo snov«, sem se bil na tihem odločil, da postanem pisatelj in to samo pisatelj. Kaj se piše, kaj bodi pisatelju njegova vsakdanja snov, o vsem tem nisem pravzaprav zavestno ničesar vedel. Sledil sem samo svojemu instinktu. Kaj sem delal? V Parizu, v Ljubljani, pozneje v Beogradu, po slovenski provinci sem imel okrog sebe žive ljudi, razne »tipe«, »karakterje«, ženske, moške, pametne in norce, iztirjence, uradnike, primorske in koroške begunce, boeme, umetnike, modrijane, Ruse, Nemce, Srbe, itd. itd. Začel sem lesti v njihove »leve«, v njihove kože. v njihove kalupe in sem pisal iz njih ven, kakor da bi jaz bil »oni«. Ko gledam danes nazaj, se mi zdi, da sem »preigral« celf galerijo vlog, ki jih je okrog mene natrosilo in napisalo življenje. Na ducate ljudi mi je zaupalo svoje bolečine, svoje razočaranje, svoje upe in svoje tragedije. In čim več m čim dalje sem pisal, tem več takih ljudi, ki so čutili potrebo po samoizpovedi, je prihajalo k meni. Iz takih izpovedi in samoizpovedi mi je zadostovalo nekaj izrazitih, krvavo občutenih stavkov — in potem sem igral vlogo tistega, ki se mi je zaupal, jaz sam. Ob takem bolečem kriku, ki je prišel znancu, neznancu ali pri|atelju iz srca, sem potem jaz izmeril »njegovo« usodo v širino, globino in višino, nekako tako, kot sem čutil, da bi jo bil dotičnik moral živeti. Beseda, stavek, preblisk — so mi bili inspiracija za novo vlogo. Prejšnji odsluženi «lev» (kožo) sem zagnal stran in zlezel v novega. Živel sem vse svoje »vloge« tako, kakor igralec na odru, ki živi nocoj Cezarja in jutri berača, pristno avtentično, a ko je potem doma, postane spet »on sam«. Ali sem se takrat, ko sem pisal, tega svojega stanja zavedal? Komaj, komaj napol. Moji najboljši in najintimnejši prijatelji so sicer v meni gledali nekakšnega Don KIhota. ceš, Bartol je privatno najbolj krotak, najbolj fest fant, a ti piše kdaj najbolj blasfemične stvari, toda jaz sem se jezil na to primerjavo, čeprav prijateljem nisem nikoli zameril, čutiti sem moral, da primerjava ni bila povsem zgrešena. Največje težave mi je spočetka delal jezik, toda bil sem pošten, delavec in sem vsaj spočetka kako novelo tudi po šest in celo osemkrat na novo napisal. Brez koncepta in prve in druge obdelave nisem objavljal nikoli (razen sedaj). Vztrajanje, ustvarjalna strast ml je bila v največji užitek in takrat, ko šem pri zadnji predelavi začutil, da se beseda zliva čim bolj točno v tisto, kar sem mislil, čutil in živel, sem občutil najvišje zadoščenje. Življenje in njegov najbolj žlahtni del, človeška družba, ustvarja in bruha iz sebe na milijone tipov in karakterjev, od katerih je vsak enkraten Toda življenje samo, ki je kot celota popolno in samo po sebi največji umotvor, si ne vzame truda, da bi te svoje tipe in karakterje do kraja in do zadnjih konsekvenc izdelalo. To je naloga umetnika, «ustvarjalca v malem«. Njemu pripada naloga, da te tipe in te karakterje dočuti, domisli in doživi do njihovih skraj- nih konsekvenc. «Modeli», ki jih nudi življenje, so povečini šele zasnutki. Njihova končna obdelava pripada umetniku in umetnosti. Ne moreš zahtevati na primer od zgodovinskega Hamleta, da agira, da izraža svoja čustva in svoja najintimnejša spoznanja, ki so plod krvavih osebnih izkušenj in njegovega nelagodja v svetu, tako, kakor jih je izrazil Shakespeare. Ta »vloga«, ta naloga, da dočuti, domisli, dotrpi in doživi neki karakter do kraja, ta naloga je najvišji dar, najvišja slast in tudi najvišja resnica, ki jo lahko posreduje samo umetnik. Pravijo, da imajo tudi najboljši igralci »tremo«, preden nastopijo. Taka «trema» oziroma zavest o njej mi je sluzila in po dolgih letih končno odprla oči, da sem se osvestil, kaj je moje pisateljevanje in v kakšno kategorijo pisateljev spadam. Moji najintimnejši prijatelji, moja žena, so me z začudenjem poslušali, ko sem jim pripovedoval, kakšne muke, strahove in bojazni prestajam, preden zastavim pero za kak nov literarni produkt. O teh mojih stanjih je marsikaj ohranjenega v moji korespondenci in že od prvih literarnih začetkov tudi v mojih zapiskih. Preden sem začel pisati, sem vedel, da ne smem zapisati in tudi ne bom zapisal stavka, ki ne bi bil doživljajsko resničen. Potreboval sem ves pogum in vso voljo, da sem to «tremo» obvladal. Med pisanjem je nisem občutil, razen takrat, ko je bila stvar daljša in sem moral napraviti presledek v delu. še kratek trenutek, dokler je bila stvar objavljena, in potem mir, naj so me hvalili ali me tolkli s koli po glavi. Čital sem v neki novejši enciklopediji (ali leksikonu), da mi celo moji nedobrohotni literarni sodobniki priznavajo, da sem bil nekoč zelo čitan avtor. Kakor sem objavljal zapovrstjo, mesec za mesecem in kdaj tudi teden za tednom galerijo tipov in karakterjev svojih sodobnikov, tako sem kot rojeni kronist svoje dobe spremljal v svojih dnevnikih tudi usodo svojih spisov. Veliko teh spisov je udarilo med čitatelje kakor eksplodirajoče telo. Zadostovala je kdaj kratka črtica, kakršna je na primer «Veliko odkritje«, v kateri predstavljam občinstvu nekaj »tipičnih« povojnih ženijev in se na koncu iz kavalirstva do tistih, ki bi se utegnili začutiti prizadete, s poejevsko poanto najbolj ponorčujem iz sa- m'u'ln"p-U»f t.» je uaiu reKei, aa se ne čuti prav nič sorodnega bi junakom. Toda glej zlomka, čez kakih deset let, k medtem potoval po inozemstvu, mi pravi ob svojem P° taKfa «Imel si prav; ti si me bolje pogodil, kakor sem eifl' sam poznal«. In ko sem ga kmalu nato predstavil o0vc recenzentu, mojemu dobremu prijatelju, ki je o zbir .^zi »Al Araf« sicer pohvalno pisal, a se je negativno 0 tipu Roberta Nigrisa, mu je «model» rekel: «Jaz s ret\ baraba, ki ste jo tako slabo moralno ocenili«. s o **!! kakor so me čitatelji izvrstno razumeli, tako sla3 jjjrf« razumeli, žal tudi dobrohotni, recenzenti. Kajti R0 bok \°v je po portretu, ki sem ga naslikal, plemenit in S1 J1 vek, tipičen reprezentant nemirnežev in pustolovce . je iz sebe bruhala prehodna doba med obema vojna jje še imenitneje se je odrezal neki drug moj *)ubtera*;l1/« slan recenzent (ne prejšnji) je postavil Vso mojo 11 gkS med eksotiko in imenoval karakterje, ki sem jih slikaJ”p iem. Pa pride moj junak k meni, a se ne pritožuje čez1 > več čez recenzenta, češ: »Na, zdaj sem zašel ital eksote in to potem, ko me vsa Ljubljana pozna«. Sn„nSt ^ se in ga potolažil: »Nikar se ne jezi, tudi neurnn Pravico, da se izživi«. 1 1 Iniel, sem tudi mučnejše stvari, ki so me glob°prflu 6S leie. Tako sem nekemu svojemu prijatelju, nekdanj jje« solcu s tržaške gimnazije, nevede in nehote razdrl bVe5V svojo novelo zaroko. O tej mučni zadevi me le jl0 prijatelj Tržačan, tudi pisatelj, toda pri tem Je ^0 *e lepše to, da o celi stvari sam nisem bil nič vedel. . novelo pisal, temveč vzel snov takorekoč iz zraka. INadaljevanje sl'