IU.AVNU I ULILO 1 ?vt V LJUOLJ^JflU o5lo 21.11,1931 /f^~ — ,.fZ^ Poštnina jilaianu v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din l‘5tt. TRGOVSKI CIST Časopis za trgovino, Industrijo In obrt. Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za % -leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. Leto XIV. Telefon št. 2552. Ljubljana, v soboto, 21. februarja 1931. Telefon št. 2552. štev. 21. Glavne osnove našega bodočega trgovskega zakona. Med splošno prizadevanje vlade za izboljšanje razmer v Jugoslaviji spada tudi njeno hvalevredno prizadevanje za čimprejšnjo izenačitev zakonodaje. Poleg cele vrste novih zakonov, katere smo dobili v zadnjem času, je sedaj na vrsti delo na re- | d akciji novega trgovskega zakona, ki bo nadomestil vse one trgovske zakone, 'ki sedaj veljajo po raznih pokrajinah naše države. Tako so pred kratkim dobile vse gospodarske organizacije v državi načrt prvega dela enotnega trgovskega zakonika, da bi oddale k temu osnutku svoje mišljenje. V splošnem je treba pripomniti, da je služil za osnovo našemu bodočemu trgovskemu zakonu bivši avstrijski trgovski zakon iz 1. 1862., ki je pri nas še danes v veljavi, oziroma bolje rečeno hrvaški trgovski zakon iz 1878. leta, ki pa ni nič drugega nego novelirani avstrijski zakon. Zato ne bomo mi čutili nikakih bistvenih izprememb v trgovskem poslovanju, kakor je pri nas danes običajno. Nekoliko drugače je v tem oziru za pokrajine bivše Srbije in Črne gore, kjer velja zakon, ki temelji na popolnoma drugačnih osnovah, kakor pa pri nas veljajoči bivši avstrijski zakon. Zato bo potrebna tam daljša vacatio legis, da se bodo prizadeti lahko do dobra seznanili z novimi določbami in da bodo tudi sodišča svoje poslovanje usmerila v tem pravcu. V formalnem oziru se deli prvi del osnutka trgovskega zakona na osem poglavij (odsekov) in sicer nosi prvo poglavje naslov »trgovci«. Zakon pravi, da je trgovec le tisti, ki v svojem imenu obrtoma opravlja trgovske posle, ki so v zakonu taksa- ; tivno našteti; teh je 9 po številu in se 1 v bistvu ne razlikujejo od dosedanjih. Kakor do sedaj, tako se bodo v bodoče nanašale določbe trgovskega zakona samo na tiste trgovce, ki bodo plačevali gotovo množino neposrednih davkov. Višina, ki bo za to odločilna, bo določena s posebno ministrsko na-redbo. Drugo poglavje govori o trgovskem registru, ki bo urejen po pri nas veljajočem sistemu. Tretje poglavje govori o firmi in določa, da mora firma vsebovati ime lastnika obrata, da mora biti iz firme jasno razvidno, ali je firma družba ali je posameznik, in da je mogoče uporabljati za firmo tuje ime le tedaj, če imamo od le-tega ali njego-vih naslednikov privoljenje. četrto poglavje govori o trgovskih ^njigah. Zakon ne predpisuje nikakih določnih knjig, ampak gledati je treba le na to, da je iz knjig razvidno vsakokratno imovinsko stanje trgov-ca, treba je, da so razvidni posli, ki so v zvezi z njegovim obratom in promet z njimi. Peto poglavje govori o prokuri in trgovskem pooblastilu, za kar bodo veljale dosedanje določbe. Šesto poglavje vsebuje določbo o trgovskih nameščenci^, ki pa po našem mnenju ne bodo prišle v ta zakon, ker spadajo v obrtni red ali v specielen zakon o nameščencih. V sedmem poglavju so določbe o trgovskih agentih. § 106 pravi: da je trgovski agent eni, kateremu je od druge osebe stalno poverjeno, da v njenem imenu in za njen račun posreduje ati sklepa trgovske posle in druge posle s premičninami, pravicami ali deli, če to izvršuje samostojno in obrtoma. Agent dobiva provizijo. O trgovskih agentih je do sedaj govoril v našem zakonu samo čl. 49. Osmo poglavje govori o trgovskih posrednikih (senzalih in mešetar-jih). Določbe, tičoče se posrednikov, je pri nas vseboval zakon o trgovskih posrednikih ali senzalih iz leta 1875, s katerim zakonom je bil derogiran 7. naslov našega trgovskega zakona. Iz tega je razvidno, kakor je bilo že uvodoma omenjeno, da novi naš trgovski zakon ne bo v splošnem različen od tozadevnih do sedaj pri nas veljajočih določb. 'Bržkone pa bo doživel večje spremembe v svojem delu v »trgovskih« družbah in »v spe-cijalnem delu v trgovskih poslih«, ker tamošnje določbe so že v marsičem zastarele oz. nadomeščene s celo vrsto drugih zakonov in uredb, iz katerih bo treba izluščiti to, kar je dobro in sprejeti v novi trgovski zakon. Upati je, da bo v kratkem poslan na vpogled tudi osnutek za druga dva dela in da pride talko enkrat do realizacije tega, kar čutimo vsi kot nujno potrebno — do ustvaritve enotnega in modernega trgovskega zakona. 1 Iz Osrednje sekcije lesnih trgovcev. Včeraj, 20. t. m. se je vršila III. seja osrednje sekcije lesnih trgovcev i pri Zvezi trgovskih gremijev v Ljubljani, ki se jo je udeležilo 17 zastopnikov gremijalnih sekcij in 2 zastopnika gremijev. Sejo je vodil načelnik osrednje sekcije g. inž. Joško Kohi, ki je uvodoma podal načetsitveno poročilo, iz katerega posnemamo nekaj najvažnejših akcij, ki jih je podvzela Osrednja sekcija v zadnjem času v zaščito svojih članov. Osrednja sekcija organizira informacijski oddelek in sicer za dajanje informacij glede izvoza lesa v inozemstvo in za dajanje informacij o nesolidnih domačih in inozemskih tvrdkah. Informacijski oddelek za dajanje naslovov inozemskih uvoznikov našega lesa se je že prav lepo razvil in je Osrednja sekcija podala* tekom enega meseca 115 informacij. Zbrala je tudi že dokaj obsežen materija! o nesolidnih domačih in inozemskih tvrdkah. Osrednja sekcija je intervenirala pri Dravski finančni direkciji in Društvu denarnih zavodov radi strožjega postopanja pri izdaji izvoznih uve-renj. Po svoječasno po ministrstvu financ izdanem pravilniku o izdaji izvoznih uverenj morajo denarni zavodi izdajati izvozna uverenja le trgovsko protokoliranim tvrdkam. Osrednja sekcija je zato opozorila Dravsko finančno direkcijo in Društvo denarnih zavodov na določbe tega pravilnika s prošnjo, naj se v bodoče izdajajo izvozna uverenja le domačim trgovsko protokoliranim tvrdkam. S posebnim banovinskim proračunom se je osnoval Cestni fond, s katerim se je uvedlo mnogo novih banovinskih davščin, med katerimi bo najobčutnejše prizadela lesno trgovino davščina na nakladanje in razkladanje za prevoz po železnici. Osrednja sekcija je vložila na kr. bansko upravo ugovor proti uvedbi te nove davščine. Osrednja sekcija pripravlja nadalje akcijo za uvrstitev lesnih podjetij v nižje razrede nezgodnega zavarovanja; opozorila je Dravsko finančno direkcijo na težko stanje lesne trgovine in prosila direkcijo, naj v čim večji meri ugodi upravičenim prizivom glede previsoke odmere davkov in z ozirom na sedanje kritično stanje lesne trgovine odgodi plačilo davkov na drugo polovico tekočega leta. Poročilo omenja nadalje, da se situacija na lesnem tržišču v zadnjem času v nobenem oziru ni zboljšala, nasprotno, da grozi popolni zastoj izvoza. Treba je zato največje solidarnosti in enotnosti v organizaciji, da bo tudi lesna trgovina prodrla s svojimi zahtevami in težnjami. (Načelnikovemu poročilu je sledila razprava o anketi, ki sc bo vršila 2. marca t. 1. v Beogradu. Lesno trgovstvo v Dravski banovini je že na anketi meseca novembra pr. 1. v Celju razpravljalo o predlogih, ki naj bi jih predložilo po svojih zastopnikih konferenci v Beogradu. Osrednja sekcija, ki je gospoda mi nistra za šume in rude že s posebno pismeno predstavko opozorila na važnost lesne trgovine v Dravski 1 rno-vini, je na seji z nezadovoljstvom ugotovila, (la na to važno anketo, na kateri naj ni se razpravijlo predvsem o velikem zastoju izvoza, ni bila povabljena iz Dravske banovine nobena strokovna organizacija lesnega trgovstva, niti Zbornica za trgovino,v obrt in industrijo v Ljubljani kot predstavnica vsega slovenskega gospodarstva. Lesno trgovstvo vidi v tem načinu sklicanja ankete zapostavljenost svojih interesov, pa je izreklo svoj oster protest. Razpravljalo se je nato o predlogih posameznih gremijalnih sekcij in o šušmarstvu v lesni stroki. Sklenilo se je, naj da Osrednja sekcija iniciativo sekcijam za izdajo legitimacij nakupovalcem lesa, ki so nastavljeni pri lesnih tvrdkah. Take legitimacije naj bi izdajale sekcije, odnosno gre- j mi ji, kr. bansko upravo pa naj s posebno uredstavko opozori na zelo razpaslo šušmarstvo v lesni trgovini in zahteva, da javni organi zasledujejo nakupovalce, ki so brez legitimacij. Osrednja sekcija naj organizira sistematično borbo proti neupravičenim nakupovalcem lesa in šušmarjem, ki občutno škodujejo ugledu trgovine. Zvezni tajnik J. Kaiser je podal obširno poročilo o davkih in podroben pregled o državnih in zglasi i samoupravnih davščinah. Lesno trgovstvo se zaveda, da so državi in samoupravnim oblastvom potrebna sredstva za vršitev njihovih velikih nalog, vendar bi po morala biti davčna bremena v skladu s katastrofalnim položajem v lesni trgovini. Osrednja sekcija bo zato podvzela energično akci- Prvi tujsko-prometni zbor Dravske banovine. V četrtek in petek se je vršil v sejni dvorani Zbornice za TOl prvi tujsko-prometni zbor Dravske banovine. Zbor sestavljajo, kakor smo že poročali v zadnji številki »Trg. lista«, vsi člani tujskoprometnega sveta, ki jih imenuje g. ban in strokovnjaki za specialna vprašanja, ki jih g. bain posebej povabi k sodelovanju. Predsednik tujskoprometnega »veta je po pravilniku g. ban sam. Ob polnoštevilni udeležbi članov tuj-skoprometnega sveta je okvaril zborovanje g. ban dr. Drago Marušič, ki je predvsem pozdravil zastopnika ministrstva trgovine in industrije ministerijal-nega svetnika g. dr. C. Žižka in vse navzoče. V najlepše zasnovanem nagovoru je g. ban nato podčrtal izreden narodnogospodarski pomen tujskega prometa zlasti za Dravsko banovino, ki s svojimi prirodnimi krasotami privablja vedno več. tujcev in ki ima vse predpogoje za uspešen razvoj turizma. Že stari Slovani so sloveli radi svoje gostoljubnosti; potrebno je, da se v tujskoprometnem oziru razvijamo spored no z drugimi državami in da popravimo to, kar se je zamudilo. G. ban je nato govoril o pomenu ustanovitve tujskoprometnega sveta, o njegovih ciljih in nalogah ter izrazil prepričanje :in tople želje, da bi delo tujskoprometnega zbora rodilo zaželjene uspehe. Po nagovoru g. bana je ravnatelj tujskoprometnega i&veta g. Na ir te Ve-;1 i k o n j a poročal o delovanju pisarne sveta, nakar je g. ban dal besedo referentu o prvi točki dnevnega .reda gosp. dr. Ivanu Plessu, ki je podal obširno poročilo o glavnih prometnih vprašanjih, ki jih bi moral sprejeti tujskopro-iinetnii svet v svoj delovni program in delati z vsem svojim vplivom na to, da se čimprej rešijo. V svojem poročilu je g. dr. Pless podčrtal važnost realizacije železniške zveze Kočevja s Sušakoin, zveze št. Janž— Sevnica, čimprejšnjo razširitev proge Zidani most—Zagreb in položitev drugega tiira na tej progi, otvoritev prometa z Madžarsko na progah, ki vodijo v Madžarsko iz Murski Sobote čez Hodoš in i/z Dolnje Lendave. Glede voznega reda je zahteval, da se v bodoče skliče voznioredna konferenca pred mednarodno konferenco^ ker je sicer sodelovanje (zainteresiranih faktorjev brezpredmetno. Podčrtal je nadalje čimprejšnjo uvedbo motornih vozil, da se železniška promet modernizira. Doba kurziranja direktnih sezonskih vlakov naj ise podaljša z ozirom na 'že faktično podaljšano sezono v naših letoviščih in nedeljski izletniški vlaki na gorenjski progi naj se obdržijo tudi preko zime. Modernizacije je potreben poštni, telefonski in telegrafski promet. Pristopiti je čimpuej k zgradbi državnih poslopij za poštno službo. Pravočasno je skrbeti za zadostno dotacijo uradov z osebjem. V krajih, oddaljenih od železniške proge, je poštne vožnje avtoniobilizirati. V krajih, pomembnih v tujskoprometnih ozirih, naj se pošte ne deerarizirajo. Pi i vpostavitvi telefonskih relacij z inozemstvom je treba širokogrudnosti; dejstvo, da nima n. pr. Bled še danes telefonske zveze niti z Brnom, niti z Bratislavo, niti s Celovcem, niti z Budimpešto in Parizom, kaže zadostno, da v tem oziru nismo na 'višku. Aparate je tireba jo proti noVo uvedenim banovinskim in drugim davščinam. O podrobnostih posameznih akcij, j nadomestiti z novimi in na progi Ljubki jih bo podvzela Osrednja sekcija, | ljana— Zagreb—Bled vpostaviti še dru-bomo še poročali. 1 S° linijo. Telefonske centrale v mestih naj se čimprej avtomatizirajo in postavijo naj se javne govorilnice povsod, kjer so potrebne. Transmitiranje brzojavk preko Zagreba povzroča eno- in celo dvodnevne zamude pri dobavljanju brzojavk! Vpostavitev prikladnih rednih zvez z avtobusi je nujno potrebna in je privatno inicijativo vsestransko pod pirati. Vzdrževanje in (regulacija cest je neodložljivo nujna. Pri financiranju teh del pa ije upoštevati maš gospodarski položaj in je bremena porazdeliti na dve generaciji ter opustiti sedanji način finaciranja, da se taka bremena krijejo iz tekočih sredstev. Po referatu d>r. Plessa je g. ban, zadržan po nujnih uradnih poslih, predal predsedstvo izbora ipodbamu g. dr. 0. Pirkmajerju, ki je nato vodil zbor oba dni do konca irazprav. iHeferatu dir. Plessa je sledila debata, tekom katere so govorili direktor dr. .šter iz iRogaške Slatine, župan ptujski g. Brenčič, Drago Potočnik i. dir. Pod-ban dr. Pirkmajer je obrazložil načrt ibanske uprave za regulacijo cest, ki je tudi izzval daljšo diskusijo. V odsotnosti g. R. Hribarja je prečita! g. Velikonja njegova dva referata o razvoju avtomobilskega prometa v banovini in o poitrehi letališča v Ljubljani. Sledilo je nato poročilo g. Velikonje o vprašanju vzpenjač, katere je treba zgradili, da se poživi tujski promet, zlasti na Gorenjskem. Dopoldansko zborovanje je bilo ob 1*30 zaključeno in se je nadaljevalo ob pol 16. uiri. iHefer.iiral je šef Higijenskega zavoda dr. Ivo Pirc o »sanaciji tujsko-prometnih krajev. K njegovemu izvajanju se je oglasilo več članov z raznimi predlogi. Sledili, so še referati o javnih dajatvih gostil niča rstva in hotelirstva, o hotelirstvu, o propagandi in o ■orgiinizaciji pospeševalne službe za tujski promet, nakar je bila prva seja zaključena ob pol 20. V petek ob 9. se je zborovanje pod predsedstvom podbana g. dr. P i r k -m a j e r j a nadal jevalo. Daljše poročilo o organizaciji pospeševalne službe za tujski promet je podal ravnatelj g. Vel i k o n j a, ki je med drugim poudarjal, da ise je treba pri onganizaciij te službe predvsem varovati birokracije. G. Kenda z Bleda je izrazil željo, da bi se naj podvrglo kontroli oddajanjo sob od strani privatnikov. Občinski odbori imajo premalo razumevanja za potrebe tujskega prometa. Ravnatelj dr. St e r je obrazložil svoj načrt za poglobitev organizacije in intenzifikacijo dela v teh organizacijah. Nad lokalnimi organizacijami naj se ustanovijo še posebne eiiuice pri srezih. Tajnilk dr. Ivan P 1 e sis je poudaril, da se pri nadzorstvenih merah lin higijeinsikih predpisih govori vedno le o gostilničarjih in hotelirjih, luocim so privatni oddajale! sob, 'ki ne prispevajo skoro ničesar k bremenom a imajo od tujskega prometa največ dobička, puste popolnoma i/. vidika. Največ pritožb glede higijenskih neprilil. gre baš na račun teh privatnih oddajal-cev sob 'in zato je treba privatne sobe, alko ne strožje, pa vsaj v taki meri kontrolirati, ikakor se kontrolirajo sobe in lokali po gostilnah in hotelih. Prosi g. podbaaia, da v zmislu zakona o notranji upravi da občinskim upravam tozadevno stroga navodila. V debato so posegli še g. iM a j c e n iz Celja, dr. I i č a i i. dr. Ravnatelj mestnega magistrata ljubljanskega g. Šebenik je podal nato prav izčrpno poročilo o statistiki. Priporočal je organizacijo tujskoprometne statistične službe po občinah in srezih ter cen ilralno obdelavo statističnega gradiv a za vso banovino. Podal je tudi zanimive stat. podatke glede tujskega prometa v Ljubljani, kjer je bilo lani okrog 70.000 tujcev, od tega 58.400 v hotelih. Drugi referat o statistiki je imel ravnatelj Zveze za tujski promet g. Pintar, ki je poudaril važnost statistike '/-a ori-jeutacijo delovanja tujsko - prometnih ustanov. Zato je treba statistiko tujcev voditi točno po narodnosti 'ker taka statistika kaže, kje je v inozemstvu glede na dosedanji obisk in možnosti povečanja obiska potrebna večja propaganda. Statistika pa je potrebna tudi po stanovih tujcev, iker nam pokaže potem, ka- teri stanovi so v tujskem prometu največ zastopani in v kakšnih 'krogih je pot rebna propaganda. Pouban dr. P i r k m a j e r je nato sporočil, da se pod okriljem tujsko-promet-nega sveta ustanovi poseben statistični oddelek. Gosp. Kenda je izrazil potrebo, da se statistika ne vodi samo po narodnosti, temveč tudi po večjih inozemskih mestih, od koder prihajajo tujci, da se vidi uspeh ali potreba propagande. Nav edel je podatke o posetu, tujcev iz iMunchena na Bledu, ki se je zaradi propagande povečal od 2 tujcev v letu 1925. na 4119 v letu 1929., nakar je lani zopet nazadoval na 377. Na predlog. g. D. Potočnika je g. podban diskusijo o tem vprašanju zaključil. 0 programu za bodočo sezono je re-feoiral načelnik dr. Marn, ki je razčlenil ta program na skrb za ceste in prometne zveze, na preskrbo stanovanj, na zboljšanje postrežbe in izšolanje hotelskega in gostilniškega oisobja in na .pospeševanje zimskega športa. Skrb ,je posvetiti tudi vodovodnim napraivam, razsvetljavi in regulaciji tujsko-prometnih krajev. Nato je razvil ravnatelj P i n t a 'r ae-lovni program Zveze za tujski promet za tekoče leto, dr. K a t e j pa delovni program tujsko-prometne zveze v Mariboru . Obe zvezi se počata predvsem s propagando, z izdajanjem tiskovin in letakov. Pri lem sodelujeta s »Putinikom«, ki je lani izdal za propagando 1 milijon dinarjev. Mariborska zveza ima sedaj 46 članov in 9 ustanovnih članov. Podban dr. Pirkmajer je nato pojasnil splošne smernice glede pospeševanja tujskega prometa, ki se ima usmeriti na naše podeželje, kjer je treba vzgojiti smisel za to važno gospodarsko panogo. Treba je -razpisati konkurz za najboljše predavanje o pomenu tujskega prometa, ki naj bi služilo kot podlaga za propagandna predavanja na deželi. Ravnatelj 'velesejma g. dr. Milan D u-l a r je podal interesantno poročilo o tujsko-prometni razstavi, ki se bo vršila v okviru letošnje jesenske velesejmske prireditve. Razstava je zamišljena v velikem stilu in bo obsegala pet razstavnih paviljonov. Za organizacijo razstave je že obširen aparat v delu in je pričakovati najboljše rezultate. Vršila se bo obenem s kmetijsko razstavo, da se ako vzbudi interes 'tudi našega kmečkega ljudstva iz podeželja. Ravn. Veliko n j a je nato referiral o ustanovitvi hotelirske šole, ki se ima še letom ustanoviti v Mariboru, če pa tam ne bo mogoče dobiti primerni!) prostorov pa 'v Rogaški Slatini. Letos bo otvor-jen prvi letnik te šole. Gostilničarske šole, ki jih vzdržujejo naše Zveze gostilničarskih zadrug, so velikega pomena za gostilničarski naraščaj. Poleg natakarskih tečajev pa je potrebna, še posebna šola za teoretsko in praktično vzgojo hotelskega osobja, po vzorcu enakih šol v inozemstvu. Za 'vzdrževanje te šole bo prispevala tudi banska upra-a. Razvila se je nato debata o sedežu te šole, pri čemer se je izkazalo, da mora biti šola zaradi pomožnega učnega osobja v kakem večjem 'mestu v Sloveniji, zato je bil uoločen Maribor. 0 poročilu se je razvila debata, v katero so ponovno posegli gg. dr. Šter, Kenda, Koritnik, Velikonja i. dr. Dr. P l e s s je iarazil bojazen, da šola ne bo imela željenega uspeha; dala nam bo preveč kandidatov za mesta, ki jih pri nas absolutno ne bo. Manjka nam predvsem servirnega personala. Zato naj bi se predvsem podpirale že obstoječe ustanove, ki uspešno organizirajo in financirajo razne gostilničarske tečaje, ki so za 'pospeševanje tujskega prometa zlasiti v podeželju najbolj potrebni. Podban g. dr. Pirkmajer je nato pojasnil, da gre za projekt ustanovitve Iržavne hotelirske šole za celo državo. Med slučajnostmi so se predlagali razni ukrepi glede voznega reda, cest itd., nakar je podban g. dr. P i r k m a j e r v toplih besedah s pozivom na živahnejše delovanje za povzdiigo tujskega prometa zaključil zbor ob 13-45. 0 POLOŽAJU ŽITNIH TRGOV V JUGOSLAVIJI. Privi'. d. d. za izvoz agrarnih pio-duivlov je imela 19. t. m. sejo, v kateri je bil podan pregled o njenem dosedanjem devetmesečnem delovanju; toliko časa namreč la družba obstoja. Govorili so največ o položaju na žitnih trgih in zlasti o vprašanju našega žitnega izvoza. Opozarjalo se je, da na svetovnih trgih cena pšenice še nadalje pada; od pričetka kampanje je bil padec na borzi v Liverpoolu 50-odstoten. Jugoslovanska pšenica je notirala v Liverpoolu ca. 80 Din. Zato so nparavili ukrepe, da se zagotovi pšenici na domačih trgih višja cena. Vlada je daia družbi denarna sredstva na razpolago. S tem so dobili za našo pšenico ceno 125 do 140 Din za 100 kg, in sicer v rečnih postajah na vlačilcih naloženo. Pozneje so cene zvišali in vsakdo je mogel svoje blago prodati. V Srednji Evropi je bila prodana jgsl. pšenica večinoma po 114 do 140 Din Iranko odhodna postaja. Tako se je dosegla pri vagonu za ca. 4000 Din boljša cena kot sicer v najboljšem slučaju v Zahodni Evropi. V decembru je bil že velik del zvoznega previška prodan v inozemstvo. Tedaj je nastopilo živahnejše povpraševanje domačih mlinov, in tako se je mogla cena zopet utrditi, od 140 do 165 Din. Pariteta zahodnoevropskih trgov je bila prekoračena za 60 do 70 Din. Od začetka avgusta do konca decembra je bilo eksportiranih 13.000 vagonov no- ^nudbg.pouDtakuaiiu Henrika Štolca sinovi, Novi Sad, Kralja Aleksandra ul. 20, želi stopiti v stik s tukajšnjimi tvrdkami, ki izdelujejo lestvice za ognjegasce, škropilnice in ostalo ognjegasno orodje. Franc Pils Soline, Steyr, Postfach 10, Ob. Oest., želi stopiti v stik s tukajšnjimi trvdkamii, ki izdelujejo jedilno orodje iz aluminija in alpake. Za uvoz živine iz Jugoslavije v Italija se zanimajo naslednje tvrdke: Fratelli Buffoni, Milano, Viade Molise 68; Co-lombo & Quaglia; Marelli & Marcora; Bianchi Giuseppe. — Oferte je posf.ati tvrdkam neposredno. IZVOZ BLAGA V ŠPANIJO. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine obvešča vse interesente, da se pri uvozu blaga v Španijo zahteva potrdilo o izvozu blaga. Če uvoznik 'tega potrdila nima, se blago zacarini, kot da prihaja iz države, s katero Španija nima pogodbe, to je po splošnih carinskih predpisih in ne po predpisih pogodbe. Naročajte ln podpirajte »TRGOVSKI LIST«! Mednarodni vzorčni sejem v Pragi se vrši od 22. do 29. marca t. 1. Natančnejše podatke dajejo čslov. konzulati. Mednarodni sejem v Bruslju se bo vršil od 8. do 22. aprila, velesejem v Leipzigu pa od 1. do 7. marca. VI. mednarodni vzorčni sejem v Solunu se bo po uradnih grških podatkih vršil od 13. do 27. septembra. V Katovicah (Poljska Šlezija) se bo vršiil od 22. maja do 6. junija vzorčni sejem, druga takšna tamošnja prireditev. bona Tečaj 20. februarja 1931. Povpia- ševanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 1 h. gold. . 22-80 Berlin IM 13-495 13-525 Bruselj 1 belga —•— 7-9211 Budimpešta 1 pengo . * — 9 9096 Curih 100 fr 1094-40 1097-40 Dunaj 1 šiling 7-9G31 7-9931 London 1 funt 275-66 276-46 Newyork 1 dolar ... 50-625 56-825 Pariz 100 fr 221-76 <>23-76 Praga 100 kron 167-60 168-40 Trst 100 lir 296-26 298-26 Trgovska bilanca Avstrije v januarju je bila visoko pasivna: uvoz 171'2 mili j. šil., izvoz 93‘7 milijonov, pasivnost 77-5 milijonov. Mehikanska vlada bo znižala davek na srebro, ki se producira doma v Mehiki, od 6 na 2'5%, da prepreči zatvoritev šlev.iiliiili srebrnih rudnikov. Število brezposelnih v Angliji je bilo 9. t. m. z 2,637.01H) za 1,117 000 višje kot lani ob istem času. Skandinavska novčna zveza je predmet posvetovanj skandinavskih novčnih lank, ki se vršijo te dni v Koeben-havnu. Obtok bankovcev v Češkoslovaški je pri 5954 milijonih Kč krit z 48-5%. Belgijski kartel surovega železa, ki mu pripada tudi francoska in luksemburška produkcija litega surovega železa, je podaljšan od 1. apr.illa naprej za 6 mesecev. Nemška Bančna in Diskontna družba, ki je razdelHIa za leto 1929. še 10% dividendo, bo razdelila za leto 1930. samo 6-odstotno. Nemška zunanja trgovina v januarju je padla po vrednosti tako v uvozu kot v izvozu, primerjano s trgovino v decembra; bilanca jeza 100 milijonov mark . aktivna. Število obratujočih vreten v USA se navaja s 25,600.000 proti 29,200.000 dne 1. februarja 1930. Nemška strojna industrija je nila v januarju zaposlena samo s 43% svoje kapacitete. Dobava inozemskih kreditu 1 se označa kot prva bodoča naloga nemške gospodarske politike. Notranje čslov. posojilo v znesku 1300 milijonov Kč ima emisijski tečaj 95-75 odstotkov; emitirano bo v prvih dneh marca. Obtok bankovcev v Avstriji je izkazan s ca. 873 milijoni šilingov, kritje mu je 80-0- odstotno. Ceno bencina v Avstriji je tamošnji kartel na novo znižal, na Dunaju n. pr. pri sesafjkah od 40 na 38 grošev pri litru. Ceno bencina v Češkoslovaški pa hočejo obratno občutno zvišati, od Kč 2'10 na Kč 2-50, in sicer vsled zvišanja davka na bencin od Kč 13 na Kč 75 pri 100 kg. Položaj nemške železne industrije je nespremenjeno neugoden; od 161 plavžev jih dela samo 61, dočini vsi ostali mirujejo; in tudi nič ne kaže, da bi se položaj v doglednem času spremenil. »Das Rccht des Kaufman n s« in »Die Wir'tschaft des Kautmanns« se imenuje na Dunaju 1., Wippllingersitr. 22, izhajajoči časopis,, čigar februarska številka ima prav zanimivo vsebino. Trgovska bilanca Francije v januarju izkazuje 3817 milijonov frankov uvoza, 937 milijonov manj kot tani, in 2574 milijonov frankov izvoza, 1131 mili j. fr. unanj kot Jani. Je torej zelo pasivna in padec v obeh smereh prav velik, posebno v eksportu. Ceno bakra so v Londonu zvišali in označajo to kot hausse-sunek. Obtok bankovcev v Nemčiji je izkazan s ca. 3900 milijoni mark, kritje z 62-5%. Japonci se zanimajo za rusko žito, ki je ob isti kvaliteti kot kanadsko dosti cenejše kot to. Januarski izvoz iz USA je z 250 milijoni dolarjev najnižji od 1. 1922. dalje, uvoz s 183 unilij. dol. pa najnižji od leta 1921. naprej. Chrysler skoraj brez dobička; za leto 1930. je izkazan dobiček s 430.000 dol., dočiin je bil leto prej izkazan z 22 mili j. dolarjev. Produkcija premoga v Ogrski pada; J. 1929. so nakopali 78.680 milij. stotov črnega premoga, 1. 1930. .pa 69-850 milij. stotov. Brezposelnih v Češkoslovaški navaja minister Behine s 600.000; to je neprimerno več kot jih navaja uradna statistika. Produkcija bakra v Katangi (Belgijski Kongo) bo reduciral tamošnji bakreni trust od 11.000 na 10.000 ton. Gozd v stiski. Najveeja vrednota našega narodnega gospodarstva je gozd. Iz gozda črpa naš narod, naša država vse svoje življenske sile. Skoraj eno tretjino (7,586.026 ha) cele površine naše kraljevine. (24 milijonov 898.000 ha) pokrivajo gozdovi. Spričo okroglo 12 milijonov prebivalcev odpade na vsakega .prebivalca Jugoslavije okroglo 058 ha gozda. Tako spada Jugoslavija z ozirom na gozdno bogastvo med najbogatejše dežele na kontinentu iin je za Finsko, Švedsko in Rusijo na četrtem mestu, dočim slede Jugoslaviji Romunija. Avstrija in Bolgarija, ki 'imajo relativno skoraj enako gozdno površino. V naši Dravski banovini je znašala koncem I. 1929 celokupna površina gozdov po davčnem katastru 690.606 ha ali 44'2% celokupne površine odnosno 46'3 % produktivne površine banovine. V resnici z gozdom obraslo površino pa je ceniti na 721.445 ha, torej' kakih 48‘4% produktivne zemlje. Posamezni posestniki razpolagajo z različno obširnimi površinami, poraščenimi z gozdovi Največ je takih, ki imajo manj nego pet hektarjev gozda. Približno 1333.280 posestnikov ima do 50 ha gozda. Posestnikov, ki imajo 50 do 100 ha gozdnega posestva, je 398, takih, ki imajo 100 do 300 ha gozda, je 231, 300 do 500 ha je 37 posestnikov, 500 do 1000 ha 33 posestnikov, nad 5000 ha pa samo 2 posestnika. Nad 10.000 ha imajo samo 8 posestniki. Med te so všteta državna itn verskcizakladoa posestva: državnih gozdov je 1509 ha, verskozaklad-nih pa 27.042 ha. Če računamo, da v celi Jugoslaviji prirasteta približna dva kubična metra lesa letno na hektar, tedaj pridelamo letno okroglo 14 milijonov kubičnih metrov lesa. Čeprav v premnogih pokrajinah naše kraljevine še nimamo urejenega gozdarskega gospodarstva in je izraba gozdov docela ekstenzivna, tako da ostane do 20% neporabljenih ostankov po sečnjah, vendar imamo prav posebno v Dravski in Savski banovini naravnost vzorno urejena gozdna gospodarstva. Prav posebno moramo povdar-iati, da pridejo pri vzoimem gospodarstvu v poštev predvsem gozdna veleposestva. Žal da učinkuje še nerešena agrarna reforma glede gozdnega posestva zelo slabo na način gospodarjenja V teh gozdnih 'kompleksih, ikar pamenja •za gozdarstvo v državi nepregledno škodo. Vsa ta ogromna letna produkcija lesa v naši kraljevini tvoiri seveda podlago 'zelo razvite lesne industrije. Jugoslavija, ki je sicer agrarna dežela, ima z ozirom na svoje gozdarstvo vse predpogoje, da postane važna industrijska država. Že dosedanje naprave v, tej gospodarski panogi so na precejšnji višini, ker se tiče kakovosti in delazmož-nogti strojev, kakor tudi izdelkov. Od vseh industrij naše kraljevine je lesna industrija najbolj razširjena in razpolaga tudi z največjimi kapitalijami. Zelo razvita je tudi pohištvena industrija, izdelovanje sodov, kopit, celuloze, papirja Itd. Pozabiti pa tudi ne smerno hišne lesne obrti. L. 1929 je bilo v naši banovini 2324 žag iin sicer 2017 vodnih in drugih pri-mitivnejše vrste, nadalje 307 modernih s poLnojarmeniki. Poleg žag imamo pa tudi kaj lepo razvite razne druge indu-sti ijske obrate: 7 tovarn za parkete, 1 o izdelovalnic zabojev, 14 izdelovalnic sodčkov, 51 tovarniških izdelovalnic pohištva, 2 tovarni za izdelovanje kopit, 3 tovarne za izdelovanje lesenih cvdkov, 4 tovarne iza celulozo, 8 tovarn za lizde-ovanje lepenke, 1 tovarno za izdelo-'anje lesne ivolne, 1 'tovarna za izdelo-a,1je vžigalic, 1 tovarna za izdelovanje esenih podpetnikov, 15 izdelovalnic < >©sloviine in tanina, med njimi 2 venci tovarni za impregniran je lesa itd. Les tvori prvo in glavno postavk10 v aasem izvozu, ki je odločilna za našo Plačilno bilanco. L. 1929 je znašal naš skupni izvoz 5,329.866 ton v vrednosti 7-921,708.000 dinarjev — izvoz gozdnih Produktov pa 2,477.796 ton (46*5%) v vrednosti 2.189,840.000 Din (27‘6%). Iz vsega tega razvadimo, da je gozd naša mnjdnagooenejša dobrina, iki jo je nam dala priroda, zadnja rezerva ne sanio tnal ega gozdnega posestnika, mar- več tudi splošnosti, toda te tedaj, če >ra-cionelno gospodarstvo omogoča, da se zbirajo te rezerve, ki bodo ne le posamezniku, imanveč tudi splošnemu narodnemu gospodarstvu v časih .pomanjkanja in stiske na razpolaganje. Tisoči iin tisoči rodbin so navezani na svojo gozdno grudo, ki eo jo podedovali od generacije do generacije, na donos iz gozdov. Tisoči in (tisoči eksistenc, ki so šot delavci, nameščenci, vozniki zaposleni, so navezani na uspevajoče gozdno gospodarstvo. Vse te okoliščine mora naša javnost upoštevati. Zavedati se mora velikega pomena, ki ga imajo gozdovi za naše narodno gospodarstvo, in mora z razumevanjem in interesom zasledovati vsa vprašanja, tičoča se varstva 'in racionalnega izkoriščanja gozdov. Toda žal, da se to pri nas ne godi. Ravno merodajni krogi, ki so pravzaprav upravitelji našega državnega gospodarstva, ne znajo ali pa nočejo zadostno vpoštevati tega dejstva. Vsepovsod se danes razlega klic: »Gozd v stiski 1« Tudi naši sosedi, gozdni posestniki v Avstriji, so ob dvanajsti uri zaklicali: »Wald in Not!« Dne 28. januarja t. I. se je zbralo na Dunaju nad en tisoč zastopnikov gozdnih posestnikov, ki so javno in glasno obrazložili svetu, v kako obupnem stanju se nahaja avstrijsko gozdarstvo. Temu zborovanju fso med drugimi prisostvovali: zunanji minister dr. Schober, zvezni poljedelski minister Andrej Thaler, zastopniki trgovinskega in železniškega ministrstva, generalnega ravnateljstva avstrijskih zveznih gozdov, številni narodni in deželni poslanci, profesorji poljedelske visoke šole •itd. — O gozdu in njegovem pomenu za splošno gospodarstvo je govoril ing. Looker, predsednik avstr. drž. gozdarskega društva, ki je končal svoj; govor s sledečimi besedami: »Danes se nahaja gozdarstvo pred polomom, ki ga indirektno povzroča kriza v lesni trgovini. To, kar pričakujemo, če ne pride v poslednji uri pomoč, je: zmanjšanje sečenj, zanemarjanje gospodarstva, brezposelnost, zadolževanje, prisilne prodaje, odtujevanje ali razkosavanje velikih obratov, odseljevanje gozdnih kmetovalcev. V Avstriji, tej alpski deželi ®e bo vedno glasilo: gozd v stiski, narod v stiski (\Vald in Not, Volk in Not).« O bedi gozdnih posestnikov je govoril dež. posl. J. Fischer, ki je rekel, da je položaj gozdnih kmetovalcev tipična slika popolnoma skrabirane produkcijske panoge. O položaju gozdnega veleposestva jel govoril Peter Revertera, ki je ma-glašal, da je najnujnejša naloga vlade, da spravi gozdno gospodarstvo z razumnim, donosu gozda prilagodenem obdavčenjem v normalni tir, da zopet pospeši razmah gozdnega gospodarstva z znižanjem davkov, kar bo blagodejno vplivalo lia vse lesno gospodarstvo, lesno industrijo, delavstvo in nameščenstvo in is tem na splošno narodno gospodarstvo. — O gozdu kot davčnem objektu jo poročal itehn. svetnik J. Frank, ki je v svojem referatu dokazal, da je pre-obdavčenje glavni moment krize v gozdnem gospodarstvu. O socialnih in drugih dajatvah gozdnega gospodarstva je govoril F. Thurn-Valsaesina, ki je izvajal, da so socialna bremena bistven faktor produkcijskih stroškov im da je treba uvesti razen znižanja davkov tudi znižanje socialnih bremen, ne da bi se ■> teni odvzelo delavcem, zakonito varstvo za slučaj bolezni in nezgode. Tudi pri nas je klic: »Gozd v stiski, narod v stiski!« Zato naj tudi naši merodajni činitelji vipoštevajo ta telic ter pridejo na pomioč ob dvanajsti uri našemu — gozdnemu posestniku. Društvo gozdnih posestnikov v Ljubljani. Svarilo pred nesolidnimi tvrdkami. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine opozarja, da sta prišla v našo kraljevino v svrho sklepanja kupčij iz Švice dva trgovca, ki se pečata z nakupom živine in jajc, in sicer Otto Herzog iin Edvard B n d r y. Oba sta poznana kot nesolidna trgovca in se zato interesenti svarijo, da so oprezni pri sklepanju kupčij z njima. Dobave. Prometno - komercijelni oddelek Direkcije držav, železnic v Ljubljani sprejema do 23. februarja t. 1. ponudbe glede dobave tiskovin. — Gradbeni 'Oddelek Direkcije držav, železnic v Ljubljani sprejema do 24. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 100 kg .motvoza; do 27. februarja t. L pa glede dobave 830 komadov, hrastovih pragov. — Dravska direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani sprejema do 26. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 4 blagajn. ■— (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih in direkcijah). — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 25. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 20C0 kg olja ter glede dobave kabla. — Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 26. februarja t. 1. ponudbe glede dobave olja za vozičke; do 5. marca t. 1. pa glede dobave inozemskih časopisov. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik (Srbija) sprejema do 2. marca t. II. ponudbe glede dobave ka-blovskega materijala; do 9. marca t. 1. pa glede dobave 6000 kg strojnega olja. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 5. marca t. 1. 'ponudbe glede dobave 300 kub. m jamskega lesa. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 5- marca t. 1. ponudbe gllede dobave električnega materijala, 40 komadov karborundum plošč iin 30 m gumijevih cevi. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 9. marca t. 1. ponudbe glede dobave železnih drogov ter glede dobave 1 pianimetra. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 3. marca t. 1. pri Splošni vojni intendamturi v 'tirani (Albanija) gllede dobave pisarniškega materijala. —• Dne 7. marc t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave jeklenega materijala; pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu pa glede dobave 250 kub. m hrastovega lesa. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani interesentom na vpogled). Prodaja lesa. Mestno načelstvo v Celju sprejema do 1. marca t. 1. ponudbe glede prodaje llesa. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani). pomila TRŽNE CENE V MARIBORU •dne 15. februarja 1931. Govedina: 1 kg govejega mesa I. 18 do 20 Din, II. 14—16, 111. 8—12, jezika svežega io, vampov 5—11, pljuč 5—8, ledvic 16—18, možganov 20, parkljev 4 do '5, Hoja 2-50—10. Teletina: 1 kg leletiine 1. Din 22—30, 11. 12—20, jetr 20—25, pljuč 16 , Svinjina: 1 kg prašičjega mesa 10 do z4 Din, sala 17—18, črevne masti 10 do 12, pljuč 8—12, jetr 8—12, ledvic 2— do 24, glave 8—10, nog 8—10, slanine sveže 12—16, papricirane 20—24, preka je-ve pšenice; doma je bilo v istem času porabljenih 45.000 vagonov. Cena koruze je ostala nespremenjena; prodaja v Srednji Evropi, zlasti v Češkoslovaški in Avstriji, je bila izredno dobra. Cene so znašale Din 85 franku vlačilec izvozna postaja. Za bodoči čas so izgledi prav tako zelo dobri. Največja konkurenca je prišla iz Romunije, ki je stalno ponujala 1 do 2 Kč boli j poceni. Konkurenca se je tikala tudi znižanja izvoznih pristojbin. ne 20—i24, masti 18—20, prekajenega •mesa 18—34, gnjati '26—34, prekajenih nog 6 do 8, prekajenega jezika 28—34, prekajene glave 10. Drobnica: 1 kg ovčjega mesa 10—14 dinarjev. Klobase: 1 kg krakovskih klobas’ Din 32—40, debrecinskih 28, brunšviških 17 do 20, pariških 25—28, posebnih 25 do 28, safalad 25—28, hrenovk 28—30, kranjskih 34—36, 1 kom. prekajenih 4 do 5, 1 kg mesenega sira 28, tlačenk 20 do 24, salame 80—100. Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. Din 10, II. 5. Kože: 1 kom. konjske kože Din 150, 1 kg goveje kože 10—11, telečje kože 18, .svinjske kože 8, gornjega usnja 65 do 90, podplatov 60—65. Perutnina: 1 piščanec majhen 15—20 Din, večji 25—35, kokoš 30—45, raca 30 do 40, gO'S 70, puran 60—80, zajec domač majhen 10—15, večji 25—40. Ribe: 1 kg krapov Din 22, ščuk 25, morskih rib 16—34, polenovke 12—18. Mleko, maslo, sir, jajca: 1 liter mleka Din 2—3, smetane 12—14, 1 kg surovega masla 32—36, čajnega masla 48, masla kuhanega 44, ementalskega sira 60 do 80, polemeutalskega 20—24, trapist-nega 26—34, grojskega 30, tilsitskega 30 do 32, parmezana 80, 1 kom. sirčeka 3 do 5, 1 jajce 0'90—1*25. Pijače: 1 liter vina novega Din 9—14, starega 16—24, piva 9, 1 steki, piva 5 do 5-50, 1 sodček piva (25 1) 150, I Hiter žganja 36—44, ruma 36—56, sadjevca 4 do 5, 1 pokalica R50—2. Kruh: 1 kg belega kruha Din 4-50, črnega 4, 1 žemlja 0-50. Sadje: 1 kg jabolk Din 4—10, posušenih sliv 10—12, 1 Himena 0*50—0-75, 1 oranža 0-75—2'50, 1 kg rožičev 6—8, smokev 7—12, dateljnov 40, mandeljnov 42—56, orehov 8, luščenih orehov 30 do 32, rozin 14—24, maka 12—16. Špecerijsko blago: 1 kg kave I. Din 40—90, II. 44—70, pražene I. 50—96, II. 44—86, čaja .70—250, SOli 2*75, popra celega 44—60, mletega 44—60, cimeta 52 do '60, paprike 30—60, testenin 7—12, •marmelade 18—40, ipekmeza 10, medu 14—20, sladkorja v prahu 13—14, v kristalu 11-50—12, v kockah 13—13*50, kvasa 34—40, škroba pšen. 12—20, riževega 16—24, riža 4—19, kisova kislina 45 do 50, kisa navadnega 1/50—2, vinskega 3—8, olja olivnega 17—38, bučnega 11 do 12, špirita denat 7—12, 1 kg mila 13 do 18, isode T80—2, ječmenove kave 8 do 14,' cikorije 17—24. •: Žito: 1 kg pšenice Din 1/50—2*50, rži 1-40—2, ječmena 1-40—2, ovsa 1/60 do 2-20, koruze 1-20—2, prosa 1-25—3, ajde 1-35—2, fižola 1-40—2, graha 13—14, leče 10-14. Mlevski izdelki: 1 lig pšenične moke OOg Din 3-10—3-50, 0 3-05—3-50, 1 2-95, 2 2-85—2, 4 2-70—2-80, 5 2-55—3, 6 2*35 do 2'75, 7 1-60—2*50, ržene moke L 2-85 do 3T0, II. 2-45—2-80, prosene kaše 3 do 4-50, jeomenčka 3-50—14, otrobov 1 do T75, koruzne moke 1-50—225, koruznega zdroba 2-40—4, pšeničnega 3:35 do 4-50, ajdove moke št. 1 5-40—650, št. 2 3-50-6, kaše 4—6. ,iS Krma: 1 q sladkega ali kislega sena Din 60—80, otaive 65—75, ovsene, pšenične ato ržene slame 55—60. Zelenjava: 1 kom. endivije Din 0-50 do 3, 1 kupček motovilca 1, 1 kg radiča 12—14, 1 glava zelja 150—4, ohrovta 1-50—6, 1 karfijiolla 6—16, 1 kupček špinače 1, 1 šopek peteršilja 025, zelene 0-50—4, zelenjave za juho 025, 1 kg čebule 2-50—3, česna 16, 1 ikom. pora 025 do 0-50, 1 kupček korenja 1 kom. pese rdeče 1, repe 025, kolarabe 025—050, 1 kg krompirja 0-75—1*50, hrena 18, kislega zelja 4, kisle repe 2. MARIBORSKO SEJMSKO POROČILO. Povprečne cene za različne živalske Prignanih je bilo 6 konj, 14 bikov, 152 volov, 261 krav in 4 teleta, skupaj 437 komadov. vrste na sejmu dne 10. februarja 1931. so bile sledeče: Debeli voli 1 lig žive teže Din 7-75 do 9, poldebeli voli 6-50—6-75, plemenski voli 5"50—6, biki za klanje 650—8, klavne krave debele 550—6, krave za klobasanje 2*50—3, molzne krave 4*50 do 5-50, breje krave 4-50—5*56-, mlada živina 650—7-50. — Prodanih je bilo 126 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 4 komadi, v Italijo 8 komadov. Mesne cene: iVdlovsko meso I. vrste 1 kg Din 18—20, II. vrste 14—16, meso od bikov, krav, telic 10—14, telečje meso I. vrste ‘22'—35, II. vrste 15—20, svinjsko meso 14—20. Na svinjski sejem dne 13. februarja 1931. je bilo pripeljanih 88 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči, 7—9 tednov stari, kom. Din 150—200, 3—4 mesece stari 250 do 380, 5—7 mesecev 400—550, 8—10 mesecev 600—800, 1 leto stari 900—1160. 1 kg žive teže Din 8—9, 1 kg mrtve teže Din 10—12. — Prodanih je bilo 31 svinj. Motvoz Grosuplje slovenski izdelek * Svoji k svojin \ ^osup^ ¥»«vo Napeljava ifrelovodov po naj-nove|šem sistemu Jamstvo za solidno Izvršitev Oblastno koncesijonirana in* italacija vodovodov Oddelek za strokovnjaško Izvršitev In popravo vseh vrst auto' blatnikov in hladilnikov jjjjll IIIIIIIIIIII it ll II |i IIIIII liillHiiiiiiiHjjii Iščemo za našo tovarno KUVERTAMI LJUB LIANA I i TVORJUCA KUVERT IN S KONFEKCIJA PAPIRJA = I imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii in peprezenfafivnega, izkušenega stalnega potnika, ki bi nas zastopal v Sloveniji Ponudbe na: »Hiviera" fabrika sapuna, sviječa, sode i rafinerija ulja Kolov ("Boba Koleraba) trgovci in industrijci! Trgovski lisi se priporoča za inaeviv anf el ČSrzoiavi: SKrispercoloniate £jubljana — ‘Gele/on št. 2263 Ani. Krisper Coioniale Častnih: Jo sip Verlič Ejubljana Zaloga špirita, raznega žganja i:i rjo kave. n\ • / _ . -j-j konjaka. SMlini za dišave. mUUTICLJSkCt CCS 1(2 JJ ^Mineralne vode. %olna postrežba Ustanovljeno leta 1840 Ceniki na razpolago »A^UIPPA« v oMiki knjige MUDI . , idobitev na času Največjo sigurnost Najhitrejšo kontrolo }’oi>oln red Prihranek na prostoru Ugodno shranitev knjig v ognja-varnih blagajnah ODSIRANfUJE: Napačno odložitev in »meinjavo Izgubo listov Napake Zamudno iskanje GLAVNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO Prospekti brezplačno! M. TIČAR, LJUBLJANA Ustanovljeno leta 1906 t Ljubljana Gradišče 10 TISKARNA Najboljši stroji! Vsak kupec najboljša referenca Tudi na obroke dobavi tvrdka ike m [i. Zagreb Sajmište 56 Telefon štev. 22,:h ■BHH m m E5ES55 !!LL.—-— ■MBHN MERKUR Ll U B LJ AN A - GREGORČIČEVA 23 -------------Telefon 2552—---------------------- Knjige, časopise, ra£una, vizitke, memorande* liuvorte, tabele, lepake, letake, naročlbic« w Islofcih s poljubnim štaniJom listov, barvotiske, cenike ka cer tudi vse d/ag« tiskovine dobiivlja Miro in pa itmar.! h Ctinab. £a večja narečila :ahl9vaite pioMtunel — Lastna knJgoitesMieal Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. M1CHALEK. Ljubljana.