TRST, torek 6. marca 1956 Let0 XII. - št. 56 (3294) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638. 93^808, 37-338 37-338 • MONTECCH1 St. 6, II nad. — TELEFON 93-80* IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA 5t. 2» — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ce,dietna 4100 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. ,SlDe v širini i*' GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založoa Slovenije, stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - lzdaia Založništvo tržaškega tiska O. ZOZ-irst tETRTEGA KONGRESA CGIL V RI RIJ uresničenje gospodarske politike ki bo slonela na interesih delavcev '°^eno staro tajništvo CGIL z glavnini tajnikom I>i Vittorioni na čelu pomeni kongres korak naprej v italijanskem sindikalnem gibanju ^ ob(*e (04 P°seb. dopisnika) | bolj stvarni. Diskusija je bi- . 5. — p. . , . la tnHi Hnlfar nnvPPa rlpmn. I' v nedei;„ tednu dni- se 0Bgres aR?, zaključil IV. ‘Pzejeli ra)?}7- Delegati so 120 res°lucije. iz- »dborf an?v ■ V novi vo' !!°Pane “lc‘'ni lstična j?*unistična, *ione katerem so za- 8?- anarhkt?ansko'soclallstle-« Cn Cna in st™ja U-i?P°lare-. Novt vodilni pdb0r bat0 izvolil ea tajnikrStV0' -Za gene' izvršni - taj.n‘Stvo. Za goljen G^.lka ie bil z°Pet S 2vezne t«fP-?e di Vittorio, l!5*®* Lizzad ^ so blli P°* ^), p“Zadri. Santi (socia-?lsla). za in Bitossi (komu-l°v Sl> bili ameslnike tajni-WoL1ZV,0lieni: Giaco-li^lo , D; z. Vasco Cesari, f?.areoni pvj ?Ia’ Manfredo Sppe *ed«lc° Rossi in Rednika |anzarella. Za 8>V°da za ^ (Zveznega 1' bil izvoiV® no skrbstvo) Roveda n senator Gio- ^aUkno°n Poroči'° je po- fc1 Nq»wVU senat^ Bita “bmev ■ omenil, kak-M “"gresa lmel° zasedate da je d; u sku ter de' ka,n° zanikan? ia na)bolj h *b nai S" trditev, po Sasprotinastala v CGIL k! čtVu vlaria8' V zveznem »tli. s« zast med stru)a' tu ‘Rjiva t Pane v CGIL, C izklb°-tnost- kar se-- Sloblie iatiu)e kritike in CGlL . * diskusije. h javila °d . bojjni„— Poleg zahteve vsega začet- SkJ JabtevomDZVlšaniu Plab i»-®eHbah i strukturnih farsko' ikarJe. Pogoj za HOVn - i—o države S- Socialno ob-k s..da tp „°nSres je po- tztiil. .era -, «v a ii,nPZaiani.a-. ki j‘h e obstaja- Potr^ikoli 1« vaadari .‘p iasn°- da" „ % Vuk lt»tereP°h1tlka- politi- „1 ^ blagl' ’a tii- zttviu , privilegiji «e i ijudit le na šaj" lah< lnim liudiSke izmere de-v:-etn 'n se zajamči k„' ®c'alna zaščita lilve &«» j- Nava kriz- kazal Pot re' d* J' iV b“ k»elm se Po gospo-» »- Do „ slonelo na de- 'j«la blagosVteananju zap°' ‘ijtalf,. Eoi!8,13")3. v na- is'lili l'dl doh?°i?arstvom ma' J:%oPlOB(T>olist°V: kl 50 ga Sa?tl ; Sospo,,.®11, m agrarci- £iav4o Arijski pomem 1» PohiJ razvoj na ih Jogani?0 z °Rrepitvi- J 'ac‘i° industrij- z nacio- nartSe 1 virov, ? > ir uenamb z irl-NHrl editi. Takš-N pa Predpo- Niih zagn. rn° reformo, SiVo zpr?J Irnretom 1 ^ Da mlje v indivi-S,%04a?s Zadružni obh-mPo^m',kj slon: na 4eJ Plač h v ' zvišanje ne do J čiovecun-Stin ^)e SP ga)e, popolno v Hki>^ svo" ,trJVj 0rmo a‘i . pa pomeni ^;; - WiV CGr,lzmert p0 zvišanju Na Zato ,sn°vnih za-!. bors..10 bo potrebna ly da h WV5a“?alt>a’ Se zagOt°- v,s K t; *r®ba tudi de-D« 'V jo brezposelnih. ^rme.eba dušeč? o-VHri>1e ,a Jutr ^lL ne sme 2? L.lo ,akcije za te ^VVaa»ej^‘ nedpenkiz- KtSfev^ po- bjj kotaiCciJe 2J?'lžllamo sin- KtKiViko hh"0tni P°d' ^ * jo h i Ko» v ka- da v„'t dobre o.ed.# eduj dno s ciljem, C‘% K ves delavski C io -°rbe bonitossiP‘.i0ti monopo-Kv> V v,del?>, da je W 'at; „rbe. Sertrašanie mr-SN n°vDe o? ,bo treba M?- En ft'°bOn,^aZ Ee bor’ PadarPtv m 111 za Vi itti uprašan z nepo-Nn Ch' TemJ-i delavcev V1 i>e< 'lplcni razvoj t aacia iUz,tl Proiz- .Vf Zat Pamiu blae°‘ S bdtita'o s Pa le redko ‘ 1 za L?}or* CGIL LONDON, 5. — Danes je britanska vlada objavila in predložila spodnji zbornici belo knjigo v zvezi s pogajanji zaradi Cipra. Po trditvah bele knjige so zlasti tri sporna vprašanja povzročila neuspeh posvetovanj med ciprskim guvernerjem in nadškofom Makariosom: 1. zahteve Makariosa za takojšnjo amnestijo vsen političnih pripornikov. 2- nesoglasja glede vprašanja, ali naj z avtonomijo britanski guverner. še dalje Ima nadzorstvo nad notranjo varnostjo ter nad zunanjimi zadevami in zunanjo obrambo. 3. nekatere zahteve Makariosa. naj bi predstavništvo ciprskih Grkov v ustavodajni skupščini imelo štirikrat toliko predstavnikov kakor turška manjšina na Cipru. Bela knjiga vsebuje tudi pisma, ki sta si jih izmenjala nadškof Makarios in guverner Harding, in vsebino izjav, ki jih je podal britanski minister za kolonije Len-nox-Boyd nadškofu Makario-su na Cipru. Tedaj je britanski minister sporočil, da bi Velika Britanija hotela poslati na Ciper posebnega komisarja, ki naj bi pripravil u-stavo po prejšnjem posvetovanju z vsemi sektorji javnega mnenja na otoku. Na podlagi te ustave bi guverner obdržal vso oblast na področjih zunanje politike in o-brumbe ter na področju javne varnosti, dokler bi to i-mel za potrebno. Minister je pozval Makariosa. naj bi prepričal prebivalstvo otoka, da sodeluje v ta namen in da preneha s* terorističnimi dejanji. V beli knjigi je dalje rečeno, da je minister za kolonije obljubil ukinitev obsednega štanja, ko se bo notranji položaj izboljšal, ter svo-ječasno amnestijo za vse, ki so bili aretirani na podlagi zakona o obsednem stanju, iz-vzemši tiste, ki so bili are- tirani zaradi nasilnih dejanj in zaradi nošenja orožja. Nadškof Makarios, pravi bela knjiga, pa je med drugim poudaril, da britanska izjava ne daje zadoščenja grškemu prebivalstvu na otoku, katerega edina zahteva je, da lahko svobodno odloča o svojem položaju. Dodal je, da sprejema s pridržkom sodelovanje pri sestavi ustave za prehodni . režim, ter je zahteval amnestijo za vse politične prestopke. Nadaljnja izmenjava pisem med ciprskim guvernerjem in Makariosom, zaključuje bela knjiga, je še povečala angleško-ciprska nasprotja. S tem v zvezi je danes govoril v spodnji zbornici britanski minister za kolonije Lennox-Boyd, ki je dejal, da je glavna naloga Velike Britanije po neuspehu pogajanj ((vzpostaviti spoštovanje zakona in reda na otoku«. Dodal je: almamo zadostne sile in smo odločeni to napraviti ter bomo tudi napravili« Izjavil je dalje, da britanska vlada ne misli zatrjevati, da se načelo samoodločbe ne bo moglo nikoli izvajati na Cipru. »Stališče angleške vlade, je dejal minister, je. da sedaj to načelo ne predstavlja praktičnega predloga u-postevajoč sedanji položaj na vzhodnem Sredozemlju.« Zatem je minister dejal, da je Velika Britanija ponudila ciprskemu prebivalstvu »precejšnjo dozo avtonomije«, ter je dodal, da bo britanska vlada pripravljena razpravljati o bodoči ureditvi na otoku s predstavniki ciprskega prebivalstva, «ko bo samovlada-nje pokazalo, da more ščititi interese vseh sektorjev prebivalstva«. »Bodoča u-reditev pa bo morala biti v skladu s strateškimi interesi Velike Britanije in njenih zaveznikov in bo morala upoštevati pogodbe, ki jih je Anglija podpisala* Minister je zatem obtoževal Makariosa, da noče obsoditi nasilja, in dejal, da to pomeni aktivno spodbujati nasilje, ter da hoče s tem prisiliti Angleže, da sprejmejo njegove zahteve. Nadškof Makarioe pa je danes poročal na posebni seji sveta ciprske etnarhije. Obtožil je britanske oblasti nepopustljivosti pri pogajanjih, dočim so bili ciprski predstavniki pripravljeni na številne koncesije, Nadškof je dejal, da r^i mogcče nikako pomirjenje brez poprejšnje celotne amnestije za politične pripornike, ki naj se izvede vzporedno z ukinitvijo obsednega stanja. Kar se tiče amnestije, pa je angleška vlada pokazala veliko nepopustljivost. Glede avtonomije v prenodni dobi pa je Makarios obtožil Angleže, da se niso hoteli obvezati glede pravic grške večine v ustavodajni skupščini in so zahtevali za guvernerja pravico, da obdrži nadzorstvo nad javnim redom. «Z drugimi besedami, je dejal Makarios, so Ciprčane pozvali, naj sprejmejo režim, pod katerim nikakor ni gotovo, da bodo nadzorovali svojo lastno skupščino, in na taki podlagi, kjer bi se oblast kolonialne vlade lahko neskončno vmešavala v vsa vprašanja z izgovorom javne varnosti« «Med razgovori z angleškimi predstavniki so naša dobra volja in naši dobri nameni vedno zadeli ob nepopustljivost drugih. V petih mesecih pogajanj je angleška vlada o-stala vedno na istem stališču, ki ga je vsakikrat označila z drugačnim frazeološkim prikazovanjem. Upoštevajoč vse to. dokler Velika Britanija ne bo spremenila svojega stališča ter ne bo pokazala spoštovanja in razumevanja za naše narodne težnje in za našo intelektualno raven, pozivamo grške Ciprča- ;anje delov- &'lifc8»’VOši(l°«odek P°-Str. \tt*avstva enotne NSSr*- o Voditelji SSS Confide in iJ* ust°.- se zbrali ?fe gosp°darstuh tl CV' kl v0m obrambo l "1 »N To polit'ico S J® ti,?0ra sluil- 5W8»AKr j® N.^toM8‘.a"ovijo'cVn: av vodite- 'proti* a* m,ožna 4a ■ ie Bittf ^toss' še V d* 1° Va‘ delav-v°litvt, prih(,dnjih >čUapredniL zma«aJ° - (k|ilna c krc* Fridolin, op., VREME VČERAJ Najvišja temperatura 12.7, ..aj-nižja 5,9, ob 17. uri 9, veter 25 km na uro, vlaga 47 odst., 0,9 mm padavin, nebo 8 desetin po-oblačeno, morje razgibano, tem peratura morja 6,8 stopinje. r riaono, w., Sonce vzide ob 6.35 ini z* ^ 17.58 Dolžina dneva M-«* vzide ob 2.58 in zatone ■e UU Z.,DO rit a.«-!-- Jutri, SREDA 7. Tomaž Ak„ c. u„ Zvw» IZJAVA »SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUZENJAs Beograjski sporazumi omogočajo okrepitev gospodarske vloge Irsla Šef italijanske delegacije dr. Storoni izjavil v Trstu, da se bodo v ozračju prijateljskega gospodarskega sodelovanja lahko razvili tudi politični odnosi V nedeljo se je ustavil v Trstu dr. Storoni, šef italijanske delegacije, ki je podpisala v Beogradu sporazume o gospodarskem sodelovanja, o posebnih dobavah in o ribolovu ter imel krajše razgovore s predstavniki tržaške trgovinske zbornice. Pred odhodom v Rim je visoki italijanski predstavnik izjavil, da so podpisani sporazumi presegli pričakovanja in da se je med razgovori ponovno pokazalo, da se jugoslovanski in italijanski trg spopolnjujeta, ter da obstajajo še številne odprte možnosti obojestranskega koristnega sodelovanja-Podpisani sporazumi predstavljajo torej pomemben korak naprej ne samo v razvoju gospodarskih odnosov med obema deželama, temveč tudi pomemben prispevek k ugodnemu razvoju političnih odnosov. » Podpisani sporazumi bedo nedvomno prispevali k okrepitvi gospodarskega sodelovanja tudi na našem področju, giede česar smo se obrnili na tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja, kjer smo dobili sledečo izjavo: uSlovensko gospod, združenje je Še v preteklosti /naredilo vse korake, da bi prišlo do okrepitve gospodarskega sodelovanja in je v ta namen interveniralo tako ob pogajanjih o obmejnem osebnem prometu, ki so se u-godno zaključila v Vidmu, ket glede trgovinske izmenjave med Trstom in sosednimi jugoslovanskimi področji. Seda) podpisani sporazumi, ki predvidevajo obsežna naročila jugoslovanske industrije, ki bodo dosegla 60 milijonov dolarjev, omogočajo tudi Trstu izvajanje p rirodne posredniške vloge, saj je tržaško gospodarstvo tesno povezano z jugoslovanskim ter poznajo tržaški gospodarski krogi potrebe ter želje jugoslovanske industrije. Istočasno pa omogoča podpis omenjenih sporazumov tudi rešitev nekaterih lokalnih vprašanj, ki še vedno zavirajo razvoj prometa in predvsem vstop v veljavo trgovinskega sporazuma, podpisanega 1- aprila ..955 v Rimu, ki se še vedno ne izvaja. Slovensko gospodarsko zoru šen je izraža prepričanje, da se bodo v ozračju prijateljskega gospodarskega sodelovanja razvili gospodarski odnosi in to ne samo v korist Trsta, temveč o korist celotnega italijanskega in jugoslovanskega gospodarstva.» Poročali smo že, da so bili v Beogradu podpisani trije gospodarski sporazumi. Prvi sporazum predvideva sklenitev investicijskih naročil z jugoslovanske strani na italijanskem trgu v skupni vrednosti 60 milijonov dolarjev, od česar bo odpadlo 45 milijonov na kredite, medtem ko daje 15 milijonov dolarjev Jugoslavija na razpolago iz reparacijskega taču- ha- , Pogoji za izstavljanje kreditov so zelo ugedni, saj sporazum ne predvideva posebne liste blaga in določa 5 26-odrtotne obresti, ki vključujejo vse finančne stroške, v zvezi z izdajo kreditov. Razume se, da prihajajo za iz-dajanje kreditov v poštev tudi tržaška industrijska podjetja in med njimi zlasti o-brati CRDA, Aquila, Ilva in tudi ostala srednja in mala industrija. Poleg tega obsta-jajo seveda tudi številne možnosti posrednikih pt s.ov v okviru velikih italijanskih industrijskih podjetij. Drugi sporazum urejuje vsestransko tehnično sodelovanje v industriji, kmetijstvu, prometu, ladjedelništvu itd. S tem sporazumom se bodo torej !>hk0 okrepile gospodarske vezi med 'baškimi in jugoslovanskimi podjetji. ki so se Že razvile v preteklih letih. pometite l je tudi .retji •porazum, ki urtjuje vprašanje ribolovi ir, dovolj rje i-talijanskim ribič, m lov okrog otokov Pelagruža, Jabuke in v ozkem pasu v zgornjem delu istrske obale. S temi gospodarskimi sporazumi, ki predstavljajo na- daljevanje in izpopolnitev sporazumov, ki so bili sklenjeni pred letom 1. aprila v Rimu, se bo torej razvilo obojestransko gospodarsko sodelovanje in je bil storjen pomemben korak naprej v razvoju odnosov med obema deželama. Upravičeno iahko tudi pričakujemo, da ,|e bil s tem napravljen tudi jn-memben korak za rešitev o-stalih perečih političnih vprašanj in med njimi predvsem za izvajanje londonskega sporazuma. Obvestilo Slovenskega gospodarskega združenja Prijava dohodkov po zakonu Vanom Slovensko gospodarsko zdru ženje obvešča: Po predpisih Vanonijevega zakona morajo vsi davkoplačevalci do 31. marca 1956 prijaviti davčni upravi svoje dohodke v letu 1955. Ker so za izpolnitev te obveznosti v zakonu predvidene kazni in sicer: avtomatično zvišanje dosedanje davčne osnove za 10 odst. ter denarne kazni od 5000 do 10-000 lir in seveda vpis kazni v kazenski list, priporočamo članom, da izvršijo prijavo v omenjenem roku. Tajništvo SGZ bo tudi letos za člane sestavljalo in vlagalo prijave ter bo članom dajalo vsa zadevna pojasnila in nasvete. Člane, ki se bodo za sestavo in vložitev prijave obrnili na tajništvo SGZ, vljudno napro- šamo, da čimprej zberejo podatke in dokumente, ki so potrebni za sestavo prijave, m sicer: J. Osebne podatke prijavitelja ter družinskih članov, ki živijo z njim v družinski skupnosti, to je datum rojstva kraj rojstva, očetovstvo- 2. Podatke o hišah in drugih zgradbah, ki so last prijavitelja, to je število nadstropij in prostorov, znesek najemnin ter obdavčljivi iznos iz leta 1938 oziroma podatke eventualnega sporazuma, če je bil dosežen. 3. Davčne plačilne liste za leta 1955 in 1955-56. 4. Trošarine . in davek na poslovni promet (IGE) plačane v letu 1955. 5. Zneske drugih davkov n taks, ki te nanašajo na obrat, kot so; taksa na napisne table. za odvažanje smeti, za mere in mteži, za zasedbo javnega prostora, za obnovo upravnih dovolilnic, za prometno dovoljenje in podobno. 6. Najemnino za lokal v letu 1955 in podatke o lastniku- , X 7. Izdatke za kurjavo, luč, vodo, plin, industrijski tok, vzdrževanje prostorov, inventarja, reklame, prevoze blaga, potnine, provizije, poštnine, telefon, pisarniške potrebščine, zavarovanje in podobno. i. Seznam uslužbencev ter znesek mezd in plač v letu 1955 ter prispevke za socialno in nezgodno zavarovanje. 9. Znesek izdan v letu 1955 za nabavo blaga, surovih in drugega materiala. 10. Vrednost blaga in surovin na zalogi dne 1. januarja 1955 in dne 31. decembra 1955. 11. Kosmati izkupiček v letu 1955- Ker roka za vložitev prijave gotovo ne bodo podaljšali, opozarjamo vse člane, da bo tajništvo SGZ sprejemalo v zadevi prijave dohodkov le do vključno 15. marca 1956. V SREDO 7. T. M. OB 20. URI V DVORANI NA STADIONU « PRVI MAJ » 1 a Na programu priložnostni nagovor in razne kulturne točke S SEJE DEVINSKO-NABREŽINSKEGA občinskega sveta KM BI BILK TRliflA UKRENITI za razvoj turistično dejavnosti Predlog o ustanovitvi občinskega turističnega društva - Odobritev občinskega obračuna za leto 1954 - Diskusija o proračunu preložena Vil G ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V petek 8. t. m. ob 20.30 v kino dvorani v Skednju Eduardo De Filippo m VESTI Včeraj popoldne je bila v Nabrežini redna seja občinskega sveta. Razpravljati bi morali o občinskem proračunu za letošnje leto, toda župan je sporočil, da so glede tega nastala nesoglasja, ker so namreč občinski svetovalci zahtevali, naj bi jim občinski odbor pravočasno dal na razpolago izvleček proračuna, da bi lahko prej proučili razne postavke in se tako pripravili na diskusijo. Svetovalec Srečko Colja je potrdil to zahtevo in pripomnil, da so tako sklenili tudi lani. Poudaril je, da bi občinski svetovalci morali imeti izvleček občinskega proračuna tudi zaradi tega, ker ga večkrat rabijo med letom za razna pojasnila svojim Volivcem, Občinska uprava bo zaradi tega poslala vsem svetovalcem izvleček proračuna, o katerem bodo razpravljali AKTIVNOST RAZNIH TRŽAŠKIH DELEGACIJ V RIMU Podtajnik Russo zagotavlja skorajšnjo rešitev vprašanja uslužbencev bivše ZVU Vlada bo načrt generalnega komisariata predložila parlamentu v obliki zakonskega predloga - Prof. Romano, socialisti PSD1 in župan v Rimu Podtajnik v ministrskem svetu, Russo, je zagotovil tajniku sindikata uslužbencev bivše ZVU dr. Verzi, da bo ministrski svet v kratkem razpravljal o vprašanju teh u-službencev. Kaj in kako bodo o tem važnem vprašanju razpravljali na ministrskem svetu ni še točno znano, dejsvo pa je, da je vladni komisariat že pripravil načrt za rešitev tega vprašanja oz. za na- daljnjo zaposlitev v državni službi uslužbencev bivše ZVU in da ga je baje že piedlo-žil vladi. Zdi se, da bo vlada načrt osvojila in ga nato predložila v obliki zakonskega predloga parlamentu. Kot smo že pisali, načrt komisariata predvideva vključitev vsega osebja bivše ZVU. v vrste državnih uradnikov, z ustanovitvijo posebnega staleža, s katerim naj bi jim priznali vse do sedaj dosežene pravice. Tudi liberalni poslanec Colitto je pred nekaj dnevi predložil parlamentu svoj zakonski načrt za rešitev zaposlitve uslužbencev bivše ZVU, ki ga vladni predstavnik ni zavrnil ampak je izjavil, da tudi vlada pripravlja svoj zakonski načrt. Upajmo torej, da se bodo v Rimu končno zganili in začeli resno reševati to važno vprašanje, ki zanima na tisoče uslužbencev bivše ZVU, ki SESTANEK NA SEDEŽU TRGOVINSKE ZBORNICI V kratkem bodo imenovani člani sekcij trg. zbornice so v skrbeh za svoj nadaljnji zaslužek. Dalje sporočajo, da je podtajnik Russo zagotovil tajniku KD v Trstu prof. Romanu, da bodo na prihodnjih političnih volitvah volili tudi Tržačani. Tudi o tem vprašanju je bilo v zadnjih dneh precej hrupa, ker so nekateri zahtevali, naj bi se na tržaškem področju vršile dodatne politične volitve za parlament skupno z občinskimi in pokrajinskimi volitvami, ki bodo prihodnjega maja ali junija. Iz zagotovila prof. Romanu pa sledi, da zahtevanih dodatnih političnih volitev na Tržaškem ne bo in da nameravajo vključiti Tržačane v politične volitve šele 1958. leta ko bodo te volitve razpisane za vso Italijo. Te dni je bila v Rimu tudi delegacija tržaške federacije PSDI pod vodstvom pokrajinskega tajnika prof. Lonze. Poleg drugih je delegacijo sprejel. kot smo že poročali, predsednik vlade Segni, s katerim so se razgovarjali predvsem o delovanju italijansko-jugo-slovanske komisije za uvelja-vitev londonske spomenice, o vprašanju istrskih beguncev in o rotacijskem skladu, oe-daj pa se nahaja v Rimu župan Bartoli, kjer ga je povabil minister za javna dela Romita, da se z njim pogovori o zidanju novega naselja «San Sergio», ki naj bi zrastlo na področju industrijskega pristanišča. Za Trst so bila odobrena sredstva za gradnjo avtonomnih stanovanj v prihodnjih treh letih. Nova gospodarska pokrajinska konzulta bo štela 113 Članov, med katerim! bodo morali biti tudi slovenski predstavniki Popravek V članku «Zj sodelovanje v ljudski prosveti«, ki tmo ga objavili v naši nedeljski številki, se je vrinilo nekaj napak: Zadnji del odstavka na strani in nadaljnji del odstav ka na 5. strani se mora glasiti takole; «Pevci — pristaši »Dela« (iz Lonjerja) se niso čutili da bi z zborom peli v Bazo• vici in pri otvoritvi dvorane na Stadionu, drugi bi se verjetno ne čutili nastopati drugod, ko pa so nekateri pevci odklonili nastop ua Prešernovi proslavi na Stadionu, je prišlo do viška in so se razšli.n Konec drugega odstavka na 5- strani ae glan: »Z isto lahkoto kot so to storili takrat, vodijo danes kampanjo za enotnost, ki no* češ nočeš (morda celo kdo to hoče) vodi do istih ciljev, kot pred osmimi leti.it Četrti odstavek na 5- strani se pravilno glasi: «Ali ni vsa ta lahkota, s kintero se lotijo raznih kampanj in s kakršno sodijo današnje Stanje v ljudski prosveti — za katerega trdijo, da je šibko — samo velik znuk za neodgovornost do ljudske prosvete same » Včeraj je bil v prostorih tržaške zbornice sestanek »Odbora za reorganizacijo pokrajinske gospodarske konzulte«. V omenjenem odboru sodeluje predsedstvo zbornice m člani tržaških gospodarskih organizacij, ki so pismeno zahtevali svoje sodelovanje. Na včerajšnjem sestanku, ki je bil peti, so ponovno razpravljali o imenovanjih novih članov. Se vedno obstajajo deljena mnenja za nekatera imenovanja, čeprav je odbor ze soglasno odobril večino imenovani- Novi sestanek odbora bo v ponedeljek in se pričakuje, da bodo do takrat odstranjene zadnje zapreke tako, da bo prišlo do formalnega imenovanja 113 članov nove konzulte. Vprašanje imenovanja članov pokrajinske gospodarske konzulte je izredno pomembno, saj se istočasno imenujejo vsi člani sekcij zbornice in se s tem postavijo osnove vsega zborničnega delovanja. Imenovanje pa je za nas toliko bolj pomembno, ker obstajajo številne izjave gospodarskih in političnih predstavnikov da bodo v novo kon-zulto 'imenovali tudi predstavnike slovenskega dela prebivalstva. S tem sicer ne bo popravljena krivica, ki je bila storjena slovenskemu prebivalstvu, ki ni zastopano v predsedstvu trgovinske zbornice vendar bi se omogočilo, oa bodo lahko slovenski gospodarski krogi na odgovornem mestu ščitili svoje pravice. za katero bo vlada prispevala okrog 20 milijonov lir. Pri notranji opremi omenjenega poslopja bodo sodelovala tudi tržaška podjetja. Komolec sl je zlomil Med telovadno uro v telovadnici osnovne š°le v Ulici Montorsino je pred dnevi zaradi neokusne šale nekega so-učenca 10-letni Ezio Bortul, iz Vicolo delle Rose tako nerodno padel, da si je po vsej verjetnosti zlomil komolec desne roke. Spočetka doma niso vedeli, za kaj gre, a ker se je otrok pritoževal zaradi bolečin, ga je mati včeraj popoldne pripeljala v bolnišnico, kjer so ga zdravniki sprejeli s prognozo okrevanja v 30 ali najkasneje v 40 dneh na ortopedskem oddelku. Komisija za popravo meje včeraj začela z delom Mešana italijansko-jugoslo-vanska komisija za popravo inejfc med bivšima conama A in B Je včeraj začela t delom. Kot določa čl. 3 »Spomenice o soglasju«, bo komisija morala korigirati provizorično razmejitev, ki je bila izvršena oktobra 1954, na krajih, kjer eo bile nelogično razdeljene skupine hiš ali celo posamezna poslopja. Jugoslovansko delegacijo vodi opolnomočeni minister Rihard Knez. Železo so kradli V maju Ipmeljni kamen Uprava Selad. ki podira hišo v Ul- Pindemonte 11, je zadnje dni februarja opazila, da je izginilo nekaj železnih delov in tramov, zaradi česar je o zadevi obvestila policijske oblasti. Takoj uvedena preiskava se je uspešno končala, kajti preiskovalni organi so ugotovili. da sta si nekako med 27. in 28 februarjem 15-letni Fulvio B. in 17-letni S. G. prisvojila dve železni ograji in drugačen železni material kar vse sta nato prodala ’ starinarnici Ide Bigon iz U-lice Hattisti. Ta je kupčijo zabeležila, kakor predvideva zakon, zaradi česar ji policij Na uradu za delo pogajanja za trgovinske uslužbence da se prouči krajevni položaj in možnost nadaljnjega razvoja spora, ki je nastal, ker delodajalci sploh ne marajo sprejeti zahtev delavcev. Proslave 8. marca Zveza demokratičnih žena organizira v društveni dvorani ra KONTOVELU svoj tradicionalni praznik V počastitev mednarodnega dneva žena v četrtek 8. marca ob 20. uri. Na sporedu je nagovor, pevski nastop in prosta zabava. Vljudno vabljeni «•» Zenska komisija nove Delavske zbornice CGIL se pripravlja na proslavo praznika žena 8. marca. Delovne žene bodo priredile tudi zakuske. Tako bodo priredile pristaniške družbe zabavni večer za svoje delavke. Sindikat italijanskih železničarjev priredi proslavo za upokojene delavke. V nedeljo ob 11. uri bo zaključno zborovanje v kinu Alabarda, na katerem bo go-l boljšanje javnih lokalov. na prihodnji seji. Odbornik Floridan je izjavil, da je občinski proračun prišel na dnevni red šele zdaj, ker da je občinska uprava komaj pred nekaj dnevi dobila od prefekture sporočilo o odobritvi lanskega proračuna in^ zaradi tega ni mogla predložiti do sedaj novega proračuna. Nato je odbornik Legiša poročal o tujskem prometu v nabrežinski občini, kaj je do-sedaj napravila občina za razvoj turizma in kaj bi še bilo treba napraviti, da se bo ta važna panoga splošnega gospodarstva še razvila. Predvsem je odbornik Legiša poudaril, da je treba izkoristiti naravne lepote naše obale, Devina, Sesljana itd. Za te kraje je opaziti vedno večje zanimanje v inozemstvu, potrebna pa je pobuda zasebnikov, zlasti hotelirjev in gostilničarjev, da bodo turistom lahko nudili vse ugodnosti in prijetno bivanje. Velika ovira za razvoj turizma je bila zasedba hotelov po okupacijskih četah. Pred meseci pa so v največji in najbolj znani hotel v Se-sljanu naselili ezule, Po intervencijah občinske uprave so na pristojnem mestu v Trstu obljubili, da bodo ezule preselili do konca aprila. Toda vprašanje je, če bo lastnik lahko pripravil hotel za letošnjo turistično sezono. Glede nadaljnjega razvoja turizma pa je zelo važno vedeti, kakšni so nameni grofa Thurn-Taxisa, ki je lastnik pretežnega dela obale. Nabrežmska občina bo letos pfipravila taborišče za ^turiste v Sesljanu na zemljišču, ki ga je pred leti hotela kupiti neka avstrijska mladinska organizacija. Zraven taborišča je camping, ki ga bodo še razširili in izpopolnili. Letos bo pokrajinski turistični urad odprl v Sesljanu svojo podružnico in upati je, da bodo čimprej napeljali v Devin in Se-sljan telefon, brez katerega si je težko predstavljati tujski promet. Prav tako bodo^ v Sesljanu odprli nOv poštni u rad. Občina sama, je zaključil odbornik Legiša, ne more neposredno poseči v stvar, toda napravila bo kar je v njenih močeh, da bo prispevala k razvoju turizma: skrbela bo za ureditev cest, za okrasitev trgov in krajev, ki pridejo v poštev za turizem; poskrbela bo za boljšo razsvetljavo in zainteresnala posameznike, da se udeležito natečaja za iz- vorila prof. Ada Marchesini -Gobetti, članica vodstva UDI. O Danes ob 21. uri bo na sedežu tržaške sekcije italijanske radikalne stranke prvi redni periodični sestanek članstva. Taki periodični sestanki bodo vsak prvi in tretji teden v meeecu. Svetovalec Colja je pripomnil, da bi bila potrebna boljša in učinkovitejša turistična propaganda. Župan je dejal, da bi bilo koristno ustanoviti občinsko turistično društvo; odbornik Floridan se jc pritožil, da pokrajinski turistični urad ni napravil do se- turizma v nabrežinski občini; odbornik Ado Slavec je grajal malomarnost nekaterih lastnikov javnih lokalov in pripomnil, da zanemarjeni prostori in slaba postrežba prav gotovo ne bodo privabili turistov. Svetovalec dr. škrk-je predlagal, naj bi vključili tudi Nabrežino in šempolaj v turistično področje. Vsi so izjavili, da bi bilo nujno potrebno ustanoviti občinsko turistično društvo, ki bi skrbelo za razvoj tujskega prometa in katerega člani naj bi bili hotelirji, gostilničarji, trgovci itd. Odbornik Legiša je sporočil, da se v tem pogledu že nekaj pripravlja. Po razpravi o turizmu je občinski svet brez vsake diskusije odobril po prečitanju poročila revizorjev občinski obračun za leto 1954, ki je imel 6.774.258 lir upravnega primanjkljaja. (kbituui m rMotuž) PD »Slovenecii iz Boršta FOLKLORNA SKUPINA u B R E G » vabi ob priliki praznika žena dne 8. marca ob 20.30 k ponovitvi L. Anzen-gruberjeve petdejanke «5 Slaba vest » Sodeluje domača godba Armonia. 15.00: li», J. Cravvford, J- tj J nn. TW V |lr Aurora. 16.00: »Pot Y nost». L Caron, G- 7* Garibaldi. 15.30: ‘s**s jansko maščevanjih F. Tucker. . Ideale. 16.00: «Bobni m-ju«. D. 0’Keefe, r. Impero. 16.00: ((Rimske 'O. 10.UU. - j, V De Sica. S. Italia. 15.30: ((Najlepš3 svetu«. G IfillobPS* Gassman svet u». AJdto.il n ... lj, S. Marco. 16.00: «KrW*» J. Cravvford. M „«ji Kino ob morju. 16.00: vra-g«. D. Darrietuj. - ^ ' ' o. 16.00: «0SVW'“ Moderno. soljstva«. . nettJ 15.30: »Nori Pe' Savona Martin, J. Lewis „ Viale. 16.00: «Za dva če«. M. P. Casilio. -gj) Vittorio Veneto. 16.01) na ima rajši svojee’ B. Grable. J-Belvedere. 15.30: «Vese.» L,. Turner. F. Marconi. 16.00: »Skoda-"j KRITIKE :Ne plačam Nad vse uspešen začetek gostovanja E. De Filip-pove gledališke skupine Prva predstava Eduardove gledališke skupine je privabila včeraj zvečer v gledališče »Verdi« za dramska gostovanja kar izredno številno občinstvo. Na sporedu je bila Eduardova komedija «Ne plačam ti«, eno izmed De Filippovih neapeljskih del, v katerem je — kot več ali manj v vseh — nekaj preprostosti povprečnih neapeljskih ljudi, nekaj vere v sanje in moč besednega preklestva z atributi sicer medlega duhovnikovega vpliva in še advokatskih posegov, ki pa še ne privedejo do sodišča. In v vsej tei zmedi bi si rad Fernando Quagli-olo (De Filip-po). ko mu ne gre, kot bi on hotel, še zakon zamenjal, kajti: «Kdo je napravil zakone? Ljudje. Torej jih lahko tudi ljudje obrnejo.« Quagliolu njegov uslužbenec in obenem zaročenec njegove hčere (Nino Veglia) ni nič kaj všeč. Ko pa zadene ta na loteriji štiri milijone, si Fernando obdrži njegovo srečko, češ denar je njegov, kajti onemu je povedal srečne številke Fernandov pokojni oče. In kako bi mogel oče razodeti številke onemu in ne sinu Fern-andu? Ko pa se končno nesojeni zet bra-ni srečke. odkar mu gre vse narobe, potem ko mu je Fernando srečko vrnil z vsemi ((prisrčnimi željami« za vsakovrstne nesreče, tedaj Fernando le ponovno sprejme srečko, in določi denar za doto hčeri, ki jo sedaj le izroči zaročencu. Seveda gre levji delež uspeh?, predstave na račun Eduarda De Fili-ppa in enakovredne partnerice Dolores Pa-lumdo. S precejšnjim razmakom jima pa sledijo ostali, med katerim« se še odli-koval Peppi-no de Martino kot odvetnik. Vendar so tudi joTLii Tvncehneffn ra razvoi vsi osta'i — Isa Danieli. Ugo daj nič posebnega za raz oj d.AleSsio Le]lo Grotta Gjno A NA TRB1SRI CESTI V BL12INI OPClN Zaradi nenadne slabosti šoferja avtocisterna v obcestno skalo Na srečo sta se šoter in njegov pomočnik le lože poškodovala - Avto v jarek, ker si je šoter prižigal cigareto nratrelli, Nino Vegli-a, Lili Rorna-nelli, Rino Genovese. Luisa Con-te im Maria Vinci — pripomogli, da ie bila predstava prav prijetna. Bogdan Grom v občinski galeriji Čudna nezgoda se je vče- Danes dopoldne se na uradu za delo zopet obnovijo pogajanja za raztegnitev nove delovne pogodbe za trgovinsko stroko. Sindikalni organizaciji zahtevata, da tudi v Trstu uveljavijo določila glede poenotenja plač. Delodajalci pa temu nasprotujejo in pravijo, da so trgovinskim u-službencem v Trstu že priznali svoj čas nekatere mezdne izboljšave, ki jih vsedržavna delovna pogodba stroke ne določa. V četrtek se bodo trgovinski uslužbenci sestali na skupščini, na kateri jim bodo poročali o poteku pogajanj, Ce pa bodo delodajalci še naprej vztrajali na svojem odklonilnem stališču, bodo uslužbenci razpravljali tudi o zaostritvi mezdnega gibanja. raj pripetila dvema šoferjema, ki sta bila namenjena z avtocisterno v Trst. a na srečo eta se oba rešila brez hujših posledic. 33-letni Battista Foretti iz Bergama, poleg katerega je sedel njegov 28-let-ni tovariš Lino Salvoldi iz istega mesta, je šofiral vozilo a ko je zavozil preko križišča Trbiške ceste z opensko Narodno ulico, mu je nepričakovano postalo slabo, zaradi česar je izgubil oblast nad težkim avtom, ki je zavil na desno in s precejšnjo silo trčil v skalnato steno ob centi. Na mestu se je takoj nabralo precej ljudi in ko je pridrvel tudi rešilni avto Rdečega križa, so oba šoferja odpeljali v bolnišnico, kjer so morali Forettija zaradi udarcev na raznih delih telesa in omotičnega stanja pridržati na I. kirurškem oddelku, Sal-voldija pa so odpeljali na ortopedski oddelek, kjer $o ga tudi sprejeli, kajti zdravniki so mu ugoiovili hud udarec na rami in poškodbo na prstu. * » * Povratek delegacije Delavske zbornice CGIL Včeraj dopojdne se je vrnila iz Rima delegacija nove Delavske zbornice CGIL, ki se je udeležila IV. kongresa CGIL. Delegate je sprejela na za «Dom upokojencev« *^ aso^c mladoletnika so pri javili Predsednik «Opera Naziona-l Agenti pa so ugotovili tudi e Pensionati« je zagotovil, da I da sta v tistih dneh 60-1 etui ski organi niro mogli drugega I post„ji večja skupina delav-zapleniti kot kupljeni mate-|cev m sindikalnih predstav- bodo v kratkem gradili v Trstu poslopje za odmor upokojencev. Zgradbo bodo zgradili v bližini Ville Hevoltella na zemljišču ki obsega 18.000 kv. metrov in ki je povečini pokrito z gozdom. Predsednik je poleg tega zagotovil, da bodo v maju postavili temelj-n> kamen omenjene zgradbe Tramonto Ceunia in 33-letni Luigi Baskar, oba iz Ulice Giulia. ukradla poleg 'esenih tramov tudi 62 kg težak kos železa v obliki črke T in 46 kg težko železno roletno. Izpustili so ju na začasno svobodo ter ju prijavili sodnim oblastem v nadaljnji postopek. nikov. Sestanek vodilnega odbora kovinarjev Jutri ob 17. uri bo v Ulici Zonta 2 sestanek razširjenega vodilnega odbora kovinarjev Zvečer pa bo ob 18.30 v Ul Zaradi trenutne nepazljivosti, ko je hotel ugasiti cigareto, je 47-letm Marij Milič, doma iz Sempolaja št. 25, v nedeljo ponoči med vožnjo z avtom po cesti Sempolaj-Na-brežina izgubil’ oblast nad vozilom, v katerem je bil tudi njegov 43-letni znanec Josip Prašelj iz Zgonika. Vozilo je trčilo ob obcestni kamen in se vrnilo na nasprotno stran ceste, kjer se je zvrnilo v obcestni jarek. Obema potnikoma so priskočili na pomoč in medtem ko se je Prašelj rešil brez poškodb, so Miliča odpeljali v nabrežinsko zdravilišče, kjer so mu izprali rano na desni roki ter ga nato odslovili. • • » zil do hiše št. 39, je nepriča- kovano opazil pred seboj Fiat 500, katerega šofer se je prav tedaj premaknil in hotel zaviti v nasprotno smer. Kljub temu, da je Giunta takoj zavrl, ni mogel preprečiti trčenja, pri katerem sta se ranili 21-letna Maria Gra-zia Ferluga iz Ul. Battisti in 23-letna Laura Muradori iz D’Annunziovega drevoreda, ki sta bili z 52-letnim lastnikom Fiata 500 Vincenzom Rossijem z Reške ceste v vozilu- Obe dekleti sta se zatekli v bolnišnico, a tudi njiju so po zdravniški pomoči odslovili ter jima priporočili ne-kaf dni počitka. Zasačen avtomobilski tat Med nočnim obhodom so agenti letečega oddelka opazili J l.m. v nekem avtu, ki je stal v Ul. della Guardia, neznanca, ki se je sumljivo vedel. Agenti so /e mu j ri-bhžali in ni jim ušla poteza moža. ki je hotel skriti od-vijpč Ze samo to -t i zadostovalo za aretacijo, a ko so a-genti identificirali moža za 35-letnega Attilia Zagheta brez stalnega bivališča, proti kateremu je tržaško javno tožilstvo izdalo zaradi njegovih številnih tatvin v stanovanjih, javnih obratih in avtomobilih zaporni nalog, so ga odvedli s seboj na zaslišanje. Se prej so agenti ugotovili, da je hotel Zaghet u-krasti avtomobilski radio, kar je ta tudi priznal. Seveda so nepridiprava poslali v zapor in prejšnjim obtožbam so dodali ne le poskus tatvine, temveč tudi posest noža, katerega se je posluževal za svoje vdore. V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unitš razstavlja tržaški slovenski slikar Bogdan Grom. Razstava je odiprta vsak dan od 10 do 13. in od 17. do 20. ure. Posebnih vabil nil PLANINSKI PLES bo v SOBOTO 10. marca v dvorani stadiona «Prvi maj« Igral bo «VESELI TRZISKI KVINTET« iz Tržiča na Gorenjskem. Prodaja vstopnic in pre-notiranje miz v Tržaški knjigarni - Ul. sv. Frančiška 20 - tel. 37338 prijenka«, Š. hoteti, Massimo. 15.30: »V zal«. Audie MurphY - j Novo cine. 16.00: in on. Peppone«. Cervi- - . «t« A Odeon. 15.30: «Cutn<*t>'j, F. Graneer. Mladofetj Radio. 16.00: «Sev3f1 smrt«. J. P. AumolK. dar«J ,,^t ti Venezia. 15.30: «**»> p jev«. F. Latimore, <"■, Skedenj. 18.00: «Ne '»* silju». Dospela Je štev. 2 revije NAŠA ŽENA (z modno prilogo) Darovi in prispevki Ob proslavi 70-letnice Anito n a Pertota je nabrežinski pevski zbor «Igo Grud*en» zbral 1.870 lir za Dijaško Matico. Ljudska prosveta Prosvetno društvo »S. Škamperle« poziva svoje pevce, da se udeležijo vsi in točno,, dapašnje pevske vaje zaradi nastopa na proslavi 8. miarca. ( GLEDALIŠČA ) GLEDALIŠČE VERDI Danes ob 21. uri ponovi skupina Eduardo z Dolores Palum-bo Filippovo triidejansko komedijo «Ne plačam ti«. Pri blaga i ni se nadaljuje prodaja vstopnic IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA Odložena prizivna razprava zaradi zaslišani novih prič Včeraj kmalu po 14- uri je 44-ietni Arturo Giunta iz U-lice sv. Vida vozil s svojim Vecellio" 4-6 skupščina kovi-i Fiatom 1100 po D Annunzio-t.ariev. Sestanek‘in skupščino (vem drevoredu proti Senene- Značke za pse Občina opozarja lastnike psov, da morajo do 31. marca psi vseh kategorij imeti značke za leto 1956 Značke so dobe na občinskem oddelku za trošarino in davke v UL Rettori 2 proti predložitvi o- I»u i Jc V ocoirtiicu lil anupaciiiu i vem uiv-vuiv.«.. F* * , , ‘ - sklicuje tržaški odsek FIOM, mu trgu. Komaj pa je privo- sebnega dokumenta. 26. oktobra lani je kazensko sodišče obsodilo 43-letnega Gioacchina Marsicha od Sv. M.M. Sp. zaradi obtožbe, da je s svojo malomarnostjo zakrivil smrt funkcionarjev KP 38-letnega Franca Bolčino in 44-letnega Avrelija Uršiča, ki sta se zvečer 19. septembra 1953. leta Vračala z lambreto proti domu a sta se na sredi poti zaletela v neki tovornik, pri čemer sta se ubila. Preiskava je ugotovila, da sta se funkcionarja hotela v zadnjem trenutku izogniti lesenemu stojalu, ki je bil na cesti, kateremu po je manjkala predpisana rdeča luč. Marsicha, ki je bil cestar v službi pokrajinske uprave in bi moral skrbeti za prižiganje luči. so spoznali za krivega in ga obsodili pogojno za dobo petih let in brez vpisa v kazenski list na 8 mesecev zapora ter seveda tudi na povračilo škode vdovama pokojnikov. V pričakovanju določitve višine škode, kar bi moralo storiti civilno sodišče, bi moral Marsich izročiti vdovama 2.000.000 lir na račun ter istočasno plačati honorar odvetniku zasebne stranke. Tedaj pa je sodišče spoznalo za civilno pravno soodgovorno audi pokrajinsko upravo, ki bi morala skupno s cestarjem povrniti vdovama povzročeno škodo. Proti obsodbi se je Marsich kakor tudi pokrajinska uprava pritožila in včeraj so priziv obravnavali pred prizivnim sodiščem. Razpravo pa so odložili za nedoločen čas, ker hoče sodišče zaslišati dr. inž Vasarija. ki je bil tedaj odgovoren za dela na cesti in njegovega pomočnika Cara Gra-bra. Namen zasliševanja je, izvedeti od njiju kakšne naloge in kakšno delo je imel obtoženi Marsich in če je bila njegova naloga skrbeti tudi za signalne naprave. Preds. — Forziati, tož. •— Santanastaso, zapisn. — Mag-gi, obramba Rossetti. 15.00: ((Vijolica Smith« Leslie Howard. Excelsior. 15.00: ((Izprijena mladina«, J. Dean, N Wood. Fenice. 15.00: «08-15», W. Sey- ferth. E. Ingeborg. Nazionale. 15.00: »Vohun upornikov«. V. Heflin. A. Bancroft. Filodrammatico. 16.00: «Prismuk njeni nečak«, D. Martin, J Levvis. Superciiieina. Zaprto zaradi' ob nove Arcobaleno, 16.00: ((Mehiški brat je«, A. Kennedv, B St. John. Astra Rojan. 16.00: ((Poveljnik Jim«. J. Wayne, A. Lee. Capitol. 16,00: «Brez umika«, K Taylor. Mladoletnim prepov, Cristallo. 16.00: «V pekel in nazaj«. A Murphy S. Kohner Grattacielo. 16.00: «Vsi na krov« J. Povvell, D Reynold Alabarda. 15.30: ((Gospod rto berts«, H Fonda, W. Povvell Ariston. 16.00: ((Brezkončna noč« T. VVright, R. Mitchum. OD UČERAJ DO DOHES ROJSTVA. SMRTI IN POROK« Dne 4. in 5. marca 1956 se j v Trstu rodilo 11 otrok (1 mrt vorojen), umrlo je 23 oseb, poroka pa je bila 1. POROČILA STA SE: mizar Framco Felluga in gospodinj Maria Zacchigna. UMRLI SO: 72-letni Giuseppe Sigon. 67-letni Fortunato Cass'a ni, 89-1 etn a A rina Lazzarlch. «0-letna Anna Rieppi por. Zott 83-letfia Francisca Verzetti vd Stella, 68-letni Pasquale Jerman 42-letna Narcisa Angelini vd. Pizzamus. 86-letna Orsola Tosit ti vd. Valli, 81-letni Giovanni Segulja. 70-1 et ni Giovanni vjuo co. 46-letna Mafalda Tomadesso, 70-letna Giovanna Sartori por, Fulli-n, 72-letina Frančiška Vodopivec por. Pregelj, 66-letna Maria Francovich vd Gasettlch, 71 letna Giorgia Kala.jzic vd. Zuv nic, 78-letna Maria Gruber vd Deehtinger. 61-letna Virginia 1 schiutta por. Sluga, 75-letni . mgnuele Montana.ro, 71-lelni Santo Schifizza, 51-letnj Pietro But-tolo, 75-letni Rodolfo Incontrera, 84-letna Angela Petronio vd. Spadaro, 68-letn« Teresa Cateri-na Crislnl. TOREK, 6, tn»tc> TltST l,«S,'4J,i 11.30 Zabavna Kffjot San Francisco in.„it lici Združenih, drž«y vsakogar nekaj; kulture; 12.55 Iz oPf j|,( 17.30 Plesna čajank3-n i1 »omiiincb.: tli i®’ la' romunski rapsodiji.; * \.v: ’ dej. opere Znane ciganske me, v! “ l ,rn Chopin: Koncert št ,. it 19.15 Zdravniški st ra glasba: 20.00 Veseli motivi; 20.30 F®1* Ski oktet; 20.50_Dvd^: capriccioso; 2L00 p. 22.30 Večerne m' počitnicah», idila 22.30 Večerne t i craV^ Ghedini: Koncertna Polnočni ples. ‘ ,c * ' r# 14.30 Tržaška »fljk ka; 19.35 Polifonični rice: 21.05 operetna «^ Violinist Franco “ VJ Mozar tovo Son a to Sonato v B-duru. Slovenska poročil3', ^ Italijanska poročil«' 17.40. 22.30 5.00-6.00 Spored '* jji 6.00 Jutranja glasb3’ jf 11.00-12.00 Spored 13 ^ 13.30 Operne arije §lf baritonisti; 13.50 jr sele ure; 15.00-l6.Wj Ljubljane: 16.00 < » •'■ ' ‘ jji 327,1 m, 202,1 (ji Poročila ob 5.0^, f 13.00. 15.00. 17.00. D' ji KO^ 11.00 Radijski Mali dopoldanski k i' ivi a n oopoiaansni >■, Pesmice Stane Vins*^ venske narodne “ va Tamšeta; !«•' ■ skladbe na narodne jjj! ja pianist P. Siv\c’ |W orkestralnih skladb.,, r kotiček; 15.15 —rtd'*T vam igrajo; 15.40 T. .) terature GertrU&č Rog v megli - *, opernih melodij;I? — poslušajte!; ^ tralna soseda AvstPL,! Virske skladbe # tralna ljev izvaja pianistk*)!.# janovič-Marjanovič; ni tednik: 20.00 1*! # nje-poiitičm preUGšjK. komorni zbor zagov^ 20.30 Mark Tvvain: ‘jjJ milijon funtov«. UjrfJ 21.30 Melodije s glasbe: 22.15 Dela " benega baroka. . 17.30 Za žene; Novi filmi; 21.30 Y j< piani: »V nedell0 igra. TRGOVINA JESTV' išče 14-15-letnega , slov na upravi 11 MLADO DEKLE 3 obrazbo išče zal**” tikamtinja v ura,',v drugo delo. Nasi® lista. Moški in KROJAŠKI „ izdeluje mošk® plašče. Poseč . damskih ko® (ll plaščev. Nun’ j|, to izbiro moS skih vzorcev. ^ ne - plačilo P m MOZETIČ - . fr bald. 11, ‘el< Motorist jo jo podrl Kljub temu, da je bila cesta za prehod pešcev zaprta, je 66-letna Ines Kodrič z I-strske ceste 110, ki verjetno ni vajena mestnega vrveža, hotela prekoračit. Ulico Mazzini, kar jo je precej drago stalo. Komaj je napravila nekaj korakov, se je vanjo zaletel s svojim motorjem MW 40-letni Leonardo Sgarro iz UL Battera. ki je vozil v smeri nabrežja. Zenska je padla na tla ter so jo kmalu zatem odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, od koder pa so jo po nudeni zdravniški pomoči odslovili s prognozo okrevanja v 3 ali 5 dneh- Skrbne 16 iz,deSbr?V popolni kroj M. M A ** ’ i 1 j,0 Trst, Ul. Vec^jef! (blizu \j0‘ U Umrl je nas A°' N1 lian oR bivši Pogreb bo ci0l’oijc i r%Q)T 1 m. ob 4. uri P žalosti v DivB^'' Žalujoč'1 ojMji vnukinj* (K*, j ,, v'C ,( snaha c’f0dS' Divača, Post°i"jj) Dunaj, 6. m3fC POROČILO BENETKE OBČINE NA ITALIJANSKEM KONGRESU O PROMETU j Jadranska pristanišča propadajo zaradi pomanjkanja rednih prog Po Vojni je levji delež subvencioniranih pomorskih prog dobila GenoVa na škodo jadranjih pristanišč, katerim je bilo dodeljeno tudi samo 9.5% celotne poVojne tcnaže Italije Prejšnji teden se je zaklju- n n.Sestl italijanski kongres ln r*0ni^u' na katerem je bi-fji„l?recilano zanimivo poro-.LL neŽke obeine o »Jadran-zaraa- v?ra‘anju,, in katerega irvleeku tUd‘ Pnnaiamo v uSotavlja, da so ST« številke o prometu Drvi ,Jadranskih pristanišč na le ?z,zelo ugodne, saj se SOOOfinT Promet Barija s ]qon J ’:on prepeljanih v leta "e i"«« JSili:ione ton- Anco-ton ^a7-°°0 ton na 1.631.861 605fifi7onetk s 4.175.615 na it S? t,on in Promet Trsta dar Sege! d.633.617 ton. Ven-drugačen ^ Pol°*a.i . bistveno go kse upošteva bla-občut 36 Pris,Pevalo k tako 92 o , 11 Povečanju prometa, vkrca?« yse?a blaka, katerega sestoj -ln lzkrcajo v Bariju P&^ro-iske ladje pre-terec Pristanišča in ,ca- ijom nato s petrolejskim vo- ANlC Sl61'*'1'0 v čistilnico irentu J •ta naein se je o-ter.i dejavnost čistilnic mi-s- njnp®a °lja, toda prav nič iev .^.Povečalo delo in zaslu-4iterio1Staniških delavcev, špe-itd yv’ pomorskih agentov Heroin Anu?ni predstavlja mita v n 0 ie 78 odst. prome- iijom. t "etkah vec kot 2 ml’ from t ln v Trstu 33 odst- Se t» z mineralnim oljem Pri^r-. P.oyečal tudi v tirenskih istoi nisc'h, vendar se je tam met Sn° Povečal tudi pro-DreDJ?zneSa blaga tako, da • ko iotJej0, skozi Genovo vsa-tisoč t okroS 4 milijone 600 Več kot1 ^azneSa blaga, torej Pritto ...skozi vsa jadranska PoWSCa skuPaj- pa je zal jadranskih pristanišč ZJlosten re.sriici še mnogo bolj se je Ce upoštevamo, da Plet nV- ls!cm razdobju pru-staniščaj ve^jtki severnih pririni,,, v Primerjavi s pred-b°ndnl„ P®*roj’l in dosegel v Rotetrl milijonov ton, \ 12 mineralnega olja, terH V ^ milijonov °U i* 28,5 milijonov v Hamburgu 20.5 mili- VhTverpnu J°U0V ton it»vliPfa° ugotavlja, da pretl-Dsstaii - Pomembni razlog za !a4ransi-mlostni Položaj vseh ske ta pristanišč železn:-v«Iika nfe. in dejstvo, da gre voza invecina italijanskega :z-dežej ^ uvoza proti zahodnim s Da iSvUosteZneiaa trgovinska de- Pole„ 2 Vzhodom. Benečan: Te tradicionalne zveze pa Proti r tudi protestirajo se lahko okrepe samo v pri- ladja a2delitvi notranjega za- meru, če bodo trgovci, spedi-iom’et gre Prevelik delež terji, industrijci Srednje Ev-''DOov .severne Italije skozi rope našli v pristaniščih lad-%i °’ Čeprav bi po geograf- je, ki vozijo na rednih pro-0Wa2daljah moral iti skozi gah in po točnih urnikih. To S*jQ 5e- V ta namen predla- pa je nemogoče brez usta-?i4 “ok°nčno zgraditev reč- novitve rednih subvencionira-%|8i''e2 v Padski nižini in nih pomorskih zvez. Sele ta-JUtf “v vše dc Švice, o. če- 1 krat, ko bodo te zveze, kon->1 j. e, .je že mnogo govorilo euje poročilo beneške občine. *Urp s“u celo dosežen spora- odprle pot in zagotovile zaupanje tujih klientov, se bo razvil tudi promet privatnih družb. Ce pa se ne bo upoštevalo teh potreb in če ne ba- ker je .raziogov bila iz »o-onepvegoče- s katerimi razpolagajo pristanišča ob Jadranskem morju. Glede pomorstva bi po mnenju beneške občine morali u-krepati čim prej, saj se lahko le na ta način zavre propadanje jadranskih pristanišč. Jadranska pristanišča so bila po vojni postavljena v podrejen položaj, saj je levji delež subvencioniranih rednili pomorskih zvez dobila Genova. Skupna tonaža 1,5 milijonov ton, s katero je Italija razpolagala pred vojno, se je znižala po vojni na 500.000 ton, od česar je dobilo Tiren-sko morje 6t odst., Jadransko morje 8,5 odst. ostalih 23,5 odst. pa služi mešanim progam na obeh morjih. Položaj pa je še mnogo težji. «Tržaški Lloyd», ki je bil ustanovljen zato, da povezuje severni Jadran z vzhodnim delom Sredozemskega morja, Indijo in Daljnim vzhodom, je sedaj premestil svojo aktivnost ‘Ona Tirensko morje, čeprav še nadalje vzdržuje redne proge proti vzhodu. Pred vojno je imel ((Tržaški Lloyd» 631.000 ton ladjevja, sedaj pa ima le 202.000 ton, od česar sta najmanj dve tretjini ladjevja v Tirenskem morju, je . vpisano v tamkajšnje pomorske registre ter vozi iz tamkajšnjih pristanišč. «Societa Adriatica di Naviga-zione«, ki je bila ustanovljena v veliki krizi med obema svetovnima vojnama z združitvijo družb «S. Marcoii in <;Ve-neziana di Navigazione« ima sedaj le 55.000 ton, čeprav je imela pred vojno 149.000 ton. Pa še od te tako znižane to-naže vozi iz Jadranskega mer ja komaj polovica. Poročilo zaključuje z nekaterimi optimističnimi ugotovitvami na račun bodočnosti zlasti tržaškega pristanišča, katero ima znatne možnosti za razvoj kljub ojačeni konkurenci Reke in severnih pri; stanišč. N.edvorhno se namreč ječijo možnosti prometa, saj se naglo razvija industrija avstrijske republike, medtem ko se CSR trudi obnoviti promet z deželami vzhodnega dela Sredozemskega morja. Po drugi strani pa se prebujajo največje azijske dežele, kjer živi polovica vsega prebivalstva sveta. Nujno se bo torej okrepil promet med temi deželami, s katerimi imajo največja jadranska pristanišča stoletne tradicionalne zveze. do takoj napravljeni potrebni ukrepi, da se reši nevarni položaj, ne bo povzročena resna škoda samo nekaterim mestom in nekaterim pokrajinam, temveč celotnemu italijanskemu gospodarstvu, Ukrepi za dvig prometa z lesom Poročilo predsednika dr. Gu-nalachija o prometu z lesom skozi škedenjsko pristanišče Na letnem zasedanju «Zdru_ ženja zainteresiranih pri trgovini z lesom« je predsednik dr. Gunalachi obširno .opisal težak položaj lesne trgovine, ki sestavlja 30 odstotkov pristaniškega prometa. Predsednik je ugotovil, da se je promet skozi lesno pristanišče v Skednju znižai v letu 1955 v primerjavi z letom 1952 za 1.300 vagonov in da se to postopno znižanje lahko zavre samo na tri načine. Znižati je treba stroške za delovno silo zaposleno v pristanišču, znižati železniške tarife in dokončati naprave. Glede naprav je predsednik dejal, da so zgradili nove ceste, kanalizacijo in ograjo. V kratkem bodo pričeli graditi ludi nove moderne strehe za v skladiščenje lesa. S' tem sč bo bolje zaščitil les. poleg tega pa se bo omogočilo delo tudi slaben vremenu, s čimjr bo Trst znatno pridobil na konkurenčni moči Na zasedanju so ponovno izvolili za predsednika združenja v letih 1956-57 dr. Gu-ralachija, za podpredsednika dr. Spinottija in za svetovalce: Detonija Alchibiadija, dr. Gaddo Glassa, Ezia Mayerja, dr. Antoninija Gauca in Saula Nocolo. Tranzit CSR Tržaška gospodarska agencija ASTRA pojasnjuje, da velja za prevoz češkoslovaškega blaga skozi tržaško pristanišče ((Ureditev mednarodnega trgovinskega prometa«, ki je bila sprejeta 16. julija 1955 in ki ne predvideva nobenih o-mejitev frankiranja pošiljk med CSR in prekomorjem. Vsi prevozi iz in v CSR so zato redno plačani v Češkoslovaški. V n oči od sobote na nedeljo ie izbruhnil požar v Pegano-rem gospodarskem poslopju v Saležu. Ogenj je uničil okrog 20 stotov sena, razno kmetijsko orodje in seveda tudi poslopje samo. Skoda je občutna posebno zaradi uničenega sena, ki je drago in ki predstavlja na Krasu vedno problem kmetovalcev ŽALOSTNI ODRAZ TEŽKEGA GOSPODARSKEGA STANJA PRI NAS Zaskrbljujoče naraščanje brezposelnosti ob istočasnem upadanju števila zaposlenih Od lanskega septembra do vključno letošnjega januarja 4.159 brezposelnih več in 1.222 zaposlenih manj - Tudi pri SELADU v enem letu skoraj 3000 manj zaposlenih ■ML _ . tild 7°* razW Pa vidi poro-Djli . ’2redno žalostnem sta-ednih pomorskih zvez, Švico. Ro uradnih podatkih trgovinske zbornice se je število brezposelnih oseb v januarju povečalo za 2.233 enot in doseglo skupno 21.183 oseb na celotnem tržaškem področju. Ta nenaden skok števila brezposelnih na našem področju je presenetil celotno javno mnenje. 20. decembra lani je bilo po istih uradnih podatkih vpisanih na uradu za delo 18.950 brezposelnih, kar pomeni, da se je v roku enega meseca brezposelnost na našem področju povečala /.a 11,8 odstotkov. Do tako velikega števila brezposelnih ni prišlo že mnogo let. Značilno pa je,' da število brezposelnih oseb na področju, ki se je do septembra lani postopoma nekoliko zmanjševalo, od o-Aenjenega meseca naprej ponovno stalno raste. Septembra lani je bilo na tržaškem področju 17 024 brezposelnih, oktobra 17.827, novembra 17.996, decembra 18.950, januarja letos pa, kot ijOBChiEM ZBORU KMkllJSKK NABAV N F: IN PRODAJNE ZADRUGE »edno težji položaj kmetovalcev žahteva okrepitev zadružne dejavnosti j^družništva Jo najbolj primerna obtika in sredstvo za bor-JL Proti tuji konkurenci in izkoriščanju raznih podjetij sm° ze poročali, je i* Kmet.iiskn nabav- Kmetijsko nabav ,-“(a J?r°dajne zadruge v t . teh,.,1 5e b'l v nedeljo ainijr varia' pozdravil tudi ^ rt,,m<*ke zveze. ki je h?*°ga u®'m omenil, da je 1 8 lina“7adruSe tudi širiti 2adr,,? om smisel za zdra-5a b0 Lk^štvo. .vinenja snuj, ,jVl upravni odbor za-^eVai Pameten nasvet u-V6y° terlr! dobro proučil za-i 'etri vr, • b° zadruga tudi j, naln aaniu izvršila svo-^etoin ku 'n dajala našim 0 v Potrebne pobude. ra'ttn zadružništva na n? Pis^,dl'očiu sn>° ŽL' več‘ %>SvoDejStV° JC' da je NenU* na Tržaškem velik v preteklosti em vel da je ln Vlogo in - in ^ _Prispevalo k utr- «1 ^rstv«ra,Z,v°iu naSeffa £0- /'D n_j- Erišli so temni ča- tJv^tiišT, pritisk“ Je 'ud' toa^a ?• zamrlo. Bde so bi Pri pomanjkljivosti, « Se oofmalnem razvoju l?, Diora^o odpravile Zal Di i' u8°»oviti, da po fat tako „JrH zadružna miso1 Pot’ čenr!*Z'Vela k(lt bi n‘°' sJtabh(! v bi bilo to zelo L.apjib *? koristno, zlasti v ktne,■ sib 'n razmerah Nje le se pritožujejo za-Da, Dja K°nkurence in i"zk> Dal^stn zr"h podjetij. Naj ba^eč nr 8amo en primer kih® rnieka ali na- C.C!'.,krm,l in kmeC-Kako naj -• 'l 4 Dl Slv-hali »I u 1 ta z 2(l«’i,da -!e v zadružništvu verna Amerika 9. Centralna Amerika - Severni Pacifik 6, Južna Amerika 3. Takso na vžga^ke treba plačati do I/. aprila Prihodnji mesec, in sicer 17- aprila zapade rok za nabavo 300-iirskega kolka, katerega bodo morali imeti p0rn'ih ustanovah SELA D b 1 Din»P,°maSamo? Kmetje i. iri yj o "' 'gs Seveda je tre 'D ,Zati. a?e,um nega znanja in trajnega iz-1 na in Severna Evropa 7, Se-popolnjevanja tudi v kmetijstvu ni mogoče napredovati. Ze večkrat smo o tem pisali in poudarjali, da je sicer naloga kmetijskega nadzorništva skrbeti za strokovno izobrazbo kmetov. Toda dobro vemo. kako se tukajšnje nadzorni-štvo zanima za strokovno izobrazbo kmetov. Kaj napraviti? Ali naj čakamo križem rok in le protestiramo? 2al vse čakanje in vsi protesti v tem pogledu niso še nič zalegli in ne vemo, kdaj bodo, ker imajo pri kmetijskem nadzorništvu za to zelo gluha ušesa. Zavihati je torej treba rokave in prijeti za delo, da si bomo sami pomagali. S pomočjo kmečkih organizacij in sodelovanjem naših strokovnjakov bo zadruga tudi v tem pogledu lahko marsikaj napravila. Želeti bi bilo, da bi novi u-prSvni odbor tudi o tem razpravljal in stopil v stik z o-menjenimi organizacijami ter strokovnjaki, da bi se pogovorili, napravili načrt in oo primernem času začeli z delom. Da bo pa zadruga lahko opravila to svojo nalogo, za kar so potrebna primerna sredstva, je nujno, da se kmetje vedno bolj navežejo na zadrugo, da postanejo njeni člani, da tam kupujejo kar potrebujejo, da jo gmotno in moralno podprejo, ALBIN B. vsi posestniki vžigalnikov, ki niso žigosani. Kot je znano, je bilo treba doslej ob žigosanju vžigalnikov plačati takso od 1200 do 3000 lir, medtem ko bo treba po novi u-redbi kupiti vsako leto kolek za 300 lir in ga nalepiti na kakšen dokument, ki ga ima lastnik vžigalnika stalno pri sebi. smo že omenili, 21.183. Iz tega sledi, da se je v zadnjih treh mesecih preteklega leta in januarja letos število brezposelnih povečalo za 4.159 enot Tudi skupno število zaposlenih oseb na področju se je v zadnjih mesecih znatno zmanjšalo. Oktobra lani je bilo na področju zaposlenih skupno 86.192 oseb, januarja letos pa samo 84.830. Ce primerjamo število zaposlenih januarja letos in novembra 1954, ko so odpustili iz službe več tisoč oseb zaposlenih pri anglo-ameriških četah, in ko je skupno število zaposlenih padlo na 84.970 enot, vidimo, da je bilo letos januarja število zaposlenih še manjše. Ko ugotavljamo te žalostne številke nam nujno silijo pred oči številke, ki jih je vladni komisariat ob prvem letu italijanske civilne uprave na Tržaškem in na osnovi katerih so zatrjevali, da se tržaško gospodarstvo polagoma izboljšuje, Kot enega glavnih doka-zoV' tega izboljšanja so navedli predvsem ((povečanje števila zaposlenih ih zmanjšanje števila brezposelnih«. Tako so tedaj objavili, da je bilo novembra 1954. leta zaposlenih 84.970 oseb, oktobra leta 1955 (točno eno leto po prihodu italijanske uprave) pa 86.192 ali 1.222 več kot ob odhodu anglo-ameriške vojaške uprave. Glede brezposelnih pa so trdili, da je bilo novembra leta 1954 19.164 brezposelnih, lani oktobra pa 17.827. Toda od omenjenega ((izboljšanja« od januarja letos se je položaj zaposlenosti in brezposelnosti resnično poslabšal, kar nam dokazujejo zgoraj objavljene številke, ki morajo vzbujati zaskrbljenost ne samo pri navadnih ljudeh, ampak predvsem pri odgovornih osebah in pri oblasteh. Takšno poslabšanje položaja glede zaposenosti in brezposelnosti je hkrati tudi poslabšanje gospodarskega položaja na na--šem področju sploh. Kljub stalnemu povečanju brezposelnosti, se število zaposlenih brezposelnih delavcev_ pri pod. in prekvahfikacijskih tečajih stalno zmanjšuje. Vladni komisariat, ki mora vzdrževati te ustanove, je že večkrat zag> tovil, da se število zaposlenih oseb pri teh ustanovah ne bo zmanjšalo amiler se ne bo izboljšal položaj zaposlenosti. V resnici pa se je v zadnjem letu tudi pri teh ustanovah zmanjšala zaposlenost za več kot polovico. Lani januarja je bilo zaposlenih pri SELAD m prekvalifikacijskih tečajih 5.141 oseb, decembra lani pa samo še 2.367. K vsemu temu poslabšanju položaja na delovnem področju moramo dodati še izseljevanje tržaških delavcev v tujino. Po zadnjih podatkih je v zadnjih letih odšlo v Avstralijo okrog 8000 oseb. Res je, da je bilo med temi tudi nekaj žena in otrok, toda večina izseljencev so bili delavci. Ce k današnjemu številu brezposelnih dodamo še število izseljenih delavcev v tujino, potem lahko računamo, da bi bilo na tržaškem področju, če se delavci ne bi izseljevali, danes okrog 30.000 brezposelnih. Iz tega sledi, da se v Trstu «rešuje» brezposelnost izključno z izseljevanjem delavcev v tujino in da se kljub temu število brezposelnih stalno veča. To pomeni, da se niti vladni komisariat niti vlada nista potrudila, da bi gospodarsko krizo področja začeli resno reševati, čeprav imata na razpolago sredstva, ki bi ob pravilnem in pravočasnem izkoriščanju stanje lahko izboljšala. Do sedaj namreč vlada ni sprejela in uveljavila še nobenega od tistih konkretnih gospodarskih ukrepov, ki jih je obljubila Rekorden promet reškega pristanišča Po prvih približnih podatkih bo tranzitni promet reškega pristanišča v prvih dveh mesecih tekočega leta znatno presegel rezultate dosežene v preteklem letu in, se bo približeval okrog milijonu ton. Gre za rekorden tranzitni promet, katerega reško prista. nišče še n; zabeležilo v svoji zgodovini. Na osnovi istih poročil prihajajo reški strokovnjaki do zaključka, da se če škoslovaški, madžarski in avstrijski r KRITIKE IN POROČILA J n Zločin v gledališčuT eatroNoovo Preveč folklore in melodrame, premalo poudarka na občečloveških vrednotah Tistemu, ki zasleduje sodobno politično življenje, ni prišla polna rehabilitacija Fjodorja Mthajloviča Dos to. jevskega v Sovjetski zvezi nepričakovano. Nasprotno! Odkar so komaj dve leti po Stalinovi smrti priporočili na Sovjetski akademiji znanost t in umetnosti študij Einsteinove relativnostne teorije, ki je bila za časa Stalinove diktature izobčena, priporočili zato, ker da je neobhoden pogoj za globlji prodor v atomsko znanost, je bila rehabilitacija Dostojevskega samo logičen korak naprej. Dostojevski je bil eden izmed obeh burjevestnikov (drugi je bil Nietzsche), napovedovalec pravkar minule dobe Strašnih osebnih diktatur. Naivno bi bilo misliti, da sta Dostojevski in Nietzsche kakor koli povzročila to dobo; diktatorji bi bili prišli po vsej priliki tudi brez njiju napovedi. Njuna genialna preobčutljivost je to dobo samo slutila ali v naprej pred. videla. Razkolnikov, junak romana «Zločin in kazen«, je tako rekoč ničeanec ante litteram-Socialni red ga je potisnil med bednike, toda on se čuti sposobnega in poklicanega za velike stvari. Veruje v svoje poslanstvo, čuti se genija, toda beda ga potiska na naj nižjo letsvico človeške družbe. Prisiljen je zastavljati kar koli, da si ohrani golo življenje, in tu spozna staro skopuljo, izvržek človeške družbe, ne samo nekoristno, pač pa škodljivo človeški družbi, ki pije z oderuškimi obrestmi kri siromakom, kakršen je on. On, mlad, genialen človek, poln življenja tn bodočnosti, verujoč, da je zmožen človeški družbi pomagati naprej v njenem razvoju, ali mora poginiti zato, da se pijavke, kakršna je stara skopulja, redijo od njegove krvi? Tu si Razkolnikov zgradi teorijo, da, celo filozofijo o tem, da je genialnemu posamezniku dovoljeno vsako sredstvo, da se sam uresniči. In tu naj mu pije kri tak škodljiv mrčes, kakršna je stara skopulja? In iz takega čustvenega razmišljanja se mu porodi misel na zločin, _ Notranji ogenj, individualni fanatizem ga nažene, da svoje dejanje izvrši, da uniči m a mrčes«, da si dokaže, da spa; da resnično med izbrane, ki jim je dovoljeno vsako sredstvo na poli k njihovemu samouresničevanju. Računal pa ni Razkolnikov z nekim takrat še neslišnim činiteljem v sebi, s človekovo vestjo. Dokazal si je sicer, da je imel moč izvršiti 0 glasbeni skupini iz Boljun-ca, ki jo vodi Drago Žerjal smo na kratko pisali, ko se je prvič predstavila javnosti v domači vasi, nato pa v Skednju in na Opčinah. V nedeljo pa je skupina s svojim programom nastopila v dvorani «Prvi maj« pri Sv. Ivanu. Spored je bil dokaj pester in posrečeno izbran. In tudi odmore med posameznimi deli glavnega sporeda je spopolnjeval nekak vmesni program s šaljivimi prizori. Program se je začel z igranjem narodne «Barčica zaplavala«. Ze od starih časov pojejo to pesem boljunski fantje, ko prvo nedeljo v maju, ko se sredi «Gorice» dviga mogočni mlaj, korakajo v četverostopih od «Jame» po ((Gorici«; na čelu pa nosijo zastavo. Zelo učinkovita je bila izvedba te narodne, ki jo je skupina prevzela za svoje «ge-slo«, za svojo »himno«. S to pesmijo se je program tudi zaključil. V prvem delu je celotni ansambel po priredbi Draga Žerjala zaigral še pet komadov, med katerimi Venturini-jeuo »Lahko je tebi duša» ter Zer jalovo priredbo »Venček narodnih«. Adamičev i eOprez-no dekle» in »Bom šel na planine« sta ob spremljavi godbe prav prisrčno zapela Drago in Rudi Žerjal. V drugem delu je nastopil vaški godbeni kvartet z de- V NEDELJO NA STADIONU <1. MAJ> v Se en uspel nastop boljunške glasbene skupine Pnzodevni ianiie obljubljajo v kratkem nov program •m -mn. 0 tem razmišlja* VltluKh silami mogo-itBar,ščUni,08eči in kljubovati ,V Wtalam0'10POla ‘n tU" Si,Sv«. DriTj Poročilu je dosc-vi 6 a Zaaedn’k upravnega rt‘ i°hliuKiiUe® Ak)i2 Marko-ho zadrug« - Vi l iS°Vnt e'°rn tudi potrebne v? )(. "a*vete in navodi .J^risn?!0 Ponietno in nad. V*s'h ,Je kmet v zadregi, G. M© nn7ttn ♦ s;**1 - Redne pomorske zveze liž. pnslanšča v mercu Padno pomorske zveze tržaškega pristanišča se v marcu nt bodo bistveno spremenile in bedo ostale še vedno Izpod stanja doseženega v istem ob. dubju preteklega leta. Edino novost namreč predstavlja prihod norveške ladje družbe »Concordia Line«, ki bo tako razširila svojo redno pomorsko progo proti Perzijskemu zalivu tudi do jadranskih pri. stanisč. Struktura rednih pomorskih zvez bo v marcu sledeča: Jadran - Sicilija - Malta . Tirensko morje - Španija, 9 odhodov. Grčija - Tur'ija . Sirija . Libanon - Izrael ~ Egipt HUDA PROMETNA NESREČA V UL. FARNETO Tragična smrt težaka pod prevrnjenim tovornikom Verjetno zaradi pokvarjenih zavor, je tovornik z blazno hitrostjo strmoglavil na ovinku čez cesto in priletel na 7 m m2e ležečo električno kabino ACE6AT Ume. Pozna tega ali N« 'b lJ,neg« gnojila >n Dortg Dosti, pa pridejo 'aVii srn,,, sonien zn katera Da L "v ve! ali se poli > ll,ul'ah škodljivci - N K Prim ,n Jo * pelin priie-135. Vzhodna, /apadna m Juž- e Sam n° sredstvo itd. .na Afrika 8. Perzijski za|iv - to. Kmet se do- Indija - Pakistan - Daljni • da brez potTeb- j vzhod 5, Avstralija 1, Zapad- V nedeljo zjutraj malo pred 8. uro se je na izredno nevarnem ovinku, kjer se Ul. Mar-chesetti zožuje v niže ležečo Ulico Farneto pripetila huda prometna nesreča, ki ie terjala eno smrtno žrtev, medtem ko sta se dve osebi morali zateči v bolnišnico. Ob tisti uri je tovornik vr; ste »Dodge« dodeljen mestni čistoči vozil navzdol po cesti z blazno brzino. Očividcem se je takoj zazdelo, da nekaj ni v redu in da je tovornik prepuščen samemu sebi. Vozilo je pridrvelo iz Ul. Biasoleto v Ul. ;Marchesetti in Kljub temu. da je šofer skušal zmanjšati hitrost se mu to ni posrečilo. Po 150 metrih se je tovornik premaknil na levo in trenutek zatem podrl 7 metrov zidu ter strmoglavil 7 metrov globoko prav na streho električne kabine ACEGAT na kateri je obležal s kolesi navzgor. Zaradi zgodnje ure ni bil nihče v bližini, a ropat je priklical na mesto prebivalce bližnjih hiš, ki so priskočili na pomoč najprej 52-letnemu težaku Luigiju Roicu iz Ul. D’Alviano, ki je s komaj slišnim glasom prosil, naj ga potegnejo izpod prevrnjenega vozila. Mož je bil namreč med vožnjo na 'ovornem delu vozila za šofersko kabino in je obležal pod stranicami. Toda za nesrečneža ni bilo več nobene pomoči, kajti stranica mu je stisnila glavo in kmalu zalem je podlegel hudim poškodbam. V pričakovanju osebja Rdečega križa in rešilnega avta so ljudje potegnili iz stisnjene šoferske kabine 49-letnega Angela Tassinija iz Ul. Caeeia. ki je bil v trenutku nesreče za volanom vozila, in 54-letnega težaka Alhčrta Tom-masinija iz Ul. Biasoletta, ki je sedel poleg njega li v bolnišnico kjer so ugotovili, da njune poškodbe niso nevarne, zaradi česar so Tassinija zaradi verjetnega zloma leve roke in prask uo raznih delih telesa pridržali s prognozo okrevanja v 8 dneh na ortopedskem oddelku. Ker pa se je njegovo stanje zvečer znatno poslabšalo so ga zdravniki premestili na I. kirurški oddelek. Tomma-sini pa se je najbolj srečno rešil: ugotovili so mu le nekaj ran in prask na čelu in licu. a so ga iz previdnosti sprejeli na opazovalnem oddelku, kjer so mnenja, da bi moral okrevati že v 8 dneh. Vzroki nesreče še niso znani. Zelo verjetno je, da je šoferju odpovedala zavora. Če bi tovornik padel samo nekaj metrov v stran bi priletel na streho stare nizke hiše v kateri stanuje pet družin in škoda ter morda tudi človeških * Oba so nemudoma odpelja-1 žrtev bi bilo prav gotovo več, vetimi točkami po priredbi Draga in Dorana Žerjala. Predstavil pa se je ta kvartet s šaljivim prizorom «Na osmi-ci», ki je ustvaril med šte-vilnimi gledalci veselo in domače razpoloženje. V ten* delu je ob spremljavi godbenega kvartetu zapel tudi oktet narodne eLjubča moja» in «Sel sem po travniku». Izvedba vseh točk je bila res dobra in občinstvo ni štedilo t aplavzi. Z izvajanjem naših vedno lepih narodnih pesmi nas je skupina vodila po naših krajih in nas pripeljala tudi v lepo Dalmacijo. Tamburaši so s sodelovanjem pevskega okteta izvajali nekaj dalmatinskih ki so toliko bolj učin-kovale zaradi preposto a o-kusno izdelanih kulis, ki so živo ponazorile lepo dalmatinsko obalo z vso njeno idiličnostjo. V zadnjem delu nam je skupina podala še zabaven ku-plet uNekoč v starih časih» tu celotni ansambel je zaigral «V dolinci prijetni«. Nato so dvorano zopet napolnili zvoki res posrečeno prirejene in izvedene vaške shimnen eBar-či ca«. Kakor rečeno, so odmore tpopolnjevale šaljive točke, Vanck in Drejček ter Miha Vandrovec so nas s svojimi posrečenimi domislicami prav prijetno zabavali. In navrh je bila še burka «Očetovo presenečenje»; kratka a dobro zadeta. Oba nastopajoča sta se dobro vživela v svojo vlogo. Reči moramo, da je skupina zapustila prav dober vtis in se je takoj priljubila občinstvu, ker je nudila nekaj domačnosti in nam je znova pokazala lepoto naših narodnih pesmi, ki med ljudstvom še vedno živijo, in vse skupaj pa je bilo št povezano z našo folkloro. Niti šest mesecev ni, odkar se je skupina zbrala m se začela vaditi; njen uspeh v tako kratkem času je res presenetljiv, za kar gre pohvala dobri volji m vztrajnosti vseh posameznikov ter sposobnosti ih požrtvovalnosti Draga Zer 3£ moštvo BSK pa je igra‘° sg ma z Dinamom. Letos kar ne gre po sreči. D«*» je zmago zaslužil: ’gra!^tiB1j lo skoraj ves čas z ae igralci, ker je bil eden P° dovan. ^ Hajdukovo mesto na 'es* -ci je letos tako, da j, mnogo bliže do zadnjega^ ^ idelP sta — samo 5 točk prvega — 10 točk. V ne je nastopil v Splitu Pr. * jj), rajevu in je tekmo^ iz^er Sa® . *e\et Drugi sarajevski klub e . ničar je igral v Novem in gladko izgubil. Zeio poceni je PriS.e'M v dveh točk (z lepo razi' golih 3:0) subotiški ®ParveBi Po popolnoma nerazunuj* ^ načinu kaznovanja je na,jrJ| osiješki Proleter suspen ^ za določen čas in njeg°vl . sprotniki v tem času do jo tekme kar s 3:0 In vSj^i, kor je dovolj čudno, da . j[j ki ne bodo na ta način dveh točk, molčijo! SAMO ŠE ENO KOLO DO KONCA JUGOSLOVANSKEGA ŠAHOVSKEGA PRVENgji Gligoric pol točke pred Matanovicetfl če bo ta v prekinjeni igri samo remizira* Nepremagan je ostal edino Gligoric, Matanovič, Udovio, Ivkov in Pirc pa so bili poraženi po el Zaradi napačnega telefonskega obvestila smo napisali, da je v prekinjeni partiji med Trifunovičem in Pircem zmagal zadnji, medtem ko je v resnici zmagal prvi, kar s tem popravljamo. Prekinjeno partijo z Jovaničem je Ivkov dobil in tudi Matanovič je. spravil celo točko v nadalje vanju igre s Totom. Djaja in Djuraševič sta remizirala. V XVI. kolu je bil najpomembnejši dogodek osvojitev mojstrskega naislova po mojstrskem kandidatu Lukiču. Arsenija Lukič. 24-letni akademik iz Kragujevca, je v nadaljevanju dobil partijo proti Janoševiču in s tem izpolnil normo za osvojitev mojstrskega naslova. Doslej je bil eden izmed najmočnejših mojstrskih kandidatov. Lani, ko je prvič sodeloval na državnem prvenstvu z majhnimi izkušnjami in s precejšnjo smolo, je bil Lukič še dokaj daleč od naslova, vsaj po rezultatu. V zadnjem letu pa je še bolj napredoval, postal je zanesljiv igralec, pridobil si je izkušnje, medtem pa je žel tudi lep uspeh v dvoboju s skandinavskim prvakom Larsenora. V dvoboju (štiri partije) se mu je posrečilo tega znanega mednarodnega mojstra premagati z rezultatom 2,5:1,5. Letos je v Skoplju igral strogo računsko. Začasno je opustil svoj borbeni slog igre in se z devetimi zaporednimi remiji počasi, toda zanesljivo bližal mojstrskemu naslovu. Edini poraz proti Djuraševiču ga ni spravil iz ravnotežja; že v naslednjem kolu je premagal Tomoviča, po nekaj kolih pa je dosegel tudi svoj največji uspeh: premagal je velemojstra Matanoviča. V XVI. kolu je'Lukič igral proti Janoševiču s črnimi figurami silno natančno. Imel je aktivno igro in zmagal. Ostali rezultati iz XVI. kola: Trifunovič - Karaklajič remi. Pirc - Djuraševič remi, Djaja - Tomovič 0:1, Marič - Udov-čič remi, Gligorič - Čirič 1:0, Milič - Matulovič 1:0, Lukič -Janoševič 1:0, Matanovič - Sokolov 1:0, Ivkov - Tot 1:0, Jo-vanič - Rabar prek. Gligorič proti Čiriču ni igral, ker je ta kontumaciran in njegovi nasprotniki od XIII. kola dalje dobivajo cele točke zastonj. XVII. kolo se je končalo s temi rezultati: Rabar - Tot 1:0, Tomovič - Pirc 0:1, Milič - Čirič 1:0 (brez igre), Matanovič - Marič 1:0, Trifunovič - Janoševič 0:1, Matulovič - Karaklajič 0:1, Ivkov - Sokolov 1:0, Lukič - Jovanič prek. SKOPLJE, 6. — Ako se bo današnja prekinjena partija med Djajo in Matanovicem končala remi, kot sedaj kaže, tedaj je bržkone Gligorič vendar ušel in osvojil prvo mesto. Gligorič je namreč dobil celo točko s Tomovičem in bi bil s tem pol točke pred Ma-tanovičem. če ta remizira. V zadnjem kolu pa ima Gligorič za nasprotnika Udovčiča. Matanovič pa Pirca. nkral Rezultati XVIII, PredZw^ ga kola: Trifunovič -lovič 0:1. Marič Ivkov , Gligorič Tomovič B#> ^ Lukič prek., Djaja -. $o> vič prek. v remi Poz*c'. IjSt-kolov - Rabar remi, -D vič - Jovanič 0:1, Mili*1 " raševič remi, Pirc - j;f remi, Karaklajič - C'rl (brez igre). gr Stanje pred zadnji®^ lom: Gligorič 13,5, 12.5 (1), Ivkov 12, Wi||C Udovčič 11, Pirc 10, 9.5 Lukič 9 (2), Janošev»-- .jfi rič, Matulovič 9. TrifU Karaklajič Djuraševič, ( vič, 8,5, Jovanič 7,5 (1), «), Tomovič 5, Čirič 4,5, 3 (1). TO* ooeovorni ureOnt* STANISLAV HENKO ^ Tiska Tiskarski zavod ZTT * KDIII SHliDFJj predvaja danes 6-ob 18. uri Universal predvaja danes 6. t. m. z začetkom ob 18. uri b*01’ Usodno slovo Igrajo: LUISA ROSSI, DANTE MAGGIO in JACQ SERNAS ,UES oooooooooooooooooooooosoooocooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooogogoooooooooooocooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooO' Vladimir Bartol. MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga) Romantika in platonika sredi vojne 20. ee Prvo poglavje. NA NEMŠKI OIMNAZIJI V TRSTU 18. S prijateljem Dušanom sva prišla na ta pogovor ob komentiranju nekega ne prav ljubeznivega napada, ki ga je takrat sprožil proti tem spominom in njihovemu avtorju »Katoliški glas». Dušan mi je priznal, da je v tistih letih tudi sam podobno doživljal verske probleme in dvome, kakor sem jih bil jaz opisal. »Pravzaprav smo te dvome doživljali samo Slovenci, slovenski dijaki,« je dejal Dušan. »Od doma smo prišli vsi versko vzgojeni, za nas so bila ta vprašanja velik miselni in moralni problem. Za Nemce ta problem ni eksistiral. Italijani pa so bili prepovršni in se sploh niso ukvarjali s kakim razmišljanjem o verskih vprašanjih.« To Dušanovo opažanje sovpada skoraj v celoti z mojim Ni mi dano. da bi pogledal v srce in dušo posameznikov današnje mladine. Imam pa na splošno občutek, da se je v glavnem prilagodila splošni površnosti tukajšnjega mestnega življa in da se izmed nje le malokdo poglablja ne samo v verske, temveč tudi ne v splošno filozofska vprašanja. Toda ne grajajmo zaradi tega današnje mladine kakor kakšni stari očaki izza zapečka. Novi časi postavljajo pred človeka nova vprašanja in vsaka generacija ima svoj poseben življenjski stil in svoje posebne probleme, ki jih mora reševati. Ima pa prijatelj Dušan prav, ko govori o resnosti, s katero se je mladina naše generacije lotevala ne samo življenjskih, temveč tudi filozofskih vprašanj. Verski, odnosno filozofski in svetovnonazorski problemi so bili za nas življenjsko vprašanje, tako rekoč vprašanje o našem »biti ali ne biti«. Nekega skupnega reševanja teh vprašanj takrat za mladega in razglabljajočega dijaka ni bilo. Vsakdo je moral ta vprašanja razčistiti zase. Dragoceno mi je Dušanovo opažanje glede razlik med dijaki posameznih narodnosti oziroma glede njihovih različnih odnosov do verskih, moralnih in splošno filozofskih vprašanj. Za tako vprašanje imam tudi sam več potrdil. Verski problem je pri slovenskem dijaku v glavnem sovpadal z moralnim problemom. Nemci so gojili svojo specifično moralo ne glede na katero koli versko prepričanje. Pri Italijanskih sošolcih sta bili v glavnem vera in morala dve različni, heterogeni stvari brez kake posebne medsebojne zveze. Nekdot je lahko mirno opravljal vse versko formalne obveznosti, ne da bi se hotel za to kakor koli prikrajšati za kako razvado ali užitek. Kako različni sta koncepciji vere in morale med našim in italijanskim narodom, je mogel marsikdo opažati za časa italijanske okupacije v Sloveniji. Nisem mogel drugače, kot da sem se namuznil, ko mi je neka naša verna ženica z ogorčenjem pripovedovala, kako je njena hčerkica nasedla nekemu okupatorskemu vojaku, o katerem se je pozneje izkazalo, da je imel doma v Italiji ženo in četvero otrok, drugod po Slove- niji pa še kakih šest »fidanzat«. «In pomislite, ta človek je zahajal vsako jutro k maši in je redno prejemal svete zakramente! Ali bi si mogel človek kaj takega sploh zamisliti?!» Take, čeprav bridke Izkušnje niso bile takrat za osveščen j e našega naroda ravno nekoristne. Vendar bi storili vrlemu Don Giovanniju krivico, če bi podvomili v iskrenost njegovega verskega čustvovanja. Zanj pač to ni imelo nobenega stika z njegovim ljubezenskim doživljanjem in izživljanjem. Naš drugi katehet, profesor Jakob Ukmar, je bil na pogled dokaj skromnejši od svetovljanskega dr. Cikoviča. Vendar je bil eden od tistih redkih učiteljev, ki ne samo terjajo, temveč tudi dosežejo že s prvim nastopom absolutno avtoriteto. Njegov obraz, čigar poteze so izdajale v njem našega okoličana, je bil zmerom resen in njegov pogled nekako vase obrnjen. Bili so med dijaki taki, ki so se ga naravnost bali. Ne spominjam se, da bi ga videl kraj nasmejanega, čeprav ne morem reči, da bi bil naravnost mrk. če bi hotel analizirati razliko, ki sem jo občutil med obema katehetoma, bi dejal, da je bil dr. Cikoviču duhovski stan poklic, prof. Ukmarju — poslanstvo. Neki prijatelj, ki je zahajal takrat na gimnazijo, a ni bil moj sošolec, mi je pripovedoval o prof. Ukmarju naslednjo prigodo. Nekoč je v tretjem razredu dejal dijakom: «Prihodnjo uro vam bom razlagal spolno vprašanje. Kdor koli bi se med razlago samo namuznil, bom poskrbei, da razreda ne bo izdelal.« Kaj je potem katehet govoril, se moj prijatelj ne spominja. Le to mi je rekel, da se mu je takrat zdelo tako profesorjevo ravnanje tiransko in trdo. Nečesa podobnega se spominjam tudi iz našega razreda, le da je bila moja reakcija na profesorjeva izvajanja mojemu karakterju primerno bistveno drugačna. Zelo verjetno je (iz česa to sklepam, se bo pozneje videlo), da je katehet tudi nas vnaprej opozoril, da bo gorje onemu, kdor bi se pn razlagi nekega kočljivega predmeta namuznil. Ta kočljivi predmet je bila razlaga dogme o brezmadežnem spočetju Marije. Profesorjeva razlaganja so se mi tako vtisnila v spomin, da bi ne imel prevelike težave, da bi jih tu obnovil. Vendar naj omenim le toliko, da je predavatelj razložil najprej nekaj splošnega o fiziološki plati spočetja in pri tem skušal dokazati, da sta 00°° lšč# bila Marija in Jožef v letih, ki spočetja več ne dop Ergo je mogel biti tu posredi samo čudež. Katehet je govoril počasi in razločno zlogoval vsako « jr * Njegove oči so kakor dva prežeča orla krožila nad razredu je bila tišina, da bi se bil zdrznil, če bi padla na tla. Mi smo sedeli togi in nepremični in besede so11 ob nas kakor svinčene kaplje. Zareče in trde. Vsakdo ^ , vS« ice* f v nas je čutil, da bi ne bilo milosti zanj, če bi se namuznil. , Po uri, ki je morala biti za mnoge od mojih s0S°‘r|t>ib« prej kot prijetna, smo obstali nekaj časa še vsi kot P J svojih klopeh, šele polagoma smo se otajali in tedaj rekel moj sosed: «Ti, ali si se mogel ti vzdržati? Jaz ., Ves čas sem si grizel ustnice.« »Zakaj?« sem ga vprašal začudeno. »To je bila zanimiva ura, kar smo jih imeli.« . 0tx$’c «Zakaj, me vprašuješ? Najbrž nisi razumel. Ti si se sOj0®| Na tihem sem bil seveda užaljen, ker me je smatral .e r za otroka. Prepričan sem bil, da sem razumel vse, a d $e » zdelo, da bi bilo v predavanju kaj takega, čemur 01 moral smejati. . pil5 Takrat bi seveda ne bil vedel povedati, zakaj me Ji predavanje tako prevzelo. Danes vem: bilo je prvič, t«5” občutil lepoto nekega zaokroženega logičnega sestava- ^ F ah ima profesor prav ali ne, nisem veliko razmišljal-.p je v estetski užitek, predati se nekemu doslednemu temu logičnemu izvajanju. Morda se je takrat prvič f jta5M v meni tisto veselje, ki sem ga pozneje občutil PriJ filozofsko zaokroženih sestavov, kakršni so zlasti L dialogi, Descartes in Spinoza.‘Skratka: tokrat sem PLjpN čutil lepoto, ki je zapopadena v nekem dialektičnem lZ ne da bi seveda vedel tega kakor koli definirati. t 81' mem skoraj, da bi bil to misel profesor v svojih. -ve In še neka asociativna misel se mi je, ne vem vFr:,p takrat ali kdaj pozneje, spojila s tem predavanjem. mmn cItako I l~i V, 4 1 A i 1 s__________ 2IV« jZV«W JlF omenil. Namreč z neko vrsto metuljev, psychid, ki na Krasu. /Nadaljevanje