.Gorica' izhaja vsaki torek in soboto.'Ako padc na ta dneva praznik, dan poprej. Urednistvo a« uahaja v „NarodniJTiskarnl", ulica Vetturiru at. 9, kam or je naBlavljati pisma. Nefrankirana pinma Be u<> sprejcmajo, cnako se ne uvažujejo pisma brc/ podpisa. Bokopifti dopJBOV Be ne vračajo. GORICA TBLBFON It. 201. St. 49. V Gorici, v torek dne 24. junija 1913. «on«-«" stane na leto 1Ü K, za pol let» 5 K. za fetrt leta 2.SO. Upravniitvo se nahaia v „Narodni Tiskarni* ulica Vetturini it. 9. Zh oglaflp se plačuje odčveterostolpne petit vrste po 14 vin, za večkratni natis primeren popust. FoMamezne Itevilke Jtanejo 8 vin. in se prodajajo • raznih goriikih iraiikah. Leto XIV. YODSTYO S. L. Si Ycdstvo S. i.. S._i>l<>venske ljinl- ske stranke) na Ooriškem šteie desvi člauov. ki so: dižavna poslanea .lovip Foil in dr. (iretforuc ter ziistopnilsi sta- re struje Iv.m Kerbuč, Ulazij Urea, An- dre j Ipavee, Miha Marinie in zastop- uiki uove strujc .losip Abrain, dr. 1'ie- celi, .lernej Kopač. Kan Murovee. I»1, (ire^oreie je oh enein naceluik \odst\ l*. in stare strine, .losip Ion pa posrjd')-- valee ined ohema striijeina. I )o nove Hruje je prišlo na ta na ein, da so se njeni voditelji v svojem deln (narodni citfauizaciji) loCili vr.si kdo diii^i v popolui od\ isiinsti od niiliovili sk!e|H>v in zahtev. Siara struja je dohila svoje ime, ker ^e mora ločiti po kakšneiii /.un:: njem /naku od nove in ker nadaljnje preišnio slovi.Misko strauko na Ucm^- keiii, Ki se ic po pi edlo^n društ\a Sh)- «a- prelevila \- S. L. S. V vodstvn S. L. S. n i e d i n o s t i. Na ohuiein /ho: n due _Jt'. iehruan-i \i>]J. ko se je i/voiilo sedanje vodstvi, se ie dosei'.la Mo^a ie na zunaj, /a. \ i- dez; v lesniei, po duliu sta si nstah struji tuji ali odtnjetii, kakor pi\j. Ko so bile razpisane letosnje volit- ve za deželui /hor, ic inielo vodstvo S. I.. S. sejo due _M. aprila. I'Tedsediiik dr. (iie^oreie je poudarjal, naj hi o '¦:] priliki nehal r a /. k o I med novo in sta - ro strujo, naj hi se vsi eutili kot elani S. L. S., naj hi se ne zjedinili le v teni ziiiisln, da hi struja struji poniagala do neke^a števila rnandatov, inarvee na.i hi se popolnoina spojili, /Iili med salv) v eno samo strujo in stranko, da 'i kandidati, ki se postavijo, hili kaudidati S. L. S. in ne te ali one strujc. Sklenilo se je so^lasno, da S. L. S. naj iiastopi ob bodoeih volitvah s I o /, n o, ter se je doloeilo, da v pri- liodnji seji, ki naj bo 2. junija, naj stavi predsednik konkretne ])redloiie o kau- didatili. V seji 2. junija je predsednik dr. OrcKorčič poroeal obširneje o volitvi v splošni volivui skupini ter bolj na krat- ko o drugili skupinali, oinenjajoe, da naj bi sc ta dan do^ovorili vsaj glede kau - didatov v splosni kuriji. Zastopniki nove strujc so izjavili po svojem naeclniku dr. Breelju, da ako bi lioteli oni o stvari kaj govoriti, bi bilo (o le njihovo oscbno uinenje. Njitn bi bilo ljubšc, da bi imeli oporo in da bi bili zavarovani po dogovoru s pristaši; zato naj se jim da prilika, da sklieejo za dan 5. junija shod svojih pristašcv, da bodo o stvari sklepali; a dne 9. junija 1 naj i c vodktv<) /opt't ^nide \' sejo, \' i ; teii piedlo/.ijo to, kar shod sklene. ' hue ¦">. iin.iia sc je vesel \' iirostoriu i j K. S. /. sind \2 [)rista.se\ now: struie, ki M> sklenili >L'deec re^olueijo: Somisljeniki S. L. S. zhiani A2 l-o stevilu dne 5. iimija I°-M i/iavljaJM ulett,- p.riliodniili dež. zbof-kili \olite\ : I.) I'olitika de/.eluozhorskili po- slaiu e\ S. [.. S. na ' ioriškem teiiieiii 'hi Nci.^kih. iiarodnih in uospodarskili na- vlelih \ seslo\'eiiskc l.iudske Straiike in line) \' liiuKt\ u ^voi<» /a-loinho. ker i I'.aCehid radikalihi in r-oliudua [jciiti!-- ¦ rcdi li ailie ih|'^'he. _;.) /as!o|)st\ o S. L. S. v de/. od 1 (,ru se niora nadoine^titi z dru:sriiiK; <»dbi!i uikoina. • \) Kandidaturc d:. i ii\"ssor0ica, I ^\ ¦'inka I'ciia. \ . le|"(^estnika Warini- ea. dr. l.alianuirja pnzdra\lianiu in i/- le^no /eiiino. da prcvzaine in \i;J.i pn- ^le euei-ia de/. odbornika dr. Hrev,roi\.ivj ^ani. •1.) /ali!e\ aimt. da ve |iosta\'iio ined kandidaL1 \ ikar .lo/.e Abrani. de- i-an \. lierlot lev. zupiiik l^n. Leban) in dr. hreeeli. ¦".) (ik'dv' kanilitLitur \ kraskili (»!¦- v!inali. ti'j.ih in velcpo^estvu n-ep,iišča- ino \cdst\ti. da ukreiie \'^e putrJuio r-o ! :\-viduoti. /;ilik'\aiiio pa. da S. I.. S. postavi \ \>eh ^kiipinali svuie kandi- daie. (>.) \' i !/ia\li:mi<). da le pod teiiii poji'oii sodeliijemo |iri \olit\ah. \ < ioriei. 5. inn. 1('1.\ \ \'odstveni seji k.\uv °. iuiiiia se ie prejitala la le^olucija. hr. (ire^orjij je napia\il nekalere o|iouihe. N\eJ druviim ie rekel. da y^lede de/elnili od- borniko\, ki naj se izvolijo, ie le/ko kaj sklepati, ker ue veino, kateri poslauci botlo \olieni in kaksno razmerje lu> ined razuiini strankami in frakcijaiui. ki uplivajo na izvolitc\' odbornikov. lile- de izražene želje, da naj hi on sam pre- \/.el |)osle eue^'a (.lev., odhomika, ,'e omenil. da do zdaj nasprotuje teuiu do- loeba opravilnejia reda nase^a de/.el- neji'a /bora, ki pravi, da dr/.avni posla- nee ne more ob eiieiir izvrševati posla dež. odhomika. Slcdnjie so izrazili za- stopniki stare strujc željo, naj se tudi iijini d;i |)rilika, da se po^ovorijo s svojimi somisljeniki, da to, kar od^ovo- rijo, bo v so^lasju / njinii. Teuiu pritr- dijo vsi in doloei sc, da naslednja \od- st\'ena seja ho 10. junija popoludue. Na shod z dne Id. junija so se va- bili pristasi z vabilom uaslednje vsebi- nc: »Člani vodstva S. L. S. Ivan I^crbue, Blazij (Irca, dr. Anton (ire-- Korcie, Andrcj Ipavcc in Miha Marinic (s t a r c s t r u j c) vabijo ožje so- niišljciiikc z a u p n i k c na volivni sliod, ki se bo vršil v poiideljek 1(>. iu- nija ob 10. tiri in pol predpoklite v pred- dvorani »Centralu, ulica I. Verdi 32, v (iori^]. Na diicvnun ledu ie raz^o^»r 0 kandidatih za prihodnje deželnozlvn'- ske volilve. hr. A. ' ircKorčie." To in di'-izeua iiič meritorne^a ni bilo na va- hilu. hue Im. junija -e ie scšlo v pred- dsorani Central- uad !'»m zl;oro\;:l- ^e\-, uied niiiiii 22 duho\ nikov; dru^i duhovniki in ^vetni ^o i isnicri'» j>ozdiavili shod, oziroina naznanili. '!j se /. uic^'ovinii s!slc|;i ui^itiajo. hi. (iie^ore:0 je poudarjal \ehkn ¦. ažnost letf.Mijil. \olittv ter nujno !¦'•- ;rebo. da S. L. S. slo/.no nastopa, kj1 okolišCine so jj uviodne. da zma^a "ko- rai na eeli «:rii. OniLiiil je. da vsi pr 1 - Maši S. L. ^. priznavaio ista naCehi. i^te ^ilie. ivta ^iedst\a. da toiej \ l-iii l^o^ledu ne more biti med niimi razli- i\e in da a: pri \ s-^m teni \ lada ni'/.i njimi lazpor. mora 'a izviraii iz dir.k'ih \ i ri \. PreCital ie pi^uio duho\nika ,: dv- /ele. ki |>ra\i v s\oiein in \' iiiiLiiu dru- :^ih. da \ daiuišuiili i azinerah zadostire na slovenski strani eden duhovnik ^ dez. zhoru. h;>dal je. da naj hi se sprcjeli med Kandidate nio/ie. o katerih so \'olivei 1 repns'Uii. da so sposohni in pripva\ ¦ I l.ieui /a skupno in složno delowi- ! I'je. halie je cnieiiil. da naibolje l:a.<\ dižati s.c mi1'/:, ki so /\ opravliali r»o>la- r.iški pose.!, ako ni pos^-biie^a razlo^a proti njim. I ohvalil ie bivse de/elnf p<;slance, ki so vršili vestno in požr- '. \ < >\ a!n< • s\(iio dC'lzuost. Odposlanec Kat. izobraž. društ- \a- \ Otaie/u ie P'incst! pismo. \" ka- lereni driišt\'o pri|H)roketu vjlede kaudidata \" kmečkih i^l-einah in na Krasu \ splosni skupini. /iiptiik Rojee navede nekaj priu>/b zoper deželni odbt>r iu uie^oxo delova- nje. Nav/oei odbornik prof. Berbuc po- jasni te /adeve \' popolno zadovoljuost zborovaleev. l'-'o koucani ra/|iravi se je sprejela soy;lasno nasleduia resolueija: Zaupniki S. L. SM zbrani due H>. junija 1 c> 13 na volivnein shodti v dvora- ni »Central« v (ioriei, i/javliamo i, o/.i- rom na bodoče deželnozborske volitve kakor sledi: I.) Stojimo ua p r o u r a m u V. L. S. ter želitno, naj bi o priliki letošnjili deželnozborskih volitev popolnouia ne- hal r a z k o 1, ki traja v S. L. S. na (lo- riškem že šesto leto. 2.) Meniiiio, da med poslanci S. L. S. zadostuje en duhovnik ter da o- sebe, ki vzdržujejo in vodijo razkol, ne sodijo v zbor složnih poslancev. 3.) Na tej podstavl priporočamo ce- njeniin volivcem uaslednje kandidate: \>jjfSPLOSNI KL'RIJI: JosjpfT o n, državni poslanec v (ioriei; Anton M a n i r e ü a, posest. v Idr- ^'kem: hrane O e r K i 0. župan v \ elikem- dolii. 15) V KMf CKIH OßClNAH: a) /. a t o I m i n s k i o k r a j: Dr. Anton fi r e k o r č i č, drž. posl. \ (ioriei: Ivan T o r k a r, podžupan in poštar Podbrdom. b) z a sjorisko o k o I i c o: Ivan Berbuč, protesor v p. v (ioriei: Dr. Peter Laharnar, dvorni svetnik, Dunaj: Miha M a r i n i č, posestnik v Pod- ^enici. cI z a Kras: Dr. Hinko S t e p a n č i č. dež. sod. s\et. v (iorici. 4.1 (ilede druge kandldature v knieekih obciuah kraških ter v volivnih skupinah trgov in veleposestva prepu- ščatno strankinemu vodstvn, da ukre- ne po s> oii previdnosti, kar smatra za potrebno. 5.) L reditev vseh o d b o r n i š k i h /adev prepušeaiuo poslancem S. L. S., ki budo izvoljeni. 0.) Istin; poslancem priporočaiuo, ruii se b I i ž a j o v svojem postopanju, ako se jim sploh bo /delo potrebno kak- šno bližanje. v prvi vrsti taki stranki, ki goii avstrijski patriotizeiu, ki ne žali verskejia euta našesa liudstva, ki je v ucspodarskeui oziru praviena ter v narodnem oziru priznava in vrši US' čela ravnopravnosti. 7.) V v e r s k e m oziru uaj zahte- vajo poslanei S. L. S.. ki bodo, kakor upanio, najmočnejša stranka v dežel- nein zboru, vodstvo in prvenstvo, ako bi bil potreben nastop v tern pogledu, in sicer v soglasju s eerkveuo oblastio. S.) V interesu soriških Slovencev in S. L. S. izrekamo željo, naj bi vs! uoriški rodoljubi, ki priznavajo krščan- ska uaccla tudi za javno življenje in so dobre volje, složno ni^topali pri bliž- njih volitvah ter za zuiiraj pokopali ne- sreeni razkol. 0.) V slofti je nioč: složinio se: v složno delo podajtuo si roke! V Gorici ,dne 16. junija 1913. Šele popoludne je kouealo zboro- vauje, ki je trajalo hlizu dve uri. \ vodstveni seji, ki je bila še tisti dan popoldue. je predsednik dr. (ire- ii'orcie i>reeital to resolueijo ter jiojas- njeval posauiezne točke preeej obširno. hr. Hreeelj je protestoval proti tc- iiiii, da bi bil on priuesel razkol v de- želo, eeš da razkol je obstajal že prej (pa ne v S. L. S.). hekan Murovee je pritrdil protestu ter dodal, da za organizaeijo ljudstva dela le nova struja (ker so staro od- palinili). ko dobro naučila. — Šesta točka je bil Zajeev zbor »kužica i slavulju, katere- ga je pelo nad KM) učenk; pod vod- stvom g. učitelju C e r n i g o ja. Petje je bilo krasno in viharno odobravanje in ,)loskanje je bilo dokaz, da je zbor mojstcrsko izvajal to krasno hrvusko pesern. - Sedma točka je bila telovad- ba. 20 telovadcev jc nastopilo in izva- jalo težke proste vaje. Krascn prizor! Mladi juiiaki so to točko izvršili v vse- stransko zadovoljnost. Kot vojaki pred poveljnikom so stali mladi telovadci pred svojim učiteljeni g. K o r š i č e m, }ki jc sprctnljal telovadbo na glasovir- ju, in todio sledili vsakeinu povclju. Svoj višek pa je dosegla tciovad- ba s piraniidami, ki so bile z beuga- ličnim ognjcin razsvctljene. Oromovito phxskanje je sprcmljalo inlade telovad- ee, ko so zapuščali oder. (i.čiia uei- tcljiea Š a 111 e 1 nain je priredila živo podobo »)Pustite male k incni«. Krasna slika, bengalično razsvetljena, je oča- rala občinstvo. Iz cele prireditvc se jc videlo, da se je ueiteljstvo »Solskcga Dorna« tnnogo trudilo, da je pripravilo tako le- po vcselieo. Mnogo so se trudili še gg.: voditelj Beniger, g.čna voditeljica Liza Makueeva, g. nčitelj Klavora, g. vad- nieni učitelj Prijatelj, g.čne učiteljiee Benigar, Berbuč, Cigoj, Pallor, Turnav, Weber in druge. Hvala vscm, prav sr- ena livula. Upaino, da se spet vidinio prihodnje leto pri taki veselici! Krepko po tcj poti naprej. Nedeljsko veselico je poeastil s svojim obiskom tudi iiainestništveni svetnik prebl. gosp. A. R e b e k. Blagopokojnega dr. Josipa Pavlijo vlačijo sedaj novostrujarji po neki o- krožnici, ki so jo razposlali te dni po deželi. Vedeti pa je treba, da so ravno nckateri izmed novostrujarskili prva- kov delali blagemu pokojniku velike sitnosti in preglavice, kar je vplivalo iu njegovo šibko zdravje. Tega se dobro spominja e. diiliovšeina, ki je bila na\ - zoča 1. 1898 na zborovaiiju v Alojzije- višeii. Dr. .los. Pavlica je bil odloeen bojevnik za katoliška načela, a ne za novostrnjarstvo, kolikor se to tice oxe- bnih spletk. Ne mažite torej nieRove.ua spomina s tem. Blagopokojni je vodil posvetovanje, ko sc je stranka »IV.- morskega Lista« spojila 1-. 1899 sc stra- nko »Goricc«. Ta spojitev sc je zgodila prav pod njegovim vodstvoin in na nie- gov svet, kakor sc ve spominjati e. dn- liovšeina, ki jc bila navzoea pri tern posvetovanju v dvorani »Slov. katol. delavskega društva«. Zato je blagi po- kojnik pisal v uvodiiern elanku ob de- setletnici »Primorskega Lista« 1. 1902 .te-le besede: »Primorski List« je ves čas ohra- nil čisto zastavo katoliskih naukov in nevstrašeno moštvo v boju za sv. stvar. V sodbi oseb pa in v spoštovanju raz- nier stno bill, kolikor je sploh šlo, pri- zanesljivi in popustljivi. Osebe naj sodi Bog, naše je le delo za sv. stvar.« To. so res lepe besede nepozabne- ga moža. Novostrujarjem kličenio: Posnemajte p o k o j n e*g a dr. I. P a v 1 i c o in p n s t i t e osebnos- t i, ki le skodujejo vase m u s i- cer dobremu d e 1 o v a n j u, ki jc tudi nase delovanje. — Prav bi bilo tu- •di ko bi novostrujarji neliali vlačiti po svojih okrožnicali tudi drugc odlične osebe. Ali je lepo, da izvabljate od viso- kopostavljenih oseb izjave na podlagi neresničnih podatkov, in se potein za 'hrbtom sme'ete? Ali je'to lepo, da ho- čete s tern škoditi »Primorskemu Li- stu«, ki se ves čas nevstrajno bojuje pod zastavo katoliskih naukov? — Hvala Bogu, vsi vaši poskusi so se iz- jalovili in danes ga ni na Cjoriškem li- sta, ki bi stal na trdnejših nogali kakor «Primorski List«! Citajte »I/Eco del Litorale« od minule sobote, da se prepričate, kak duh veje pri tern listu. Tudi italijani se zgražajo nad tako zdivjanostjo. Žalost- no! Porocajo nam, da so sprejeli v u- redništvo lista »L' Eco« Ijudi, ki ne spa- dajo v katoliške vrste. Od tod taka zdivjanost. INepoboljšljiva »Eco«. Deželni gla- var dr. Pajer je imenoval že pred leti slovenskega dezelnega odbornika pro- fesorja Bcrbuea za svojega naniestnika v dczelnein odboru. Zarad tega imeno- vanja je očitala »Eco del Litorale«, gla- silo italijanske ljudske stranke, Pajerju narodno izdajstvo, češ da je s tern ime- novanjem dokazano, da zamore tudi Slovenec deželo vladati in da ta prece- dens da vladi povod, da bo imenovala niorda ze v bližnji priliodnosti Sloven- ca deželnim glavarjem. Da je ostala »Eco« dosledna v svoji narodni nestrpnosti proti Sloven- cem, je zopet dokazala v svoji sobotni št. s člankoni »Verso Topolie«. Kaj ji je dalo povod? V Topoljanu v Eurlaniji je priredil deželni odbor skupno razdelitev na- grad za vzorne lilevc, svinjake itd. .le pač naravno, da je bil pri tej sveeanosti navzoč tudi profesor Berbuč kot namestnik dezelnega glavarja. Spremljala sta ga tudi deželna odbor- nika Stepančič in Pettarin in drugi go- spodje iz (iorice. Sprcjetn goriškili go- stov jc bil slovesen in prisreen. A to li- stu »Eco« ni prav. Berbuča, Stepančiča in tovarise imcnuje tujee; to/.i, da so sc slišali v Toi)oljanu razni jeziki in groz- na (onibili) narečja. Vpraša: Ali ni še dovolj, da sc uklanja Berbiiču (iorica? Ali segajo tudi |)0 Topoljanu? Liberal- nini Italijanom oeita izdajstvo italijan- ske narodnosti in vzdiline: Uboga Fur- lauija, kje jc tvoj narodni ponos? V svrho liujskanja objavlja j>Eco« tudi ta-le izmisljen pogovor: Berbuč: Ti si vidii? Kai? Ti si vidu? Furlanija je naša. I )obro Pettarin, taku si fa. I'roti koncu svojega članka si do- voljuje "Eco«' še ncka žaljiva namig-i- \anja. () topoljanskcm županu Tonui- sini-jii. ki jc goriškc goste prijazno sprcjcl in tudi k sebi na svoj dom po- vabil, pise nEcou<: l:'o otlliodu goriškiii Rostov si jc /upaii Tomasini rokc do- bro uniil. jc iircglcdal liišo od strelie do tal in jc gledal okoli sebe, ali niorda ... .le pač neverjetno, kaka strast svi- ga iz prcdalov tega¦glasila. Cud ne simpatije. Sobotna "L" Eco del Litorale« izraža svoje obžalovanjc, da so pri dcželnozborskili volitvah > Trstu zmagali pravzaprav Slovcnci. Pravi, da Slovenci v Trstu veduo boij naprcdujejo, in poziva vsc tr/.askc Itii- lijane, naj branijo ogro/.eno italijansko narodnost z ustauqyitvijo občinskih za- bavišč (rikreatorijrin občinskih sol. Cudnc simpatije! da. rajsi privo- šči ziiiago tržaškiin italijanskiin liberal- cein in iredentistoui, kakor tržaškim.— Slovencein! Našli so se. Zadnja »Soča« prav z vclikim veseljem in odobravanjem pri- uaša besede, ki jih je »Novi eas« rabil proti slovenskima odbornikoma. Koliko je dati na take besede, snio mi že poka- zali. »Novi eas« se je prav brez potrebe in p o k r i v i c i zagnal v naša odbor- nika, češ, da nista preskrbela za slov. del dežele enakega vrtnega poskuseva- lisea kot je v Eurlaniji v Beljanu. Po- vedali smo, da iniauio mi d v e taki po- skuševališei, tretje pa, v Sovodnjali, ie šlo radi ljudske ncbrižtiosti po zlu. Da- ljc se jc »Novi čas« obrcgnil ob dezclui odbor, češ, da trpi dcžela radi tistega poskuševališča v Furlaniji izgubo; to ni res, ker dežela ne da vinaria za tisto stvar, anipak vse država. Ukljub tcinn, da bi to moralo biti znano tudi gospo- dom okoli »Novega easa«, vendar pi- sarijo še dalje svojc klobasarije, ki kon- čujejo v gromovitih besedah: »V dežel- ni liiši treba temeljite izpremembe«. Tu so se gospodje našli s »Sočo« in najluij- še liberalno glasilo je zapisalo »Novo- mu easu« te le p o h v a 1 n e besede v Album: »No, glejte ,to se čita tako ka- kor v »Soči«. Resnično je vse. Vendar enkrat, da se inoremo s t r i n j a t i z »N. Č.«. Naj le pridno čitajo »Soeo« in prav presojajo razmere v deželni hiši, poteni bomo še veekrat soglašali drug z drugim!Aolivci! Izvoljeni od ljudstva za volivne rnoze imate nalogo izbrati dne 3. jan. 1901 poslanca V. kurije v državni zbor. Politično društvo »Sloga« vam pri- poroča: Dr. Antona (Iregorčiča, ki vas je vže do zdaj zastopal v deželnem in državnem zboru. Proti njemu je nastopil kot kandi- dat na svojo roko: Dr. Henrik Tuma... Volivci! Zdaj imate vi besedo; vi boste odločili, kedo bo zastopal naše delavske stanove v državnem zboru. Menimo pa, da vam ne bo težko izbi- rati. Dr. Anton Oregorčič vam je dobro znan, saj je vaš človek, kateri vže dvaj- set let deluje na Goriškem za pravice slovenskega naroda. — On je bil do zdaj vaš deželni in državni poslanec, povsod na mestu, kjer je bilo dela za blaginjo in napredek naroda.----------- Proti dr. Oregorčiču je nastopil li- beralec dr. Henrik Tuma. S tem nasto- pom je mož provzročil grozen prepir v deželi, kakoršnega goriški Slovenci ni- smo še imeli. Kaj naj rečemo o početju dr. Tume? Ali ni vse to n'eplemenito, da hoče vreči dr. Oregorčiča iz V. kurije, v ka- tero ga je ljudstvo soglasno izvolilo pred tremi leti? Ali je to rodoljubje, druge pobijati in izpodkopavati?------ Zatorej vi, pošteni slovenski rnozje. volite soglasno dr. Antona Oregorčiča, profesorja bogoslovja v Oorici!« Deželnc doklade. Kakor z deželnim šolskim zalo- Xom tako so začeli liberalci šariti po deželnih dokladah, kjer pa jim seveda ni namen pokazati resnico, ampak far- bati hočejo naše ljudstvo na vse prete- ge, ker upajo še vedno. da bi znali do- biti tega ali Onega kalina, ki se bo dal voditi od liberaluili listov. »Soča« ima sploh nekov euden sistein v svoji pisa- vi. Piše n. pr. tako le: Doklade so so povišale; šolski zaiog je unieen; podpo- re gredo v Furlanijo; zadnji mesec ie bila suša; trtna us se zopet širi; lani ie bila slaba košnja itd. Kdo je kriv vsega tega? Slovenski poslanci, slovenska odbornika, S. L. S. sploh. Takih in podobnih trditev v »Soči« kar mrgoli. V par stevilkah suit) pojasnili lesnico o deželnem solskem zalogu. naj pogleda- mo za "danes deželne doklade, .o katcrih gnnita »Sočau in »Primorec« na vse grlo, da bodo uničile deželo. da na ra način deželni odbor spodkopuje sloven- ski živelj na (ioriskem itd. »Socau kar meče okoli sebe take trditve in obsod- be, nikjcr pa ne poda za to dokaza, nik- jcr iiiti pojasnila. Na tak naein mora liudstvo seveda dobiti nepravo sliko, ako veruje tern možakom, ki trdijo kar vse navprek da je črno belo in narobc. »Sočau konštatira kot prvo grozno dejstvo, da so deželne doklade p o- r a s 11 e. To pač ni nobena kaka krivi- ca, ker brez doklad ne gre gotovo ni- kjer. Pri tej splošni trditvi je pptrebno pač nekoliko pojasnila, da zadobe čita- telii pravo sliko. Iz izkaza o deželnih dokladah posneniamo tedaj za zadnjih 12 let sledeee številke. Upamo, da si jili bodo vsi dobro ogledali in še le potem naj pridejo s kritičnim ali celo z ine- sarskim noženi ier naj zahtevajo ob- sodbe. Doklade na realne davke so bile 1. 1902 \Scc (ozir. 20' <) in so prišle leta 1905 na 20c/c, kjer so ostale do danes. Doklade na osebno dohodnino so zna- šale 1. 1902 25' '< in so poskočile na 30';. Doklade na užitnino so bile 1. 1902 80';, poskočiie so 1. 1905- na 100% in 1. 1910 na 120r(, kjer so ostale do danes. Toda pripomniti je treba, da onih povišanih 20'<¦ na užitnino ne dobi dežela, ampak šolski zalog; dežela tedaj dobi le 100'; od 1. 1905 sem. »Soča« pravi kar tako le: na davke iz užitnine so doklade po- rasle od 20'r na 120'L Tu je stvar ta- ko: doklade 20s > so bile 1. 1899. Da je dežela lahko dala okraj. šolskim zalo- gogom onih 250.000 K, je pač morala takrat povzdigniti doklade od 20rr na S0r/, ker drugace bi šolski fondi ne bili dobili nič. Zase dežela tega ni porabik', ampak za šolstvo. n Enako splošna je trditev: deželne doklade so porasle na pivo od 1 K na 4 K. Vsak vinorejec, vsak pameten go- spodar mora pri nas, pri naših vinskih i;azmerah želeti, da bi bile doklade na pivo še večje, da bi se tako cena dvigni- la za domači pridelek, t. j. za vino. Kak- šni gospodarji bi pa bili, ako bi ne skr- beli za domače pridelke, ako bi pustili, da bi se pivo prodajalo prav po ceni in bi vinski pridelek bil lepo doma v kleti. Mislimo, da govorimo vsem vinorejcem in vsem, ki jim je mari prospeh dczeic na srcu, ako trdimo, da doklade-na pivo morda še niso dosegle prave višine. Vsaka dežela zavaruje lastrte pridelkc z visokim obdačenjem drugih, tujih pro- duktov, le našim liberalnim nergav- cem to ni prav. Oni bi pač uvedli tako gospodarstvo, da bi dežela podpiralu krčme s pivom, vino pa naj bi kmet.ie prodajali kar za vsak krajcar. Tudi to liberalnim kričačem ni prav, da včasi užitnina ne doseže iste višine kot n. pr. leto poprej. Čudni, pre- cudni so ti možje! Včasi je pač nekaj stotakov več od užitnine in takrat na- vadno nekaj manj od piva, včasi pa narobe; sicer pa to dejstvo absolutno ni tako, da bi bilo odvisno od deželnegu odbora ali od poslancev. V čudno in neprodirno meglo ie zavita tudi trditev, da ima naša dežela 1«8% doklad na direktne davke. To je pač le gola trditev, kajti ako ji pogle- damo nekoliko med rebra je stvar dru- gaena. Dežela pač obstoji iz občin, ob- stoji iz laškega dela in iz slovenskega dela. V deželi imamo cestne odbora, iniamo okraj. šol. svete itd. To je treba razločiti, potem šele govoriti splošne trditve. Stvar je pa taka: \ slüvenskem dclu dežele iniamo te le doklade (približno, okroglo štev., kar pa zadostuje): Cestni odbori . . . . 55% c. kr. okr. sol. sveti . . 94s/« občine.......100% 249'/'' zraven d e ž e 1 a . . . 2(Y/< torej okrogio . . 269'X (270' <) Na laški strani so te postojanke ne- koliko drugačue: cestni odbori 15'', sol. sveti 50' i, obcine 50'', ü e ž e 1 a 20'r, skupno le U5%. Najpodlejsc je pri tej stvari trditev liberalnih listov. da za vse te doklade odgovarja dežel- ni odbor in vsega so krivi slovenski po- slanci. \ jestnem odboru n. pr. nima deželni odbor nikake odlocilne besedc, kei je to avtonomno telo, ki saino na- luga in zvisuje doklade. Še bolj avto- nomni so c. kr. okrajni šolski sveti; li- beralci so gospodarili kakor vidimo v goriškein prav po svoje. Sedaj ko bo- do radi njih »izbornegau gospodarstva doklade za ta okraj zopet povišane, bo bržkone zato odgovoren tudi deželni odbor. Kdor v take stvari veruje, temu ni pomagati. Dalje so občinske doklade, ki j ill nalagajo občine same po potrebi, deželni odbor nima tu nič določevati. Ostane tedaj še onih borih 20'v, ki jili dobi v resnici dežela. Edino za te do- klade je odgovorna deželna oblast, d r u g o pa s p a d a v d e 1 o k r o g d o t i e n i li k o r p o r a c i j. Tako ic- ta stvar, gospodje, in ravno te doklade, ki jih dobiva v resnici dezela so ostale od 1. 1902 skoro čisto enake le v hišnem davku so poskočile za 2r/< (od \%v/<- na 20'y.) Iz podanega naj si vsak ustva- ri sliko, kakšne so liberalne tr- ditve, ki pravijo. da so naši po- slanci deželo končali. Kakor smo vedeii shaja dežela že 12 let z 20'v doklad, na užitnini je pridobila približno 188.000 K letno, pri pivu so dohodki poskočili ocl 11.000 na 160.000 K in pri žganju od 40.000 na 65.000 K. Tako so nasi poslanci »pokopavali« deželo, liberalci so jo pa rešili potoir, c. kr. okraj. sol. sveta in »Trgovsko- nbrtne zadruge«. Naibolj čudno pa je, da se tem liberalnim vedno n e r e s~ n i č n i ni trditvam priklopljajo tudi drugi krogi, kjer bi bilo pričakovati ob- jektivne in resnične sodbe, kakor »Novi Čas«. Polifični pregled. Volitve v Trstu. V prvem razredu so bili včeraj iz- voljeni v meščanskih voliviiih okrajih vsi ital.-liberalni kandidatje. V okoličanskih voliviiih okrajih je izid sledeči: I. Škedenj: Sancin 300, Wilfan 304, Lahi 186. II. Rocol, Vrdelj: Negode 315, Ry- baf 319, Lahi 279. III. Rojan, Barkovlje, Bazovica, Opčine, Prosek: Crnigoj 446, Malalaii 451, Renčelj 447, Slavik 454, Lahi 195. V okolici so izvoljeni torej vsi slovenski kandidatje. Qosposka zbornica je imela včeraj sejo, v katcri je izrekla svoje čestitke nemškemu cesarju po- vodom njegovega 25letnega vladarskc- ga jubileja. Navzoči so bili le 4 slovan- ski člani: 3 Poljaki in 1 Ceh. Za takojšnje zasedanje češkega dežel- nega zbora. Češke državnopravne napredn'3 organizacije v Pragi in v okolici so iz- dale oklic, ki zahteva, da naj se češki deželni zbor takoj skličc. Občinski svet na Reki razpuščen. Ze Reke poročajo, da je guverncr groi Wickenburg naznanil dne 21, t. m. ohčinskcmu predstojništvu na Reki, da je občinski svet na podlagi točke 27 obč. reda za mesto Reko razpuščen in da so razpisane nove volitve. Vzrok razpusta je nekov sklep občinskega sveta, ki se ue strinja z državnimi za- koni in je tako prišlo mesto v nav- skrižje s civilno in vojaško uosposko. Za sedaj vodi obcinske posle delegacija desetih članov, kakor to določa štatut. ßolgarsko - srbski spor. Nejasnost položaja traja dalje. Pa- sic je podal svojo deniisijo, katere pa kralj se ui vsprejel. Iz Peterburga se javlja, da je pesirnizem glede položaja neuiravieen ter da najbržo pride do miiniga sporazuina. Oomače in razne vesti. t Mihael Strukelj vikar v pokoju. Minulo nedeljo zvečer ob 9x\-> uri je po dolgi in mučni bolezni zatisnil oči preč. g. Mihael Š t r u k c 1 j, upokojeni vikar, ki je prebival v Bovcu. Pokojni Mihael Štrukelj jc bil rojen v Levpi na Kanal- skem 2(). septembra. 1845, v nuišnika je bil posvcčen dne 18. septembra 1864. Služboval je na ninogih krajili, v zad- njem času v Cez-Soči pri Bovcu, odko- dersejepreselil vBovec potem, ko jebil uniirovljen. —- Pogreb je bil danes zju- iraj. Svetila mu večna luč! »Šolskodomski« veselici. Letošnji »šolskodomski« veselici, ki stc bili mi- nulo soboto in nedeljo v veliki dvorani »Trgovskega Doma«, ste nadkrilili vsc dosedanje veselice, najsibodi glede iz- vajanjti programa ali pa glede udclcž- be. Minulo soboto sicer ni bila dvorana polna občinstva, a počastilo je to vese- lico ninogoprav odličnih oseb, ua'sili šolnikov in prijateljev slovenske šolskc mladine. Mnogi so preplačali vstopni- no, tako da je bil denarni vspeh sobot- ne veselice zadovoljiv. V nedeljo pa jc bila velika dvorana »Trgovskega Doma« tako natlačeiia mestnegii in okoličanskcga občiustva, kakor malokedaj tako. Vse je hotel ) videti, kaj zinore naša niestna sloven- :-kü deca, ki si bistri um v zavodih »Šolskega Doma« pod skrbniin uadzor- stvorn učitcljstva teli solskih zavodov. Veselo razpoloženjc je vladalo v dvo- rani in uestrpno jc množica pričakova- la, kedaj se razgrne zastor. Naj sle- di par besed o izvajanju programa. — Vsporcd jc otvoril ženski zbor brojec 100 pevk, učenkc obrtne šole »Šol. Do- ma« pod vodstvom učitclja g. Čern i- goja, ki je pel Vinkota Vodopivca »Pozdrav« četveroglasno. Skladatelj, ki je bil navzoč, se je pohvalno izrazil o krasnem petju. Burno ploskanje je po- zdravljalo pevke in pevovodjo. Dru- ga točku je bila S. Oregorčičeva dekla- niacija »Veseli pastir«. Deklamator, ueenec II. razreda Bratuš, je elektrizi- ral s svojim krepkim, odločnim in gib- enim nastopom vse občinstvo. Fant ie tako nastopil, da boljše ni mogel. Šop za klobukom, zakrivijeno palico v roki in hajdi vriskaje na deske pred občinstvo kateremu je povedal, kar mu je ležalo na srcu. Oosp. učitelju Koršiču, ki je fanta učil, čestitamo na krasnem v- spehu. Kot tretja točka je bil zbor »Na plan«, posvečen »šolskodomski« mladini. Qosp. učitelj Koršič je na- stopil s 150 pevkami in pevei. Pesem ie lepa in sega poslušalcu do srea. Naj omenimo, da so to pesem peli učenci in učenke od 1. do 8. razreda. Na glaso- virju je spremljala zbor g.čna Ema A r- k o. S krepkim ploskanjcm so izrazili poslušalci svojo zadovoljnost. — Letr- ta točka je bila Pagliaruzzijeva dekla- maeija »Stari hajduk«, katero je pred- nasa-la učenka VIII. razreda prav lepo. Z jasnim glasom, finim kretanjem in le- pim povdarkom nam je deklamovalka predoeila življenje starega Bolgara, polho gorja zbo^ krutega zatiranja oef strani neusmiljenega Tureina. Hvala g.čni ueiteljici Pavli Makučevi, da nam je po svoji učenki podala tako lepo süko trpečega Bolgara.—Peta točka je bila šaloigra »Dve lasulji v boju«. lgra- lo se je prav dobro. Smelm obilo. Cast izvrstnim igralkam! Posebno priznanje moramo ponovno izreči g. Pavli M a- ku čevi, ki je igro učila in igralke ta- jaški krogi trudijo za to in s.koro goto- vo sc bodc tudi tako zgodilo, ker bodo Nemci na ta način skušali temu zavo- du podaljšati življenje; drugače bo pa": knialu moral uiureti. Na unieten naein bodo tedaj verižili število dijakov. d.i tako pokažejo, kako potrcbna je nem- ška gimnazija v Ooriei. Mislimo, da se slovcnski stariši ne bodo dali slcpiti in ne bodo /. lastniini otroci deiali Nemcem štaiaže. Porotno sodišče. Veeraj se je imela vršiti porotna obravnava proti Alfrcdu Callini uredniku lista "II Soeia- lista Friulano'.i, katerega je to/.ilo drit- štvo »Cammera di Lavoro« zaradi raz- žaljenja easti potoni tiska. Med stran- kaina je prišlo do poravnave, zaradi čcsar sc obravnava ni vrsila. Danes se je pričela obravnava proti črevljarju Siliču iz Lt. Petra, ki je iimo- ril svojo niater. Vojaška vest. Za poveljnika 5. dra- gonskega polka je iinenovan na mcsto dosedanjega polkovnika. ki je postal poveljnik 1.*. konjeniške brigade, pod- polkovnik 15. dragonskega polka Morie Kranz. Koncert slov. srednješolcev. V soboto nameravajo prirediti v >Trg. do- mu« naši srednjesolski dijaki koneert. ki utegnc nuditi obeinstvu izvenredni umetniški užitek. Nastopil bo mlad u- inetnik. ki ninogo obeta. Cisti dobieek je namenjen za nakup knjig ubogim u- čeueem samostojne e. kr. državne slo- venske gimnazije. ki jo dobitno s pri- hodnjim šolskim letom. Prijatelii mla- dine, dobro došli! Yeč na lepakih in v vabilih. Občni zbor »Goriškega kmetijskega društva« v Gorici se bo vršil v četrtek, dne 2(>. junija t. I. ob U). uri predpoldne v veliki dvorani hotela »Pri zlatem Je- lenu« v (iorici. Vabilo k sklepu šolskega leta in k razstavl izdelkov na obrtni nadaljevalni šoli v Solkanu. Prijatelji obrtnih nada- ljevalnih šol so uljudno vabljeni k skle- pu šolskega leta na obrtni nadaljevalni šoli v Solkanu dne 29, junija 1913. ob 11 V.J. uri predp. v šolskem poslopiu ink razstavi izdelkov, ki se otvori po skle-- pu ter ostane odprta do 4. ure pop. Šolsko vodstvo. V Tomaju, v znanem šolskem za- vodu »Elizabetišča« je bila minulo nedeljo lepa šolska veselica, ki se bo ponovila prihodnji četrtek in pa prihod- njo nedeljo popoludne na zavodovem dvorišču. Opozarjamo naše občinstvo, da v obilnem številu poseti tc veselicc, kajti znano je, da šolske sestre v To- maju pripravijo ob takih prilika.ii vedno kaj lepega, zelo zanimivega. V šolskem okraju Sežana bode s prihodnjim šoiskim letoni 1913 14 vei m^st zu učitelje praznih. — Učiteljski kandidati, kateri dovršite letos ueitelji- šče, obrnite se s prošnjo na okraini sol- ski svet v Sežano za podelitev katere- ga mesta. Prošnji priložite zielostno svedoebo in domovnico. Javna tombola v Št. Petru. V ne- deljo popolndne se bo vršila v Št. Pe- tru javna tombola. Cisti dobiček je na- mcnjen slovenskim solskim zavodom v Oorici. Nova zaioga municije. V Tržiču je sklenilo poveljstvo 3. vojnega zbora u- rediti zalogo munieije. Občina se je za- vezala, da priskrbi poslopje za to svrho, vendar pa mora povcljstvo v Oradeu izjaviti, da se napravi pogodba za celih 15 let. Poveljstvo je s predlogom zad)- voljno. Velika igralnica v Gradežu. Kakor v drugih modernih velikih kopališeih se je bilo razvilo tudi v üradezu prepove- dano hazardno igranje, ki je že marsi- koga oskubilo. Te dni je pa oblast igral- nico zaslcdila, zaprla ravnatelja in nje- gove pomagaee, konfiseirala ves denar in zapečatila igralno dvorano. Politični shod v Pazinu. Dne 20. junija se je vršil v Pazinu velik shod zaupnikov političnega društva za Hr- vate in Srbe. Prisotni so bili poslanci dr. Laginja, dr. Trinajstič, dr. Kurelie in Stihovie. Predsedoval je dr. Trinaj- stie. Poslanec dr. Kurelic je razložil razinere v istrskein deželnem zboru. Vlada naj neha podpirati laško nasil- nost v de/.elnem zboru, pa bo kinalu /avladal red. Dr. l.aginja je razvijal pravaški program in pojasnil razinere v dr/.avnem zboru. Poslaueein se je izreklo zaupanje. Pr. Triuajstie je za- kljueil shod s poudarkom, da se bodo tudi v javnem življenju držali katoliških naeel. Konuir ni to prav, svobodna um pot! Nov tajni svetnik. Cesar je imeno- val za svojega tajnega svetnika kuez.'i Bogonrira liohenlohe, ki je svojeas ne- sel cesarjevo pistno ruskemu earju. Pedagog Forster že odhaja. /na'i strokovujak in pisatelj Förster, ki je bi! pred kratkim imenovan za profesorja na dunajskem vseueilišeu, je povabljen za prot. \' Monakovo. Pr. Förster je to povabilo sprejel in tako izgubi dutuij- ska univerza tega odlienega mo/.a. ki je znan kot pisatelj vsenui izobražeuemu svetu. Avtomobilska dirka preko alp se je prieela v nedeljo na Pimaju. Pirka gre tudi skozi nase mesto. To se bo zgodilo v cetrtek. l'deleznikov je 4i>. Avtomobil št. 16 je pr\ i dan pri nckem ovinku zadel ob obeestni kamen ter te- žko ranil nekega dečka. Od avtomobi- listov je ranjena le neka gospa. ki se je nahajala \' avtomobiln. Velik gozdni požar v pusterški do- lini na Tirolskem je začel dne 18. t. m. Ker je suša velika, je plamen takoj ob- jel jako obsirne gozdne oddelke in le s težavo se bo dalo kaj storiti. Vojaštvo iz treli garnizij in vee ognjegasnih dru- stev je prišlo na ponioč. Zažgali so brž- kone kadilci ali neprevidni delavei. Vlak padel v reko. \ noči na ne- deljo je padla na vlak. ki vozi iz Sara- jeva v Mostar velika skala ter ga pre- kuenila v Neretvo. Pri tem sta ostala mrtva zdravnik dr. Ruša in sprevodnik Buzin; oba zapušeata mnogostevilno družino. Dvanajst potnikov je težko ranjenih in so jih prepeljali s pomož- nim vlakom v Saraje\ o. Nesreea je na- pravila v Sarajevu nepopisen vtis. Samomor je izvršil na Punaju pod- polkovnik Lt-bel. ki je dodeljen Vll. od- delku vojnega ministerstva. Uradnose poroea, da je trpel Lebel na depresiji, nekateri listi pa liočejo spraviti ta sa- momor v zvezo z Redlovo afero. Nov spominski križec. Cesar je u- stanovil z odlokom dne 9. junija t. 1. nov spominski križec, ki se bo podeljeval ob priliki posebnih vojaških naredb. Ta spominski znak je osmerooglati krizee iz tombaka ter je podoben vojaškemu križcu. Novi krizee je na obeh stranch popolnoiTia gladek. Nosil se bo na levi prsni strani na 40 mm širokem imro- nem traku s črnimi dvojnatimi progami, in sicer za bosansko-hereegovinsko spominsko kolajno. Po smrti imejiteli'i pripade križee nasledniku. Ta krizee bo- do dobili vsi tisti, ki so bili v času zad- nje rnobilizaeije 1912-13 vsaj 4 tedne v aktivni službi in v uporabi, in sicer v |)odroCju 1., 7., 10., 11., 13., 15. in 16. ynnadnega zbora, pri armadnem nad- zorstvu v Sarajevu, pri višjih trdnjav- skih poveljstvih, pri obinejnih lovskih eetah, pri pionirjih, saperjih in voznih eetah, pri mestnih poveljstvih kot po- stajni častniki, pri dopolnilnih okr. po- veljstvih kot vojaški evidenčni uradniki, pri stavbcno-trdnjavskem ravnateljstvu itd. Nadalje vsi, ki so bili v službi pri železniškem, brzojavnem in zrakoplov- nem i)olku. Vsi pomorščaki c. in kr. voi- ne moi narice, ki so bili ob tem času v aktivni službi. Za spominski krizee se te/.ko nosijo. Naj torej niliee ne zapu- sea svojega dosedanjega mesta ne da Im se prej nataneuo obvestil iu dobil za- gotovila, da lio v Srbiji nasel delo ali službo. To velja za pozueje, ko bodo vsi zapletljaji iiopolnoma reseni; dotlej naj pa sploh nikdo semkaj ue hodi. l.OlFRl.lSKt; STKVlLKr!. Punaj . . . . 31, 18, ,^2, 34, SI. Jakob Miklus mizar in lesni t r g o v e c n nn železniškeca mosta (na ctttt ttt prij* tiro)i (rrti'iiüki) ZOO Trguje tuili z upeku vsake vrsk*. inia Vfliko zalogo vs.ikuvrstiie^a tnlcga in mclikega lesa, ima tmli vsake vrste yri-ii»', twimove 3 .i oil 3—12 iiicttov iloljju iu 3 3 oil 3 —12 co!ov debele. Iv. Znidarcic & ür. stavb. tvrdka v OORICI, Via Mattloli v GORICL lzdeluje vsakovrstne naerte, stat. raeune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi W'esti.-strope patent, v vseh avstrijskih mestih st. 27221. Izdeluje enodružinske hiše po siste- mu votli blök, ki je najtrpežnejše zidov- je, ki vzdržuje suha stanovanja, s vedno isto temperaturo. Ceneje kakor vsi dru- gi sistetni. Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivee v (iorici Qosposka ulica št. 1 se priporoea sl. sloxenskemu obeinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba toena in strogo snažna. Brije in stri/.e tudi na meseeuo odplaeevanje. Na zahtevo brije in strize na domu. \' zalogi ima razne toaletne |)otrcbseine po zinerui eeni. - Prevzema vsa lasniearksa dela ter kupuje zenske läse po 12 K in naprej kilogram. FRANC NOVAK, Gosposka ulica, štev. l. Ivan Bednarik priporoea svojo knjigoveznico v GORICI ulica (lella Croc« stev. (>. Kupujte samo dvokolesa i „ALTENA", francoske vrste,j ki so najtrpežnejši in na boljsi bodisi za na- vadno rabo ali za clirke v Šivalni strojiOiifjinal „Victoria" so naiprakticiK'jsi za vsako hiso. Isti služijo za vsakovrstno ši- vanjc; in stikanjo (vozenje). Stroj toče brozšumno in je jako trpe- žen. Puške, samokreso, slamo- reznic c in vse v to stioko spa dajoče prod niete se dobi po to Tarniäki ceni pri tvrdki Kepševani s Cuh, G0RI6A- Stolnl trg št. 9. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton ftavčur. Tiska »Narodna Tiskarna« (odgov. L. Lukežič.)