m* ^ — »** ~ in prminikor. (j a i i v eioepl SaturdsjTS, PROSVETA ■ A f GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE l>r«lnl«kt in aprernUkl prodori t : «i'»Hi. Sestanek obeh Ip m* ni pričel h takim pom-j**1 kot ho je konferenca med in Francozi v Compie-PJ. Francija, ki j« bila zaklju-1* » podpisom premirja med p*Uo in Nemčijo. Pojasnjeni«' bilo, du ho bojevanje na P^-kiH frontah usUvljeno F« k» Nemčija pji" obveščena, da sU Italija ■ jnncija sklenili sporazum, ^a. A vira, 24. jun. — Fa- F*"' krogi no sinoči izjavili, FItalija zasedla vae fran-P*« obrežje ob Sredozemskem E*JU na podlagi dogovora z ' mc'i<' l'o zaključenju vojne F»«anovljena napol neodvia- l ,vn kl JO v,ll<1»1 itaHr P«« kntL Ntet, Savoj in del FjMiina UmJo jvorili novo dr- JZ**"' 24. jun. Henri Petain, pml-fr»ncoKke vlade, je v avo-»>u>ru is, radiu zavrnil an-k'74 l^mierja Churchilla, •Ciko ?^ kr w Hr.Unijo, ker je akle-I**r*,n' z Nemčijo. H 4r> 1 jo v avo-n^luiali Churchillove t| ^ 1'etain. "On je Mafc,' V, on*lrtn o n«*e«" r^^ interesih, ne pa Japonske bojne adje ob Indokini Francija pristala • na japonske zahteve Šaitfhaj,. 24. jun. — Več japonskih bojnih ladij je koncentriranih pri otoku Hainanu na nasprotni strani • Haiponga, pri-staniAčnega mesta francoske In-dokine. Iz tega mnogi sklepajo, da se Japonci pripravljajo na akcijo, da dobe Indokino pod svojo kontrolo. v Poročila se glase, da so Ja-»nci transferirali.,veliko itevi-o vojakov >iz doline ob reki . angtse na jug. Militaristični krogi sodijo, da ima Japonska armado 100,000 mož na otoku tfainanu. Tokijska vlada trdi, da kitajska armada dobiva orož-,e in strelivo iz francoske Indo-cine, čeprav Francija zanika to trditev. Tokio, 24. jun, -r Francija je pristala na vse japonske zahteve glede ustavitve transportaci-; e bojnega materiala na Kitaj-nko preko Indokine, obenem pa ;e dovolila japonskim inžpektor-em vstop v Indokino, da se tam prepričajo, da je bil promet ustavljen. Zadevno naznanilo je objavil japonski zunanji urad. Charles Arsene-Henry, francoski poslanik v Tokiju, je povedal Japonskemu podministru za zunanje zadeve Taniju, da je v zadnjih tednih dobivala Kitajska samo olje iz Indokine. Od 17. junija ne prihaja več olje na Kitajsko iz francoske kolonije. Veliko pomanjkanje živil v Belgiji Rdeči križ skuša preprečiti lakoto Berlin, 24. jun. — Poročila o pomanjkanju živil v Belgiji, zlasti v podeželskih krajih, prihajajo v Berlin iz Bruslja. Belgija se skuta prilagoditi nemiki vo-jaiki okupaciji, kar pa je povezano z velikimi potežkočami. Nemiki rdeči križ, ki dobiva finančna sredstva doma in Iz tujine, skuia preprečiti kritično situacijo a pošiljanjem potrebščin v Belgijo. Dežela, ki je prej uvažala živila preko morja, je zaprta zaradi angležke blokade in se ne more prilagoditi kontinentalni ekonomiji v vojnem ča-au. Rdeči križ razpečava potrebščine med prebivalce v krajih, kjer je največje pomanjkanje Živilski problem je povezan i problemom beguncev. Na tisoče ljudi je pobegnilo. Iz dežele, ko je bila invadirana po Nemcih. Velike zaloge iivll so bile uničene, da ne bi prišle v nemške roke. NemAki vojaki so zasegli akfc-difcča povsod, kjer so jih dobil K«- no ae begunci po kapitulacij belgijske armade pričeli vračati domov, ao našli prazna rt a dišča. Trgovci so jim pojasnil da ne morejo dobiti potrebšč n iz drugih držav zaradi blokade. Vojna zanesena v italijansko Somalijo Kairo, Egipt, 24. jun. — So-malske čete v službi angleške armade so zanesle vojno v ita-ijansko Somalijo in Abesinijo, Napadle so italijanske straže ob meji in jim prizadjale velike izgube. Napadalci ao se umaknili nazaj potem, ko ao v naskokih porušili več obmejnih utrdb. izdajstvo visokih krogov zlomilo francijo General Gamelin de-Jr monatriral svojo nesposobnost ANGLIJA PRED VE-LIKO PREIŽKUSNJO London, 24. jun, — Zakrknjena stupidnost in izdajstvo v visokih krogih ata upropastiii Francijo., Prvo je predstavljal general Maurice Gustave CSame-lin, vrhovni poveljnik francoske oborožene sile, ki ni verjel, da so tanki, topovi proti tankom in bojna letala mogočno orožje in ki ni hotel utrditi linije med Sierckom in morjem, ko se je vojna z Nemčijo pričela. Izdajstvo je in še predstavlja Paul Baudoln, predsednik Indo-kinske banke, stari posredovalec med bivšiim francoskim pre-mierjem Lavalom in diktatorjem MusBolinijem ter vodja ka pitulacijske klike. Narodna neenotnost v dobi več let, ko se je Nemčija pripravljala na vojno kot enota, je. tvorila ozadje končnega poloma. Končni poraz bi bil lahko omiljen in morda tudi preprečen, sko ne bi Fran cije izdali njeni*generali in politiki po izbruhu vojne. Nadaljnji faktor je bila tajnost, ki je prikrivala realno situacijo ljudstvu in onim, ki bi lahko našli izhod iz situacije ter informirali narod o preteči nevarnosti, Končpl polom je zadel francosko lj^stvo kot atre-la is jasnega neba. Cenzuro in zatiranje vesti so opravičevali z izjavami, da Nemci ne smejo dobiti važnih informacij. Hitler in Mussolini, kar je zdaj očitno, sta temeljito (»oznala položaj Francije. Nauk Angliji in drugim državam, ki se bodo morale boriti proti totalitarcem, je pripravljanje na vse možne eventualno-sti. Priprave morajo biti Izvedene na Široki podlagi, geslo pa mora biti:-'Tanki, topovi proti tankom in bojna letala so več nego maslo in zlato." Vsaki državi, ki ae ne bo borila proti Nemcem tako kot se oni, preti propast. To Je nauik, Uprava HTM naznanila čistko Komunisti in bun-dovci izgube delo Chicago, 24. jun.—Kamenja glede odalovitve komunistov in članov Nem*ko-ameriškega bun-d*, nacijske organizacije, ki ao uposleni pri relifnih projektih, se je danes pričela v lllinoiau. Provizije o čistki so uključen« v zakonu novih apropriacij za WPA, ki ga bo predsednik Roo-sevelt kmalu podpisal. Ukaz za čUčenje je dal zadnjo soboto polkovnik F. C. Harrkig-ton, načelnik WPA v VVaahlng-tonu. Charles E. Minner, poglavar WPA v. lllinoiau, je včeraj sjavil, da bodo morali vai delavci, uposleni pri relifnih projektih, podati zaprisežene izjav«, da niao komunisti ali bundovoi. Ako i h ne bodo podali, bodo odpuščeni. Slehernega, kl bi po krivem prisegel, zadene kazen. Maksimalna kazen je dve leti aapora in plačitev vsote $2000, Val na-državljani so iagubili delo pri WPA pred enim letom, ko je kongres sprejel zakon, da morajo biti vsi isključeni ic relifnih projektov pri WPA. Okrog 45,-000 nedržavljanov je takrat ii-gubilo delo. Miner je dejal, da mu je znano število komunistov in bundovcev, ki bodo odalov-IJeni. Domače vesti •T Obtoki Chicago. — Emil in Olga Besednjak, njun sin Walter z leno Ano in Helena Petrovič, vsi z Norvvooda, Mass., so 34. juuija obiskali gl. urad SNPJ in uredništvo Proavete. Spremljal jih je Jim Zavadlova is Chicaga. Vesli la Mlnnesote K velet h, Minn. — Dne 21. Junija je tu umrla Jennie Kaste-lic, stara 68 let. Druge podrobnosti niso znane. Is Pennay Ivani Je Strabane, Pa. — Lucy Vehar, Članica društva 188 SNPJ. se je morala podvreči operaciji na slepiču in se nahaja v bolnišnici v Canonsburgu. Članstvo ji želi hitrega .pkrevanja. — Te dni Je štorklja" obiskala dr^U/M) Pavel Požega in jI puatila krepkega sinčka, naši jednoti je pa dala novega člana v.mladinskem oddelku. Čestitke! Izprememba v jugoslovanski vladi Obsodba proti morilcem profesorja Suflaja | Washington, D. C.t 24. jun,— Uradniki federalnega juatlčnega departmenta ao naznanili, da so pripravljeni na izvajanje lako-na za registriranje ip prstna od tise nedržavljanov, Kongrea ja sinoči dovolil 98.100,000 ta financiranje registracija nedržav Ijanov v poštnih uradih. V Wa shingtonu sodijo, da živi v Ame-8,flOO,WO nedržavljanov...... Federalni detektlvaki depart-ment bo dobil denar od kongresa za najetje 500 novih agentov, ki bodo zatirali aktivisti *i»<> nov in saboterjev. Avtoritete so naznanile vzgojno kampanjo, da bodo nedržavljani vedeli, kaj zahtevajo od njih. Ta ae bo pričela pred registracijo. ki si ga mora zapomniti Velika Britanija, če se hoče uapešno boriti proti Hitlerjevi bojni ma-šini. Prva Sefavafca obraail črta. lielgrad, 21. jun. — (A & 61) — Kakor je bilo poročano že včeraj, je bila ainočl izvedena majhna rekonatrukcija v Jugoslovanski vladi. Minister za fizično vzgojo naroda Jevrem Toni ič Je odšel Is vlade ter bil ime novan za načelnika občine mesta Belgrada, a na njegovo mesto je prišel Dušan Pantič, bivši narodni poslanec, član Jugoalo-vanake radikalne za jedo kw. Ko je novi minister za fizično vzgojo naroda nastopil svojo novo službo, je podal izjavo, v kateri Je poleg drugega rekel tud to, da hoče posvetiti vse svoje moči temu, da doseže ob sodelovanju drugih članov vlade kar najboljše uapehe v področju dela svojega ministrstva, posabno pa v |»ogledu na važnost tega dela v zvezi z narodno obrambo In sedanjim stanjem okoli naa. Dosedanji občinski načelnik mesta Belgrada dr, Vojin Gju ričič je bil rasrešen svojih dolžnosti. Zagreb, 21. junija. — (TA j70) — Okrožno sodišča v Za grebu Je danes izreklo razsodbo v tožbi proti obtoiencom za zločin umora univerzitetnega profesorja drja. Milana Auflaja. Obtoženi Branko Zwerger Je bi kot glavni obtoženec za in*>-Mredni umor ftuflaje obsojen dosmrtni težki ječi in na trajno izgubo častnih in državljanskih Njegov pomagač v zločl nu LJubomir Beloševič ja bi obsojen na pet let težks ječe in petletno Izgubo častnih In držav IJanskih pravic. Tretji obtoženec Htevan Večerinac je bi oproščen vsake krivde in kasni. Farmer-laboriti osvojili platformo Levičarska grupa poražena na konvencij Hralnerd, Mlnn, 24. jun. — Levičarski elementi v farmar •ko-delavskf stranki so dobil b«:o ns konvenciji, ki se je vr šila v tem mestu. UvičarJI ao zahtevali sprejetje plat(Wme, da se stranka Izrečr proti ame-i riški pomoči zaveznikom in pri i silni vojažki službi v vsaki obliki. Njih platforme je označila WaJI street sa pravo peto kolono, toda delegat Ja so jo zavrg s .tOI proti 1S0 glasovom. Pravni svetovalec bivšega go-vernerja Bensons Je plediral sa ■prejetje platforme, toda dele gatje ga niso hrtell poslušat . George HagenJ vodja konserva-1 tlvne grupe, je dejal, da ne more razum* t i levičarjev, kl so pred n#kaj leti urgirall pomoč špan-akim lojallstom In bojkot japon- amerika bo pomagala latinskim drŽavam Zatiranje aktivnosti tu* jih agentov OBRAMBA POLITIČNE SVOBODE MontevMeo, Urugvaj, 24. jun. — Ameriški poslanik Kdwin C. VVilson je javno zagotovil uru-gvajsko vlado, da bodo Združene ržave koo|terlrale s vaemi republikami sapadne hemisfere pri zatiranju aktlvnoati tujih agentov, ki ogražajo politično in ekonomsko svobodo. VVilson je govoril na banketu, katerega ja . urugvajska vlada priredila v po-čast častnikom in članom posadke ameriške bojne ladje Quincy, ki je dospela v tukajšnjo lufco, 'izraženi namen in politika moje vlade sta popolna kooperacija s vladami vaah držav na ameriškem kontinentu pri utiranju aktivnosti tujih agentov," e dejal Wllson. "Nevarnost, ki nam preti, bo strta, če bomo de-ali skupno v vseh področjih. Ameriške države so še neštetokrat demonstrirale, da botej« ohraniti svojo svobodo, sa katero so se borile in doprinalale rt ve v prvih bojih la neodvisnost. Čas Je prilel, ko moramo ponovno naglasltl svojo odloč-lost v borb| proti aunanjl Intervenciji In aktlvnoati agantov evropskih diktatorjev. Ameriške države razpolagajo i mogočno človeško silo In materialnimi sredstvi v obrambi svoje svobo* de In neodvisnosti." Is zanesljivih virov poročajo, da bodo nadaljnje ameriške bojne ladje prihajale v luke latinskih republik, dokler ne bo nevarnost, kl preti malim državam saradi .nacljskih in fašističnih aktivnosti, odvrnjena. Preiskava teh aktivnosti se nadaljuje. f m Policija je uprisortla več navalov na privatna stanovanja In urade tujih agentov ter tasegla tiskovine s nacljsko In fašistično propagando. Devet Nemcev, voditeljev nacljskih grup, ja bilo aretiranih, Hanllago, Tile, 24, jun.—Poročila Is Buenos Alresa, Argentina, naglašajo, da avtoritete niao bile presenečene, ko Je urugvajska vlada odkrila Intenzivne aktivnosti Hitlerjevih agentov. Ko je nemško poslaništvo nedavno odredilo raspust več nacljskih grup, saeno pa Je Imenovalo Dallforda, voditelja nemških nacijsv, sa šefa publicij-skegs biroja, je bilo Jasno, da ja šlo predaleč, kar se Je maščevalo, ko je bil Dalldorf aretiran. Francoska grupa označila premirje sa izdajstvo Msnils, 24. Jun. —» Grupa tukajšnjih Francozov je poelala kablogram predsedniku brunu, v katerem pravi, da je ae-parstni mir, kl ga Je Petalnova vlada sklenila s Nemčijo, isdaj-stvo in s rs mota. skega blaga, sedaj pa molče o fašistični in nacijakl Invaziji demokratičnih držav. Platforma konaervativne grupe sahteva zvišanje davkov na korporadje, Javnonapravne družbe in traaolln In razveljavljanje protidHsvsklh sskottov, katere je državna sbornka sprejela pod adminintrar^o republikanskega governerja llarolda K Htaasena Farmartko-delavska stranka ja bila na krmilu državne vlade da-aet let. Polom je prišel pred d vem« letoma, ko )e Htassen pri votHvah porazil governer ja Bensons. . ___11 - / PROSVETA THK KNI-H.HTKNMKNT ULAMUA) I« L A »T hI» A *(>OVKN»SB NASOUNS roUPOKN« JKDHOTS 4 Or,.. M m4 Sto»— MmUmmmt Mar«*/o)na M ZJrutr«.r drU»« Hw« ChkMtS) »■ hm M Uto. Mm« m pol WU. II M m Mrt IfUi m «•». t**«** »M c»*ra «7 M ptt r—t. Urtgu —mirim pf CM« tol—"r P* 4f»tur« IMmvM fci a* m »r^aj. « I« * »tateja. M * priUMt pmitmimm. Mtkma w4 ummt^UU m«wlll Ml U imfrmmd. OtSar 1 »aftuacrlirta. aurfa M aterfc«. imm, «•», »M b* MterN* rROHVKTA •M7-M k. U«aM( \ MIC MUK M OT THK rKIMNUTBD PMM V m*r (Jmm M, IM«>, m««* ki srednji šoli. Collin-wood High School je menda ena največjih šol te vrste, ker pohaja v njo nad 5500 učencev in učenk. Med njimi je seveda tudi lepo število slovenskih otrok. Ta šola je priznana kot ena najboljših te vrste v deželi; ima dobro vodstvo, posebno v načelniku mr. F. P. Whitneyju, ki bo šel prihodnje leto v pokoj. V upravi te £ole se udeležujejo tudi učenci, to je vodijo svoje šolske posle in vse svoje aktivnosti pod nadzorstvom mr. Whitneyja. Razpolagajo s financami, dostikrat v tisočakih in imajo tudi svoj list "Spot-iight", katerega sami urejujejo. Ta list je priznan kot .eden najbolje urejevanih srednješolskih listov v deželi. Imajo svoje gledališče, velik avditorij. Ta šola vodi tudi veliko obrtno Šolo, posebno v strojnem poklicu; delavnica je v^kleti šofekega poslopja |n je tako velika kakor starokrajska vasica. V njej se uče raznih poklicev. Ta šola ima tudi svojo lastno godbo, močno preko 66 oseb. Pri tej godbi je tudi ve)iko slovenskih fantov in deklet. Pred par tedni je šla ta godba na svetovne razstavo v New York, kamor je bila povabljena in je dobila prosto vožnjo. Tam je dobila lepo priznanje. Med najboljšimi njenimi močmi sta Slej kova brata Stanley in Edward. Kdward je celo "band leader". On je po-kasal izvrsten talent za godbo In tudi že žel priznanje od kritikov. On igra klarinet in je za to graduacijo sam skomponiral skladbo "Theme and Variation" in jo tudi sam igral s spremije- vanjem godbe. 0 njem se je zelo laskavo izrazil mr. Whitney, da-si ne po imenu. Tudi Stanko uživa priznanje kot velik godbenik. Poglejmo, kaj je o njem rekel kapelnik orkestra michiganske univerze: "Undoubtedly some of the f i nest contra bass playing I have ever heard. You have an apiazing technic and wonderfully šound musicianship to go with. Your talent is really tremendous in every respect. I sincerely hope you are planrning on a profes-aional career as you certainly have a future in store for you." Oba ta dva mladeniča ste imeli že priliko slišati med nami, posebno na . njih lanskem koncertu v SDD, na 'katerem je nastopil tudi starejši brat Frank, ki igra vidm; Starši so brez dvoma lahko ponosni na take sinove. Pri godbi te šole igra še več slovenskih sinov in hčera, med njimi Frankie Kosič. Oglejmo si še druge dobre dijake in dijakinje te šole, ki so zadnjič gra-duirali. Vseh graduantov je bilo 504. Izmed vseh narodnosti so proporčno Slovenci odnesli največ odlikovanj. (V to šolo pohaja okrog tisoč slovenskih otrok.) Prosto šolnino sta dobila med drugimi tudi Frank Čebul in Albert Ryavec. Prvi je sin znane Cebulove družine, ki ima na Sylvia ave, ayojo trgovino. Frankie je dobil delno šolnino (scholar»hlp) in se bo učil zdravniškega poklica. Tudi še nekateri drugi imajo priliko do delne šolnine. Odlikovanje "National Honor Society" so dobili sledeči slovenski dijaki in dijakinje: Frank Čebul, Florence Durn, Edward Kos, Audrey Maslo, hčerka so-druga Masla, Olga Malnar, hčerka člana našega društva, Al Ryavec, Mildred Simončič, Ed-ward Slejko, Vidma M. Zupane. Do častnega mesta (honor roll) pa so se povzpeli: Mary Centa, Frances Godnjavec, Alice Hočevar, Helen Kožel, tudi članica našega društva, D. Sečnik, An-thony Wise, tudi član našega društva. "Honor Pin" so poleg drugih odlikovanj dobili: Frank Čebul, Florence Durn, Edward Kos, Olga Malnar« M. Simončič in Mary Vidmar» Takih prižnanj je bilo iz med vseh graduantov deležnih 26; kot je razvidno, je bilo med temi lepo število naših sinov in hčera. Flomice Dum je bila obdarjena tum i "Service Pinom". Upajmo, da se bo ta naša mladina odlikovala tudi v bodoče kakor se je do zdaj, to je, da bo nadaljevala svoje študije in prišla do uspešnih poklicev. Omeniti moram še, da je veliko graduantov te šole članov SNPJ. Med njimi so člani našega društva št. 53 Florence Durn, Helen Kožel, Anthony VVise, G. J. Jančič, W. Oblak. M. Plčman. Med ostalimi pa jih je precej, ki so člani drugih društev SNPJ. Kar nam je najbolj v ponos, je to, da bodo te mqči tudi naša bodočnost pri SNPJ. Da nismo že sedaj brez I>rofe*orja, to vemo in v bodoče jih bomo lahko imeli še več. Vsem tem graduantom kot tudi'njih staršem pa čestitamo in želimo posebno tistim, ki bodo nadaljevali s študiranjem% obilo uspehov v pripravljanja za* svoje poklice. Kot starši smo l>onosni na %'as In s ponosom lahko gledamo na vse, kar je njUega. J. F. Dura. Ujnik društva 53. Ob tednu Ali sle ie aarolill Proavete ali MMfcaki list sva jam« prijatelj* sH sorodnika v liai»hn? Te js ediai dar trajne vri ša is tU U ga lahka pošljete svoj Anton Gardep V tem članku se bom nekolik/. S katerih "pogojev", pod kalrt^ ^ pripravljena združiti - menda , LJ organizacijo. Kot sem že zadnjič ZJ provizončne pogoje •druženja" ^ nja konvencija. Ce jih je sureS.. veri ali zato, ker je manjši J., Jf^! ženju, potegnila za m* večino n^J oziroma 6010 pokaza,a 2e zadnjič sem omenil 1. točko zdražlJ osnutka SNPJ in 1. točko ^oguje^ ssPZ ima njen združitveni odbor pravico a* novo točko ali ne, ni radi raielucijaS veže roke, še jasno, dasi mu del te to dovoljuje. Večina ostalih "pogojev" najbrže ni* bena zapreka združenju s SNPJ, ako ira, bor pravico modificirati tinte "pogoje" neumestni, ali pa potrebujejo spremembe bom tukaj navedel in komentiral. Točka 2 "pogojev" se glasi: "Obstoječi na Slovenske svobodomiselne podporne i in ... se prekliče in primerno novo ime h po združevalnih odborih obeh organiiJ Ime je lahko važno ali pa tudi ni. V« pa se mi zdi toliko važno, da mora imeti vico določiti novo ime združevalna konv ja, ne pa kakšen združevalni odbor ali < ra. To vprašanje je združeno tudi z vp njem čarterja, pod katerim naj »e zdrii izvrši. In le pod tem ali drugim čarter> more — in tudi mora — to izvršiti, ne | bi^s^ prej razpustili obe organizaciji.l določa prepozicija funkcionarjev SSPZ. bi bilo riskiranje obeh organizacij ~ državnih čarterjev. Točka 4 "pogojev" se glasi: "Sledeči rt vključi v ustavo nove organizacije: "(Iro ve organizaciji je bratska in podporna < nizacija, sto^ša^Hm^^aprnlnem temelju katerem slonijo* njena pravila. Clanoi jamčena osebna svoboda verskega in pi nega prepričanja. Podpira kulturna »trt nja in gibanja ta izboljianje položaja < stva. Ta točka ostane neizpremenjena, d je ne ovrže redna konvencija ali »plošat so vanje s tričetrtinsko večino glasov." "Združivena konvencija ima moč doda svoji previdnosti k omenjeni načelni I sledeče: 4V njenih vrstah ni mesta zi strankarsko politiko ali versko propagt« (Podčrtanje moje.) Ta točka je važna, ker daje organi ideološke ali miselne smernice. V njej n ha o kakšnem "svobodomiseljnem tem« na katerem sloni, .sedanja načelna izjava PK, kot 'tudi SNPJ: Ce je svobodomiaii še važen faktor med nami ali ni, o tem ne tukaj razpravljal. Nekdaj je bilo in za rejšo napredno generacijo najbrže je k znati pa je treba, da s svobodomiseljstvoi mogoče daleč priti med tu rojeno mladi« Toda načelna izjava, ki sloni le na "na| nem temelju", tudi ne zadostuje. "Na| nost" je namreč zelo elastična in »e v ® suknjo lahko obleče tudi navaden reakc« in največji politični oportunist. Potrebi torej boljša definicija. Tudi stavek: "A ra kulturna stremljenja in gibanja w « šanje položaja delavstva" ne zadostuje a dosti izboljšuje. In to posebno ne v m gestivnega dodatka, da lahko združitvena venci ja doda še: "V njenih mejah ni S za strankarsko politiko . .." Nisem pristaš nobene "strankarske d ke," sem pa pristaš delavske politike si. j visne delavske politične akcije, yes, "»JJ kanje položaja delavstvaTa točka P* še s sugestivnim dodatkom je torej zek>| umna in potrebna boljše definicije. M sugestiral sledečo načelno izjavo: Združena organizacija —'"sloni na pd pih napredno zavednega strokovno, poli gospodarsko in kulturno organizirane^ skega in ročnega delavstva, katerem M v njegovih prizadevanjih za izboljšanje jega in spložnega položaja, kakor tudi I nja, ki streme za dosego take človeške a1 ki bo slonela na socialni pravičnosti, blagostanju in miru." (Dali« as S. strsni.) j Pred dvajsetimi leti__ (Iz Prosvete, 25. junija 1W Domale vrsti. Cikaški listi poroča*! v "Jugoslovanski importno^ksportni ar nekaj narobe. Izvršila se je bi «kev» ganizaci>a", ko je predsednik John nenadoma odpotoval v stari kraj. i Delavske vesti. Konvencija ne delavske stranke je blizu. Iz inozemstva. Cez sto mrtvih it'^J v verski vojni na Irskem — Novi gredi v Nemčiji in Italiji. ^ Sovjetska Rusija. Poljska na antanto, naj Ji pomaga v voJ»' 9 (Dalj• »s kdom ) isto obsodbo, če bi imela P*"1' ' ^ Msrgottijs ali katerega dru' ^ fašističnega prelata katoliške C*" na profeaorja Cianciullija* u To je vsžnd vprsšsnje. n. ' ^ J naš rojak, ki hoče biti resen, ne j voriti s zasmehovanjem. ovice iz starega kraja stek v glavnih mestih bil negativen, in sicer za 170 duš. Prise-lo se je v glavna mesta 4424 oseb; izselilo pa se jih je 4264, tako da je znašal prebitek pri seljencev nad izseljenci 160. K,U*"JU. " "[h le. Vsa Klavna mesta skupaj sploh E|ni v prvih treh me^ n e ^ prirftstka temveč 1 h leta so dokaj poučni. zmanjšek prebivaIstva ^ 1Q i njih namreč vidimo, da kijud ^ ^ primor ja Log&afsko gibanje Suti«tični podatki o demo-P |Ln gibanju v Julijski ini v prvih treh mesecih le-^ leta so dokaj poučni. populacijskim ukrepom Kurilo rojstev nikakor ne raste, mZi da dalje stalno pada, da k. na ie nasprotno v tem trome-Ij! število umrlih celo poveča-f ^proti lanskemu Številu Ljetno v zvezi z izredno ostro iimo in i nesrečo v raškem rud-J"ku, v naslednjem podamo ELej pregled o prirodnem gi-wniu u iKisamezne pokrajine, 1» pa pregled o priseljencih Sencih. Števila v oklepaja,* nanašajo na isto razdobje f preteklem letu. f^i prirastek v prveai četrtletju lt4« pokrajina Goriška: rojenih m (1084), umrlih 923 (83»), prirastek 74 (24«). Pokrajina Puljska: rojenih 876 (1833),. umrlih 1681 1284), prirastek 2% (649). Pokrajina Reška: rojenih 608 m, umrlih 439 (469), prfra-ek 169 (139). Pokrajina Tržaška: rojenih M7 (1541), umrlih 1689 1627) - 142 (—86). Pokrajian Zadrska: rojenih 89 (238), umrlih 144 (126), irastek 85 (113). J Julijska Krajina in Zad. pokr. njenih 5257 (5296), umrlih 4776 (4334), prifastek 481 m)- Prirodni prirastek je bil to-ij v letošnjem prvem trome-aecju za polovico manjši kakor »nski ob istem času. Povečal se prirodni prirastek samo v Ijski pokrajini, toda tudi tu •aroo za 30 duš. V Tržaški po-jini pa izkazuje tudi letos aek svojega prebivalstva sicer tokrat kar za 142 duš v treh mesecih. |Ta zmanjšani prirodni prira-»tek pa se ni zenačil po večjem itoku iz drugih pokrajin, kakor je razvidno iz sledečega pre-fteda: firkHjenci in izseljenci v prve« četrtletju 1940 Pokrajina Goriška: priseljenci 2966 (1860), odseljenci 2009 (1860). prebitek 56 C—100). Pokrajina Puljska:' priseljenci 3149 (2814), odseljene! 2480 (2791), prebitek 669 (23). Pokrajina Reška: priseljenci (1112), odseljenci 1437 (1416), prebitek 90 (—304). Pokrajina Tržaška: priseljen o 3215 (4238), odseljenci 3248 prebitek —33 (976). ■ Pokrajina Zadrska: priseljen (*« (240), odseljenci 286 prebitek 57 (60). Krajina in Zad. po«kr. 5*lj«nci 10,298 (10,164), od «*nci 94«0 (9520), prebit* » (Ml)- |Ce!otno ic .sicer razlika med £«i«nci in izseljenci letos za ■pvecja

* v Trla ^ ^rajmi ]m AUfvilo ^ (u!| padlo sa 176 ' * )*• povečalo za 889) ZLI, 1J"ki Kr«Jini in Zadrsk K znaša Moš^i (lani 1606). V ostalem delu vseh petih pokrajin se je rodilo 3281 otrok, umrlo pa je 2630 oseb, tako da ,e prirodni prirastek 661 dul. *riselile so se 6874 osebe, izse-ilo pa se jih je 6196, tako-da je Ml prebitek 679 oeeb. Celotni prirastek izven glavnih mest je znašal tedaj 1330. Zaradi popolnost! naj sledi še specifikacija aa posamezna glavna mesta. (Podatki v oklepaju se nanašajo na leto 1939). krila | listku tono (V med pri-x Klavnih mestih !<*if)«n i »"krajin. V )»nuar-M,ruar- in me- Nalim - » ^^ k0***10 4t,vUo rojatev h i ( '. : r».. i Tr,t° in Zadru) pa išlm ■Mr, m*«tih (Oartrl Pul I 1*76 2146 to * i« prirodni prira- prirastek v glavnik mestih Gorica: rojenih 238 (271), timrlfh 306 (261), zmanjšek 68 (20). Pula: rojenih 265 (238), umr-fti 261 (238), prirastek 4 (—). Reka: rojenih 324 (812), (umrlih 242 (238), prirastek 82 (719). Trat: rojenfh 937 (1019) umrlih 1210 (1197), zmanjšek 273 (—728). Zadar: rojenih 222 (218), umrlih 137 (110) prirastek 86 (99). Prirastek po priseljevanju in izseljevanju v glavnih mestih Gorica: priseljencev 644 (661), izseljencev 690 (519), zmanjšek 46 (142). Pula: priseljencev 822 (769), zseljencev 684 (633), prirastek 238 (126). Reka: priseljencev 917 (593), zseljencev 809 (829), prirastek 08 (—236). Trst: priseljencev 1713 (2770), izseljencev 1917 (1846), zmanjšek 204 (M4). Zadar: priseljencev 328 (218), zseljencev 264 (188), prirastek 64 (30). Trst in Gorica izkazujeta padec v številu prebivalstva po prirodnem gibanju in po razliki med priseljenci in izseljenci. Zlasti v Trstu je razlika v bi-anci med priseljenci in izseljenci v letošnjem in lanskem prvem tromesečju zelo velika (1128!). Verjetno je to posledica novih ukrepov proti urba. nizaciji. Celoletno je padlo št£ vilo prebivalstva v Gorici za 114, v Trstu pa za 477 duš. V Puli znaša celotni prirastek samo 242 in na Reki Še manj: 190. Razmeroma velik prirastek (149) ima samo Zadar. Citateljs bo gotovo zanimalo tudi demokrafsko gibanje v Ka nalski dolini, kjer so z novim atom stopili v veljavo ukrepi glede izseljevanje oseb, ki so op-tirale za nemško driavljanstvo Kanalska dolina je sedaj sestavni del Videmske pokrajine. Ta pokrajina je zelo obsežna, tako da je po podatkih za vso pokrajino težko sklepati na gibanje tako majhnem predeTu, kakršen je Kanalska dolina. Vendar izhaja tudi iz teh števil, zlasti če jih primerjamo s podatki prej šnjega leta, da se ja letos v prvih treh mesecih več oseb izselilo kakor priselilo. Po statistik so bili letos v vsej pokrajin 7384 priseljenci (lani 6616), ta ko da je letos bilanea pasivna za 13 duš, medtem ko je bila lani aktivna za 76. Bolj izrazito je to gibanje po uradni statistiki za Bolcansko pokrajino v Juinem Tirolu. Iz te pokrajine se je letos kar 6736 oseb več izselilo kakor tja presemo, lani pa je število priseljencev prekašalo število izseljencev za 632. Po poluradnih vesteh, ki so jih objavili koro-ški listi, vemo, da so dosedaj ie štiri Skupine Kanalcev zapustile deielo in prispele na Koroško, Gre za okroglo 1000 oseb, torej, približno za četrtino vaeh, ki so optirali za nemško driavljanstvo. Po veliki veČini so to samski brez lastnega premoženja. Vojaki, ki «o se izjavili za izselitev v Nemčijo, pa so morali ubrati pot v novo domovino preko Južnega Tirola. Nadomestila teh izseljencev po priseljencih iz drugih krajev do sedaj ni opažati. —L. C. Trst pod udarcem angleške blokade ' Pravi početek vojne na mejah Francije, Belgije in Nizozemske je v mnogočem vplival tudi na Italijo. Zdi se, da se Sredozemlja zopet polašča raabur-janje po kratkem intervalu nekaj dni. Paralelno z nemško intervencijo na mejah Frarncije je Italija sprožila vprašanje angleške blokade, ki je po italijanskih računrh naneslo italijanski trgovski mornarici veliko Škodo, katero cenijo na eno milijardo lir. Ob tej priliki je bilo i Italijanske strani podčrtano, da je zaradi blokade največ trpel Trst. 2e ob začetku blokade so bile italijanske oblasti Zaskrbljene glede usode Trsta, o čemur so pisale tudi inozemske agencije. Preko tržaške luke je namreč šel velik del nemškega prometa v prekomorske države, ki je zaradi blokade moral prenehati. Iz tega je razvidno, da se položaj Trsta ni popravil, temveč še oelo poslabšal. Zbližan je med Mos-kvo in Belgradom ■ !»•.. «| » ,*W *'\tf* t t ' " Jugoslavija imenovala poslanika Belgrad, 24. jun. — Tu je bilo naznanjeno, da je bil Milan Gavrilovič, vodja srbske kmet-ske'stranke, imenovan za poslanika v Moskvi. On bo prvi jugoslovanski poslanik tamkaj od svetovne v6jne. Ivan Gerazamov, načelnik sovjetske trgovinske misije, ki je odpotoval v Belgrad, da ustanovi rusko agenturo, bo morda izbran za poslanika v Jugoslaviji. Naznanjeno je bilo, da se di-plomatična in trgovinska pogajanja med državama počasi nadaljujejo, odkar je bila ratificirana trgovinska pogodba zadnji mesec. Za to je odgovorna Jugoslavija, ki si noče nakopati jeze Nemčije in Italije. Moskva, 24. Jun. — Sovjetska armada je opustila hinavski "demokratični sistem", ki prepoveduje vojaško salutiranje, pravi Rdeča zvezda, glasilo armade. Ojačanje militaristične discipline in povečanje avtoritete poveljnikov armade Je omenjeno kot vzrok vzpostavitve salutlhinja. List piše, "da v buržvazijskih armadah, zlaati pa v caristični Rusiji, je vojaški pozdrav pomenil poniževalno oboževanje kaste, toda častniki rdeče armade niso člani zaprte kaste." ' PltOSVlTA Slovenska kri v nordijski rasi Lanske počitnice je zatrobil pod oknom tuj avtomobil. Trije neznani obrazi so me prijazno pozdravljali. Kam naj -j ih postavim? Kje naj iščem po svojem spominu? Sami so ml morali pomagati. Pred tridesetimi leti sva se zadnjič videla in razšla. Po čudnem naključju se je seznanila s švedskim industrijcem, se poročila in odpotovala na moŠev dom v Stockholm. Dorico, sirotko iz Bele Krajine, ki se je ob ljubezni in skrbi soronlkov izučila v gospodinjstvu in šivanju ter si s tem znanjem v večjem domačem mesta služila kruh, je usoda čet noč postavila k lastnemu toplemu ognjišču tja na drugi konec naše poloble. NIČ i>osebnega ni prinesla slovenska nevesta svojemu tujemu možu, ne visoke izobraibe, ne dote, ne izredne lepote. "Zvesto srce in delavna ročica" sta bili njena edina popotnica v novo življenje. Kakšna je njena družina? Mož, trije otroci — vsi Švedi, saj drugače ni moglo oiti. Žena je kmalu opustila pomožno nemščino in se naučila švedskega jezika, vživela se v nove razmere tar vzgajala otroke v duhu in jeziku svoje nove domovine. Mol pa je imel globok pogled v njeno notranjost ter je razumel, da Je lenina duša kljub vsem nujnim spremembam o-ostala vendarle prvotna, slovenska. Čutil je,- da se bosta tem bolj zbližala in da bodo otroci tem bolj last obeh, čim bolj bosta spoštovala in cenila to, kar je v nujnih dušah zapisano najmočnejšo potezo —. aavest lastnega pokolenja. In tam v daljni švedski deželi, v popol noma tujem okolju, sta dala prvemu, težko pričakovanemu otroka eksotično ime: Milen-ka •« i. Nič drugega ni mogla mlada mati iz svoje duš« preliti v otroka. Nežna slovenska uspavanka ki jo je pelk ob posteljici, Je zamirala že z otrokovim snom Tudi prvega smehljaja ni mogla izvabiti detetu s svojo rodno besedo, kaj šele, da bi mu v teh glasovih dajala prve napotke v življenje. Samo: Miienka! Samo v tem imenu, ki ji je bilo nekdaj v detinskih letih najlepše, je srečna lena podzavestno uživala neko posebno sladkost materinstva in doživljala prvinsko povezanost s krvjo in dušo svojega daljnega rodu. Tudi mož je razumel, da bo hčerki sami, pa bratom in sestram in še njihovim potomcem to sladko eksotično ime neminljiv simbol krvne skupnosti s pokolenjem matere, ki so jo nedoumljiva pota usoda pripeljala izpod Žarkega jugoslovanskega sonca v beli severni sijaj. Po tridesetih letih toplega družinskega življenja Je mož še razumel tajno željo ženine duše in vzbujal v otrocih zavest krvne in duhovne p<» veza no nt i s materinim pokolenjem. Poslal Je ženo in dva otroka na obisk v daljno Slovenijo. Sin, mlad poslovni Človek, Je sam vozil avto Iz Ktockholma do nas. In kako je pred odhodom mož -naročal ženi, kaj mora razkazatl otrokoma, ne samo svetovno znane lepote domovine, tudi steziee svojem rodnem kraju naj Jima pokaže, da bosta vedela, kje Je mati preživela prvm leta svoje 9SS _JU ■ i I I rl ii - Pogled na novo in moderno Čistilnico olja v l^hillipHburgu. Kans., katero poseduje in obratuje družna organizacija. mladosti in kje so pokopani njeni roditelji . . . Prav tako pri-srčno je mislil tudi na ženine svojoe, družina je morula vssti s seboj pozdrav njegove domovina: ljubke vezenine v nordijskem narodnem alogu, pasmi nesmrtnih skandinavskih skladateljev, pa značilne švedske jedi v konzervirani obliki . . . Naša Dorica, zajetna štookholm-ska gospa, ki kuha svoji švedski družini večinoma po "kranjsko", je v Ljubljani povabila nu prijetno švedsko zakusko vse svoje bližnje in daljne sorodnike. Ob prekrasnih skandinavskih pesmi, ki jih Je pela Miienka, ob opisovanju severnega življenja, ob občudovanju naših lepot, pa ob zbujanju mladostnih lepot, pa ob zbujanju mladostnih spominov sta se z gin-Ijivo prisrčnostjo spajala dva oddaljena svetova, ki ju Je zbližala živa in pravilno pojmovana narodna zavest slovenske Žene in švedskega moža. ~ Trideset let ni slišala U žena slovenske besede, le brala jo ja včasih v pismih. Pa vendar je živela v njenih spominih, njenih mislih tako močno, da ji ja Ža po nekaj urah bivanja med svojci tekla skoraj takq gladko kakor nekdaj . . # Ko sem po odhodu poslslu za njo mal spominček, volneni be-lokrajnski parček kot okrasek aa avtomobil, se mi ja gunljivo zahvalila in me prosila, naj ji pošljem Še dva, da bodo vsi trije otroci imeli te lepe spominke na domovino svoje mame . • . Ali pomeni izselitev te vrle žene narodno izgubo? Nikakor ne. Saj je tudi v tujini ostala zvesta svojemu rodu in mu pridobila mnogo naklonjenih src. Na to ženo in na tega moža in njegov narod sem se s|K>ml-njala, ko sem nekje brala o čisto drugačnem pojmovanju s slovansko krvjo mešanih narodov, o njih škodljivem vplivu na nordijsko raso in o usodnih i>o-sledicah za obstoj »lovanstva. Gornja resnična slika sama do volj jasno priča o nasprotnem. P. ii. tega pa ima jednota tudi dva-dolaraki in tridolarski aklnd (v slednjem je malo članov). Tukaj sem navedel glavne točke "pogojevM, ki so potrebne revizije ali pa popolnega Črtanja tako v interesu članov SN-PJ kot 8NPJ, ako se RESK0 misli na združenje. Seveda, ako so bili "pogoji" sprejeti le kot plot proti združenju, tedaj predstavljajo le cinično farno, katere namen je alepitev tistega članstva SSPZ, ki je sa združenje s SNPJ. In kot je bilo razvidno iz navodil delegatom zadnje konvencije zveae, je velika večina njenega člunstva sa združenje, Zdaj je vprašanje, kaj store odgovorni faktorji, predvsem združevalna odbora obeh Organizacij. Dalje je rekel, da Je mehiški predsednik obljubil zavetje vsem španskim beguncem, ki pridejo v deželo. Rumuruki gardišt podprl vladno »tranko Bukarešta, Rumunija, 24. jun. —. Horia Sima, vodja Železne garde, nacijske organizacije, Je pozval svoje pristaše, naj podpirajo in »e pridružijo novi totalitarni stranki, katero je ustanovil kralj Karol, Bivši španski minister apelira na Rooeevelta Mexlco Clty, 24. Jun. — Inda lecio Prieto, obrambni minister v španski lojaliatični vladi, Je včeraj apeliral na predsednika Roosevelta, naj ameriški parni ki vzamejo na svoj krov špan akš republikance, ki ae nahaja Jo v Franciji, in jih pripeljejo v Mehiko. Prieto naglaša v avo-jem apelu, da je premirje med Francijo in Nemčijo potianllo španske begunce v nevarnost. Sedeči »t av kar ji imgnani is tovarne ' Slngnpore, 24. Jun. — Policija je izgnala M00 sedečih stav-karjev, nuni temi 200 žensk, is tukajšnje tovarne Firestone Rubber Co. Vzrok konflikta ni bil pojasnjen. Policija je aretirala 82 stavkarjev. Umih francoskih parni kov v angleške luke London, 24. jun. — Mednarodna zveza mornarakih unij je pozvala posadke francoskih parnl-kov, ki se nahajajo na morju, naj takoj odrinejo v angleška pristanišča. "Ne izročite parni-kov Nemčiji" se glaai poziv. humor Neverjetne pripovedke V neki družbi so se dogovorili, da plačajo najboljšo večerjo tistemu, ki bo povedal najbolj neverjetno pripovedko. Eden izmed oženjenih goapo-do v začne: " "Nekoč je bila rtoka žena, ki nI nikoli v življenju zahtevala denarja za nakit ne za toalete . . ^ "To nI nič," mu brž seže v besedo neka dama. "Jaz sem pa poznala moža, ki Je rea Imel takšno ženo. Sleherni dan jo Je vprašal, če morebiti ne želi kakšen klobuk ali novo obleko . , ." Ali ste ža naročili Prosveto ali •Proaveto"? Podpirajte svoj list! 96% štedilnikov prodanih v Chicagu »o MODERNI PLINSKI ŠTEDILNIKI Ob tednu (Ntdaljsvaaj« 4 t- stoanl.) Organizacija a tako ali podobno načelno izjavo bi res slonela na naprednem temelju. Točka sekcija a) "pogojev" se glasi: "Načrt bolniškega zavarovanja Slovenske svobodomiselne podporne zvez« se uvede za novo organizacijo." Meni se čudno zdi, zakaj je U zahteva prišla v "pogoje," ker je na primer ' bolniški sistem SNPJ boljši od tega sistemu StiPZ. Po zadnjih pravilih m> pri 88PZ plačevali v endolarski sklad po lestvici — 70, 75, m, K In 90 centov. Pri SNPJ zns-ša le 70c za vse enako. In bolniška podpore na splošno tudi ni večja pri svazi kot pri jsd-noti. Za prvih 10 let članstva Je pri zvezi nekoliko viAJa ko pri jednotl, v nadaljnjih letih po Je pri jed noti višja ko pri zvezi, dssl pri slsdnji plačujejo atarejšl več kakor mlsdi sil mlajši člani. Z drugo lw»«do: •»dolarski bolniški sklad )*dn<»-t« Ja boljši sa starejše člane radi nUjih prispevkov in vlšjf podpora, pri zveal pa ja ta sklad nekoliko boljši as mlade (po članski dobi, ne pa po starosti.) Iz Uga sledi, ds M bil* )*d-as4lno bolniško sa varovanj* na •plašno boljša tudi «a š«au* 88-n v »lučaju združenja. Kupila ••si s»«d*ra pM»sM *t«M»lk, Ut »• l'UVO. VHUTKN f epveail as kuhsni« Moderni plinski štedilnik PRVI v prodaji, ker ja prvovrsten v opremi! tfS Is 100 droftin kapi p»n*ki »Mllnlk. k«r m<*4«rn plln.kl ludlialk Jsi prv| v vkuitomili! Klan« manj h kupin »lan« manj v obrala. Prvi v hltr«'*tl! Nahitrcjft« kuha na krovu kolikor Jr insaa. Prvi v proftn»«tit I »aK kskr*iu>kwU fvi koU« !«lila takoj. Prvi v krs "Ali veste, kaj je treba atoriti, kadar misli-te, da se vam godi krivica?" "Pritožimo se lahko, gospod kapetan," se je opogumil Janez. •Torej rT» T" Oaatnik je napravil ostrejši obraz. "Zakaj torej niste potrpeli, dn bi se pozneje pritožili? To, kar ste storili sinoči, je bil — zločin! Vojak ne sme udariti častnika niti podčastnika! Razumete? Zdaj pa — krivci, korak naprej!" Pantje so se nemo spogledali. Samo za delec sekunde. Potem pa so vsi, razen Crniča, stopili korak naprej. V kapetanovih utrujenih očeh se je utrnilo dvoje veselih iskric, ki pa sta takoj spet ugaa-nili. "In kdo je udaril prvi?" je hotel vedeti. "Naj stopi korak naprej!" Ponovil se je prejšnji prizor. Kapetan je narahlo zmajal z glavo. "A zakaj ste ga na-padfi V Fsntje so se spet spogledali in oči vseh drugih so govorile: "Močnik, ti govori za nas!" Janez je ubogal. "Gospod kapetan, pijan je bil in s pasom je pretepal Rožmana po golih podplatih. Vprašajte Rožmana!" Rožman je podrobnejše opisal podčastniko-vo divjanje. Nato se je moral sezuti, da so vsi videli črnordefc podplutbe na njegovih podplatih. Kapetanov obraz se je zmračil. "Tudi vol se upre, Jtadar bič le prehudo reže v njegovo kožo! . . ." je zamrmral pri sebi, nato se je pa obrnil proti podčastniku ter ga ošvrknil z uničujočim pogledom: "In kaj praviš ti, pod-narednik?" Kakor vsi suroveži, je bil tudi ta človek v bistvu strahopetec, kar je pokazal, ko se je s težavo dvignil na nog«' ter prestrašeno zajecal: "Gospod kapetan ... jaz ... ne vem . . . res, pijan . . ." Divjak se je zbal posledic in njegov strah je bil tolikšen, da mu ni dal govoriti. (Dalje prihodnji«) Lepa Marija Anton Adamič "lepote in mičnosti bo sate, ki ai razvajen meščan, v našem majhnem trgu prav malo ali toliko dane; pač pa se boš nasrkal zraka, ki je kakor runi: Ce te veseli, boš lahko lovil po livadah pisan* metulje ali pa se boš hladil v gosdu. kjer ti bo pri srcu. kakor bi bil v cerkvi pod korom. In še nekaj imamo, česar v mestih ni—izvrstno kapljico imamo, pa ljudje so ti prijazni In dobri. No, saj jih boš kmalu »poznal." Ko Je študent Koželj privede! svojega nekdanjega sošolca, zdaj v oKmejni trg premeščenega ca ri'«ika Rojnika v posebno sobo "Pri kroni," je bila večerna družba le vsa zbrana, žarnica pod stropom Je brlela skoti toba kdv dim ko medel opal. Po vrsti so si stisnili roke ter zamrmral i vsak svoje ime. ,Novi gost se j« očitno prijetno i z ne na den poklonil tudi pred lepo Ms rijo, ki so dejali o njej, da Je domača hči. Sedela je nekam osamljena na koncu mize v kotu. Dekle a otožnimi očmi in bledim »bratom madone, a fiad ko počesanimi lasmi, se Je pri prihodu novinca komaj zganila, podala pa mu Je tudi roko ter mu vsakdanje pokimala. In že je spet jela vbadati in pazljivo vleči rdečo svileno nit skozi platno, ki je bilo napeto na beloru-menem obodu. Rojnik je bil v družbi spodoben in molčeč človek. Toda sleherna kretnja In že drža telesa, žive, nemirne oči so razodevale razgibano duševnost. Da, posebno njegove oči so kar zagorele, kadar je pogledal lepo Marijo; bliski trdne volje, poguma in samozavesti so se utrinjali v njih. Rojnik ni nikdar plaval v sanjah sinjih daljin. Stvaren, s nogami na semlji, je segal po vsakem užitku, ki se mu je nudil, če |mi je bil malo stran, ga Je brezobzirno terjal zase. Način, kakor ga je to bitje nocoj malomarno sprejelo, ga je osupnil, uftalil. skoro rasdražil. Vajen je bil drugačnih žensk. . Dandanes je bore malo pristne ženskosti. Meje med spoloma so vsaj na videz skoro sabrisane. Kadar dekletu prekipi srce. se pred svojim izvoljencem ne po-tvarja; tedaj mu na stežaj odpre tudi duri *voJega svetišča. Osvojiti si na prvi pogled vsako žensko, Je Rojniku prešlo že kar v navado. Toda onale Ženska v kota ga ni niti dobro po> gledala, že je bil zanjo ničkrat ničla, Le poglejte, kako se vneto ukvarja s vbadanjem! Kaj neki premišljuje?—Njega, ki je osvojil že toliko src, je prezir zaskelel. Hu—morda pa je svetnica? Nespametna misel, temveč mar je bil popolnoma pozabil, da ga je usoda zanesla v spokojen, od boga zavržen kraj, v pol dneva oddaljen kmetiški trg. kjer se še vedno kar križajo pred utripanjem vaeh predsodkov sproščenega novodobnega sveta. Ne, ta trg je kakor samostan. Vanj je šinila nova mi-4*1. polotila se ga je volja, navdahnjen je, da mora to res prav zanimivo bitje izvabiti iz tega mrkega zidovja. Kam? Eh, življenje je kakor valovje, a sdaj ni čaaa za premišljevanje. "Moja mora biti!" Je sklenil in šel ta-koj na delo. da Jo ureče. Tako je bil prežet te volje, da je pozabil, kje je. da je komaj čutil, ko ga je prijatelj Koželj dregnil: "Kje so tvoje misli? Zapodi galebe 11 l* m \M NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEN P» sklepa 11. rodna konvencije m lahko nmroH m M«t priiUj« «d«n, dTft. tri. itiri «11 pet iUnor iz •»« družine k nlni. List Prssrsta stane sa rse ensko. ss lUne sli ene leta« naročnino. Ker pa Osni le pls*sJo pri seee«*"!« |ij» tednik, se Jim ta prišteje k naroiaini. TereJ eedsj ni rsrsta^ )e list predrsf sa llsne SNPJ. Ust Proerets )* gotovo je v vsaki dntiini nekdo, ki M rsd tital Ust »uk d« lista Prosreta Jo t Zs ZdraL dr is Te la Ksaado.|0.00 Za Cleero in Chirsffe Jt 1 tednik la............. 4JO 1 tednik in......... S tednika In............S.00 I tednike I«........ S tednike la............ 2.40 S tednike Is........ 4 tednike la............ 1.20 4 tednike in......... 5 tednikov la.......ali « tedrfkov is....... Za Evropo Je............ 10.00 Iipolnlte epednjl kupon, pri let i te potrebno vete denerli .M Order v pisma in si nsrothe Proevete. list. ki Je vs*s ls«tsls* ^ Pojasnilo t—Vselej kakor hitro kateri teh «snov pre"'ht biti ^ SNPJ. aH Ce se preseli prot od druiine in bo lahteval m«" J tednik, bode morsl Usti član is dotttne druiine. ki J» TJJ nsrotens as dnevnik Proaveto, to takoj nasnsniti "P1*™!/ In obenem dopladSti dot »no vsoto listu PnhvoU. Ako ter* tedaj mora apravniitvo snitati datum sa to vsoto nsr