Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium VOUJME XXIV.—LETO XXIV. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, (SREDA) JULY 16, 1941. ŠTEVILKA (NUMBER) 166 Whod konzulov osišča iz Amerike in ameriških konzulov iz Italije Dvema nemškima konzuloma se je nudil na letališču v Clevelandu značilen pogled, ko je prigrmel na letališče ameriški bombnik, ki je na svojem potu v Anglijo. e yoek' mumm atašeji, Značilen prizor na letališču in italijanski uradniki, j Tu se je nudil nacijskima kon-,n . zurnalisti, propagandisti |zuloma značilen prizor. Baš ko 0Ve °bitelji so prespali sta izstopila iz letala, je prigrmel na clevelandsko letališče o-gromen ameriški bombnik, ki je na svojem potu iz Kalifornije preko Atlantika v Anglijo. Na bombniku sta nacista videla napis : "Made by Consolidated Aircraft Corporation for Great Britain ..." — Mordo bosta v kratkem slišala grmenje tega zračnega velikana nad Nemčijo. Odhod Amerikancev iz Italije RIM, 15. julija. — Danes je odpeljal posebni vlak ameriško konzularno osobje in njihove rodbine iz Italije proti Lizboni, kjer se bodo vkrcali na ameriški parnik West Point, ko bo slednji priplul z izgnanimi nemškimi konzuli v Lizbono, kjer se bodo konzuli izkrcali. pjaamenškem Parniku West kom je zasidran Pet milJ od JL e?ai Parnik bo odplul danes protl Lizboni. Parnik West Point bi bil od- hodaZe-VCeraj' toda 3e čakal pri-gj.ij, sestnajstih nemških, kon- Sli s\Uradnik0v' ki - Pri- San p velikimi letali iz EVo- rancisca v New York. Na ^ letlPOl!tU V New York- 80 Clevel 1UStavila na letališču v nut i ? ' kjer sta za Par mi" n,mSkSa P!la iz letal tudi znana Prit2 Wi J0nzuIa in nacista: zulvs an' generalni kon-BorcW ^a?ciscu> k dr. Hans landu-" ' blvsi konzul v Cleve-2ul v \r P°zneje generalni kon-Yorku. JAPONSKA PRED ODKLONOM TOKIO, 16. julija. — Celokupen japonski kabinet, kateremu je načeloval princ Konoje, je resigniral . LONDON, 16. julija. — Diplomatični viri poročajo, da namerava zadati Japonska v dogovoru s svojimi nemškimi in italijanskimi zavezniki silen udarec v Aziji. Sodi se, da bo Japonska udarila najbrž proti Francoski Indo-Kini. Sporazum med White Motor Co. in delavsko unijo Pogoji sporazuma ne bodo objavljeni, dokler ne bo na unijski seji sporazum odobren. o individualnem junaštvu Rusov ki — Rus- ski radio sans je te dni trpko o- hovneri ^ javlja vr-1 menjal, da se je le neznatno šte- jinaštv * ° 'zre^nem vilo Nizozemcev priglasilo za kj «.. . ^ ljudi SVoio L-AW1 r\ci niip <-inn lna-i in " ^ bori svoje kompanije, 'Jo proti nemškim tan- kom Ruska • sPoroči]a l*Vldniška Patrulja je v Se^ pripravljajo Nemci Ponoči0?. Ufa der'bi I 30 določil° smer- odko" ^ciisl- K 0 Pr'čakovati napada zori, il \,tankov- Ob jutranji streli Pad. sahk0 in n . SOvjetske Dubrovec, da Se 'n Slcer po topniškem ob-VanK je bil podvzet na- prostovoljno legijo. Prav tak fiasko je doživelo novačenje "prostovoljcev" v Franciji. Poročevalec Associated Pres-sa poroča iz Vichyja, da se je to novačenje brez vsakega pojasnila ustavilo. Isto se je zgodilo v Belgiji, Danski, Norveški in Švedski. Iz Washingtona se poroča, da so reprezentantje White Motor kompanije in zastopniki locala št. 32 United Automobil Workers of America (CIO) organizacije, dosegli sporazum glede vprašanja mezd in plač. Pogojev sporazuma in poravnave se ne bo naznanilo prej, dokler se jih ne bo odobrilo na u-nijski seji, ki se bo vršila jutri v Clevelandu. Ko se pretekli teden ni moglo I doseči tekom pogajanj .v Clevelandu nikakega sporazuma, so se odpeljali pogajalci v SVARILO ITALIJANOM PRED ROSI List italijanskega ministra Ciana svari Italijane pred močjo in pogumom ruske armade. pribiiž^a 36 prvi nemški tank na razdaljo pet dv; j Celo kriminalci se nočejo bo-jriti za naciste. Samo v Španiji z največjimi težavami in z nemškim denarjem dobiti 20 gladnih in i razcapanih delomrznežev. vojaka, . v., ,T a*nade, sta počakala, se Je p0SreCll° Nemcem in pa sta za-Uat mPrr Vrst0 nanizanih gra-1 . pravo t fsenčasto voziino na-j Tajnik Ickes ozna razstrei a" Na ta način so bili! tanki, ki*' Prvi triJe vodilni i hod rL",.So nato zamašili, pre-0stal'm tankom. tem trenutku so stopili čuje Lindbergha za nacijsko lutko RIM, 15. julija. — Časopis "Telegrafo," ki je last Mussoli-nijevega zeta, ministra zunanjih zadev Ciana, svari danes Italijane pred prevelikim "opti-/ mizmom" v pogledu nemškega napada na Rusijo ter proslavlja pogum, izvežbanost ter izborno opremo ruskih armad. "Celo Nemci sami priznavajo, da je ruski odpor divjaški in žilav", pravi list v članku, katerega je napisal Giovanni Ansal-do, avtoritativni fašistični komentator. "Brambovci na Stalinovi črti so se podali samo vpričo nemške tehnične superiornosti, pa še celo tako, se morajo Nemci trdo boriti za to, kar vzamejo Rusom. "Mnogo ljudi je pričakovalo, da bo že po prvih dneh boja videlo razsulo boljševiškega režima, zato so zdaj razočarani zaradi ruske vojaške moči in iz-vežbanosti. Ti ljudje zdaj vpra-j šujejo,, kako je mogoče, da se Wash-; boljševiki tako izborno borijo, ington, kjer se jim je stavil sige je sovjetski režim res tako o-svojo službo na razpolago Urad j sovražeil med masami. za delavsko statistiko. Nesporazum se je vrtel okoli "Kdor hoče razumeti ruski od por, mora vpoštevati plemenske vprašanja, za koliko se je dvig- j kvaIitete Slovanov. Te kvalitete nila v Clevelandu cena življen- lg0 y fundamentalno veliki teles-skim potrebščinam. Unija je za- ln- moči ter v izredni psihoiogi.ji htevala deset-centno povišanje mezde na uro ter naglašala kon-trakt, ki ne prepoveduje stavke, ako družba ne bi hotela zvišati mezde v periodi ekonomskih iz-prememb. Sporazum bo prizadel približno 3,200 produkcijskih delavcev, ki so zaposleni z izdelavo motornih vozil v vsoti $70,000,000. za toleriranje življenskih težav. "To je tisto, radi česar se ruske armade tako izborno bore, da morajo Nemci vreči vso svojo težo proti Rusom." ARETACIJA PISATELJA RADI ADAMIČA "Slavonic Bulletin," ki izhaja v New Yorku, poroča: Zadnje vesti iz Jugoslavije naznanjajo, da so nacisti v Ljubljani zaprli dr. Antona Debeljaka, eminentnega slovenskega pisatelja, ker je nedavno priobčil v ljubljanskem dnevniku "Jutro" oceno zadnje Adamičeve knjige "From Many Lands." Poročilo naznanja: "Adamiča, ki je imenovanec predsednika Roosevelta, se smatra za sovražnika nemškega rajha, zato morajo tisti, ki proslavljajo njegova književna dela, nositi tudi tozadevne posledice." Debeljakovo oceno o A-damičevem delu, radi katere so nacisti Debeljaka zaprli, bomo priobčili jutri v celoti v našem listu. — Dr. Anton Delelak je tudi stalen sotrudnik "Cankarjevega glasnika." Iz istega vira se poroča: Pravkar smo bili obveščeni, da je pobegnil iz Hrvatske Rev. Kazimir Zakrajšek, slovenski duhovnik in patriot. Prijatelji Rev. Za-krajška bodo srečni nad to novico, zlasti njegovi bivši župljani v Ameriki. RUSI IN NEMCI POROČAJO 0 SRDITIH IN KRVAYIH BOJIH Nemci pravijo, da so predrli obrambne črte, Rusi pa trdijo, da so ustavili nemško prodiranje proti Kijevu in Moskvi. RAZVIDNO JE TOLIKO, DA ČLOVEŠKA ŽIVLJENJA NE PRIHAJAJO V POŠTEV Vod-«' MOSKVA, 16. julija, stvo sovjetske armade poroča, da je sovjetsko vojaštvo uničilo veliko maso nemških čet, ki prodirajo proti Leningradu, do-čim ostale sovjetske čete uspeš- daj uničenih vsega skupaj 7,182 ruskih letal. O operacijah okoli Kijeva ni specifiranih poročil, toda poroča se, da je padec Kijeva v Ukra-no zadržujejo Nemce, ki hočejo jini pričakovati vsak čas. Rusi se prodreti skozi ruske črte proti i tu poslužujejo velike mase tan-Moskvi in Kijevu. i kov, težkih od 50 do 70 ton. Ogromne ^gube na obeli stra-1 Nemci Poznavajo, da so zade-neh Sovjetski informacijski priznava, da so včerajšnji boji v .por' okrajih Pskov, Porkhov, Vi-1 ~ tebsk in Novograd zahtevali na j NADALJNI 3 ITALIJAN-obeh straneh velike izgube. V SKI GENERALI UJETI Pskov-Porkhov okrajih, 175 milj j KAIRO. — V okraju Ghimbi, južno od Leningrada, so Rusi L zapadni Abesiniji, se je pre-obkolili nemške motorizirane če- dalo Angležem še troje italijan-te, nakar so uničili oddelek za jskih generalov s 3,000 vojaki. — oddelek Nemcev. Ruske čete so;U:jeti generali se pišej0: Bartol-zasegle tukaj veliko količino na- ij0 Nam jn Tosti. cijskih tankov, oklopnih avtov | lli v svojem prodiranju proti Ki-ura(jijevu na silno močan ruski od- KAJ TIČI ZA CIN-CANJEM? Pred jajoč nosom P"oti tankom. -skoro v razdalji! ^jali iT""' So naši vojaki raz Klnah; nemških tankov. sovjetski nato je priletelo devet P°veljev'| k°mbnikov, ki. jim je talske sjj Verev. poročnik le-Padli kr]°' Ti bombniki so naL koilcentr °n° 3ovražnih tankov, Prve bomhanih v nekem gozdu" Netile po- naših talcev so za- nato strZar' SovJetski letalci so ki so bpmoglavljali nad tanke, dru^ga iz ter jih skupaj . drugim uničili. Vseh najst ta^k tU uničenih dva" Voditelji zakonodaje ne bodo potiskali v ospredje predloga, da se pošlje ameriško vojaštvo izven dežele. heroju f10 časopisje poroča o V ?alediu h četniških bojih v°jaki J nem«kih črt. Nemški tih teh -)r(°Ca;io 0 neštetih fak- Sh ^ ralvfkih bojev' iz kate" p^sov. na izborna trenaža yr§en v ! .iški naPad je til iz- em kra-i na 9- julija v ma- kjer jO bil po- Z živili in lcen in razdejan vlak ^i. četni,nemškimi potrebščina-iiki ki - WASHINGTON, 14. julija. — Voditelji zakonodaje so po konferenci s predsednikom Roose-veltom odločili, da ne bodo več potiskali predloga za odpošilja-tev ameriškega vojaštva iz za-padne hemisfere, da bodo ojačili svoj pritisk, da se sprejme in u-zakoni predlog, da ostanejo a-meriški vojaki več kot eno leto v vojaški službi.'( Harold L. Ickes, tajnik notranjih zadev, je danes na nekem shodu, na katerem se je proslavljalo francoski Dan ba-stilje, označi} Lindbergha za nacijsko lutko in izjavil: "Islandija bo postala nadalj-na velika ameriška baza, kjer bodo ameriški vojaki storili svo- ne ravnajo po prometnih predpi-jo dolžnost, da se obdrži Hitler- |sih. Včeraj je pričela policija v ^oj ° zase£li ob tej pri- h,h granlf "0jnic' Pušk in roč' al° 98 , i,' Na b°jišču je oble-cev. Ub't'h in ranjenih Nem- Poroka Nedavno sta se poročila Miss Alice Bambic in Mr. Edward Verbanek, 857 E. 139 St. Nevesta je hči poznane Mrs. Antonije Skozier, 15021 Thames Ave. — Čestitamo! Prihodnjo soboto, ob 11. uri, se bosta poročila v cerkvi sv. Pavla, na E. 200 St. in Chardon Rd., Euclid, Ohio, Miss Edith E. Puncoh, 1239 East 175 St. in Mr. Frank R. Smutko, 13102 Laurens Ave. Prijatelji so vabljeni k poročnim obredom, mlademu paru pa želimo obilo sreče v novem stanju! Pozor, pešci! Kakor znano, je policija zaradi pogostih nesreč, ki jih zakrivijo pešci, kateri pasirajo ceste ob vsakem času in na vsakem mestu, ne oziraje se na signalne luči, sklenila da bo bolj strogo nastopala in da bo dajala tudi takim pešcem "tikete", kakršne dobe avtomobilisti, če se Sirija in Libanon sta v popolni oblasti Angležev "Cleveland Plain Dealer" pri-občuje danes na svojem uredniškem mestu članek, in sicer kot prvi uvodnik, v katerem se čudoma čudi, kakšen je vzrok o-klevanju Ray T. Millerja, da še zdaj ni proglasil sodnika Franka J. Lauscheta za oficijelnega kandidata demokratske stranke. "Plain Dealer" pravi: "Če bi bili mi na Millerjevem mestu, bi si poklicali v spomin ona leta, ko so demokratje zaman iskali prvovrstnega kandidata in ko so republikanci vedno zmagova- j li v županskih volitvah kljub dejstvu, da je Cleveland volil v ZRAČNE IZGUBE OSIŠČA V SREDOZEMLJU in drugega materiala. Prodiranje Nemcev proti Kijevu ! V Vitebs okraju se ves dan' nadaljujejo krvavi boji. Mehani- J LONDON. — Angleško mini-zirane nemške čete si zaman strstvo zračne sile izjavlja, da prizadevajo prodreti proti jugu.! je bilo v prvimi petih mesecih te-Rusi priznavajo, da so Nemci ga leta v Sredozemlju uničenih napredovali v smeri proti Kije-j 1,413 nemških in italijanskih vu, toda njihova mehanizirana letal. sila se je zdaj znašla v veliki ne- j -- varnosti, ker ji ne more slediti' HOPKINS ODŠEL ZOPET pehota. j v LONDON V nekem neimenovanem sek- j WASHINGTON, 15. julija. -torju so Rusi uničili, neki nemški Harry Hopkins, supervizor lcnd-bataljon, ki je štel približno 16,- leage programa in eden najin- Iz Vichyja se uradno naznanja, da je bilo včeraj podpisano premirje, s katerim so končani boji. 000 mož, ko ga je sesekala v za sedi ležeča ruska artilerija. Nemško poročilo BERLIN, 15. julija. — Nemško poveljstvo poroča, da je nemška zračna sila danes utrla pot napredujočim nemškim ar- timnejših prijateljev in svetovalcev predsednika Roosevelta, je odpotoval zopet z letalom v London, odkoder se je komaj pred nekaj meseci vrnil. ja izven zapadne hemisfere ter da se ga izolira na evropskem kontinentu. Progresivne Slovenke Nocoj se vrši seja krožka št. 2 Progresivnih Slovenk, v Slovenskem narodnem domu na St/ ------jv, — — Clair Ave. soba št. 1. Pričetek A ? Vojn "Stovo,jce za "križar-j ob 7:30 uri. Članice so prošene, °Živei0 ,)roti komunizmu," je da se je gotovo udeleže v P°Polen flasko. Berlin-1 nem številu. — Tajnica. — --- da bi \ Clair Ave. pol- izvrševati svojo grožnjo ter dala "tikete" več kot petdesetim o-sebam, ki so hodile svojevoljno preko c^pte. Seja Jutri večer, 17. julija, ob 8. uri, se v Slovenskem delavskem domu vrši redna mesečna seja društva Cerkniško jezero št. 59 SDZ. Radi važnosti seje, je članstvo prošeno, da se je gotovo udeleži. — Tajnica. VICHY, Francija, 15. julija. — Tukaj se je danes uradno naznanilo, da je na podlagi pogojev, ki so bili danes podpisani, vojna v Siriji in Libanonu končana. V angleških pogojih je zahteva, da mora biti danes do opoldne. koncentrirano vse francosko vojaštvo v šestih zonah. Francosko vojaštvo ostane pod poveljstvom francoskih častnikov, dokler ne bo repatriirano. Francoskemu vojaštvu bo dovoljeno obdržati svoje orožje, dokler ne bo zamenjano z angleškim vojaštvom. Sploh pa se bodo francoskiemu vojaštvu izkazale vojne časti in nemudoma se bo tudi izmenjalo obojestranske ujetnike. Francoske šole, bplnišnice in misijoni bodo obdržali še nadalje vse svoje pravice. Vse komunikacije se morajo izročiti Angležem intaktne. Prav tako se mora izročiti Angležem vsa pristanišča, vse arzenale in vse ladje. Angleške čete bodo vkorakale v Bejrut jutri, in sicer brez vsakega ceremonijalnega pompa, ker nočejo žaliti čuvstev svojih nekdanjih francoskih zaveznikov. spošnih narodnih volitvah ved- madam- ki 80 zdaJ blizu N0V?0" no z ogromno demokratsko ve-!roda- kateri kraJ leži samo 100 čino. Zato bi se morala zdaj, ko se je končno pojavil kot kandidat mož z Lauschetovo poštenostjo in z njegovo priznano politično popularnostjo, demokratska organizacija toliko bolj podvizati, da ga naglo indorsira, dokler se Lausche ne premisli Morda hoče Miller od Lauscheta zagotovil, da se bo dalo mestna dela samo onim, ki jih bo priporočila demokratska organizacija, lahko je pa tudi to, da so demokratje postali že tako navajeni, boriti se drug proti drugemu v županskih kampanjah, da so zdaj kar omamljeni ob misli, da imajo lahko po dolgih letih združeno in ujedinjeno stranko za močnim kandidatom, zato še niso našli potrebnega časa, da bi pogledali v vedeževalno knjigo, kaj jim je storiti v takih izrednih okoliščinah. Poročna dovoljenja Poročna dovoljenja so dobili sledeči pari: Robert H. Greve, i .... v , T '. , ,T 3335 W. 90 St. in Angela Zalar, mil j južno od Leningrada. Nem- ,, „ , .. _ . ■ A ■ 4.1-iuiA H920 Longmead Ave.; Farnk ci sq zdaj v posesti zadnjih trd- * ~ ^ . I V • ■ a V J T ^ur 1 • Kasumc, 14913 Darwin Ave. in njav, ki branijo dohod k Moskvi. . TT . . d 'k a- • - lAnne Miller, 15405 Hale Ave.; Bombardiranje važne ceste i , ' , , * T ,, v v ,. . I Joseph J. Za veri, 4715 Lexing- Mocne nemške zračne edinicei \ , „ ' , ». , .. . , , ton Ave. in Mary Hanobik, 151» učinkovito bombardirale ce-_______ . J , 65 St. Bilo srečno! Mr. Bokal ponesrečen Pri delu v New York Central tovarni, se je včeraj poškodoval poznani Mr. Anton Bokal, iz 731 E. 157th St. Odpeljan je bil v Glenville bolnišnico. Upamo, da poškodbe niso nevarne ter da bo čim preje okrevali! Pogreb Pogreb pokojnega Eli Keseri-cha se bo vršil v četrtek zjutraj, ob 8:30 uri iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi. so učinkovito bombardirale cesto, ki vodi iz Smolenska v Moskvo, in nemške armade so zavzele važne ruske obrambne pozicije v okolici Vitebska, 300 milj od Moskve. Samo v okraju' Smolenska je nemška zračna sila uničila 33 ruskih tankov, 500 tovornih avtov in veliko število topov. 7,182 ruskih letal uničenih Tekom zadnjih 24 ur so nemški letalci sestrelili 72 ruskih letal, dočim so nadaljnih 150 u-ničili na tleh, s čemer je dose- SUEŠKI PREKOP BLOKIRAN? RIM, 15. julija. — Časopis La Tribuna naznanja, da so nemški bombniki v svojem zadnjem napadu na Fort Said pogreznili v Sueškem prekopu neki 5,000-tonski tovorni parnik, ki je zdaj zamašil paroplovbo skozi prekop. Italijansko vrhovno poveljstvo pa poroča, da so angleški bombniki v ponedeljek ponoči bombardirali Mesino na o-toku Siciliji. DOKTOR R. F. ANTONČIČ Slovenski zdravnik Rudolf F. ,od 18 do 73 let. Opis te razpra-Antončič, ki ima svoj urad na j ve je zdravniško znanstven in 10515 Carnegie Ave., je v me- natančen, zakar bo zelo dobra secu aprilu napisal znanstveno' podlaga za nadaljno proučeva-zdravniško razpravo o delovanju nje in analiziranje te bolezni, črevesja. Ta znanstvena raz- | Doktor Antončič je s temi o-prava je bila priobčena v zdrav-1 pisi pokazal, da se globoko za-niški publikaciji Surgery, Gy- i veda svojega zdravniškega po- necology and Obsteerics. Meseca maja pa je zdravniška publikacija Annals of Surgery priobčila novo znanstvena zdravniško razpravo o operacijah želodčnih uljes, katero je napisal Rudolf F. Antončič, M. D. Za podlago tega opisa je navedenih klica ter z veseljem proučava in išče nove in boljše metode zdrav ljenja. S takimi znanstvenimi zdravniškimi članki si bo slovenski zdravnik zapisal svoje slovensko ime na častno mesto a-meriške zdravniške vede. To je zopet nov pojav med nami ame- 111 slučajev obolenja na želodč-j riškimi Slovenci, na katerega nih uljesih. Bolniki so bili stari I smo lahko vsi ponosni. 6T&S3I BNAKOBRS^NOSS UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto...................................................................$5.50 za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece ..........................................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto........................................$6.00 za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece ............................................$2.00 Za Zedinjene države za celo leto....................................................-..............................$4.50 za 6 mesecev........................................$2.50; za 3 mesece ............................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: Za celo leto ........................................$8.00; za 6 mesecev ........................................$400 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Hrvatje vabijo na piknik Cleveland, Ohio. — Društvo i NEMČIJA POKUŠA SVOJA ZDRAVILA i krat oznanjene, od sedaj bodo poročila in program točna kakor sporočena, tako pokazana). Za Grdinovim vrtom, ki bo to pot drugačne vsebine, bodo sledili Z. iz Newburgha pri-'vrtovi postotnikov, Jalovčev z redita skupni piknik v nedeljo, .usijc vigni a Ev al, d£ vrop al pc le-tan ;em s Tal ospo i se veto line s £dor feru, :amij Ko je neki indijski knez ;jVejg kratkim obiskal Ameriko, J ŠKRAT ..\.VMMmvw»VX«:»>M"!> tat 'K jšnji lin Metoda sta se v nedeljo 29. I j unija poročila dva mlada para !in sicer Mr. Fr. Bervar iz Fo-rest City, Pa., z nevesto Miss star - Suvak, Vidmar - Brino-; jMary Stark iz Brooklyna, N. Y. "— "'— ,r:j 1 in Mr. Walter Andrews z neve- ! biskal tudi konjsko dirko. 3 jOVoj toda ob smrti ni bil več član. J prireditev pa ni kazal pos*1 kar j New York, N. Y. — V tukaj- Iga zanimanja. Dejal je: j Se slovenski cerkvi sv. Cirila! "Vsak človek ve, da teče izmed konjev hitreje nego ias } gi. Zakaj bi si delal jaz ve"fekih skrbi o tem, kateri konj hitreje?" ivec, Tomažin - Hren, Wess-Vid- Ave., pri Pennsylvania R. R., odkoder bodo busi vozili celi dan vsake pol ure. Pozdrav in na svidenje! Andy Tumbri, tajnik Za slučaj dežja se slike kaže teden pozneje, namreč 23. julija. Predstava se prične kakor hitro se malo zmrači, to je pa v dnevih, ko je oblačno veliko hitreje, zato se ne more časa o-. značiti. Pridite ob času, ker se v V sredo, 16. julija se vrši kot'naši kapeii nahaja truplo Elija po navadi na vrtu zvečer ob 8. |Kesericha, Predstava se vrši pod francoska, če bodo ruske armade poražene? Toda ne i ---- glede na to, kakšna bo važnost te pogodbe v bodočnosti,1 Slike za tretjo predstavo je treba priznati, da je vrednost te pogodbe velika danes, kakor je bila velika vrednost rusko-nemške nenapadalne pogcdbe, katero je Hitler pozneje prelomil, ker je izvabi: velik učinek na potek dogodkov, dokler je bila v veljavi. , .. - , S Klanje dobrine rusko-angleške pogodbe so dvoje- bra): k'se Je fl^-J^ ?rve Predstave- 1 - i • i Ai tt , zverjo "Mongus , kaco, kakor je. v četrtek pa zopet na Water- vrstne: materialne in moralne. Ako se hoče Hitlerja pora- bjJa veKka je podlegla. Zatem F 1 :iti, jo jasno, da bo prej poražen s sodelovanjem njego uri tretja predstava slik, ki bo ■ auspicij0 Grdinove firme v sre-sestojala iz tehle slik: Začeli jo dQ ve5er zopet v Mr. Knausovi ji iz neznatne črpalke, dveh ce- j vi, dveh kanalov ter stojala s . števcema in regulatorjem. Ta ua_'_ J rtroj je sposoben nadomesto-vati človeško srce. Priprava poganja kri v srce, in sicer z rednim ritmom 60 do 100 utripov na minuto. Prehudega navala krvi se ni bati, a tri vključila, modro, belo in rdeče, omogočajo v točno odmerjanje števila utripov, ki se po potrebi zviša ali zniža. sto Miss Frances Ovca iz Asto- V Renton, Pa., je nedavno u- leg tega pa sedi zdaj v kopa" ie tj mrl rojak Anton Bogataj, v sta- neki admiral, ki pravi, da %osn Milostiva, kopel je pripf81 Bal na. Goba in milo sta na ®e sol se je že raztopila v vodi. Ive :em, lr0 i Sh e n; rosti 64 let. Doma je bil na Do-bračevi pri Žireh na Notranjskem in je prišel v Ameriko pred 32 leti. Zapušča ženo, sedem sinov in štiri hčere. V Chicagu, 111: je dne 30. junija bil rojak Anton Mandel povožen od avtomobila in nekaj ur pozneje je umrl v bolnišnici. Star je bil 56 let in rojen v Za- Znano je, da se je prof. Carrel v Nem Yorku s polkovnikom j gorniščici pri Mirni na Dolenj-Lindberghom dolgo trudil, da bi j skem. Zapušča ženo, dva sinova rgradil umetno srce, dr Becartu | in sestro. bomo s tisto strašno kačo (Co-!dv ora ni za bišo kier smo imeli Pa Je to sedaj uspelo. Njegov iz- ... Mir . - jm cvorani za uiau, jijui »mu ju^u1 um bo imel g0tOVo velik pomen MENIH STRELJAL JNA ML- 1 gledal skozi vrata sobe za" je za obravnavanje srčnih bolezni NIHE i nike na občinstvo in spre ' ter bo omogočilo nove raziska- 1 1 i r\ mMMnin 7i»linniQ in cmA da se preizkusiti vodo ..." I Di an Fuge v splošnem ne sp9 ieke med najljubše skladbe š'-'dvai publike. Ko je Hans von leve nekoč koncertiral na Dunaj" tan; zaključil z veliko fugo iz tolji Beethovnove sonate. Sledi1 gromovit aplavz, ki ni hotel ^ nehati. Buelow je zavoljo j aplavza že celo vrsto krati ij pil na oder in se je zahvali ^ ] pa odobravanja še vedno plh0v telo biti konec, je nazaduj j, loo Rd. kakor že dvakrat. Po-, v ..... . . __, pa bo sledil "Mikie Maws", da se znejge predstave v Collinwoodu j 0 vPrasanlu življenja in smr v: h i.asprotnikov kakor pa brez tega sodelovanja. Ako bodo otroci nasmejali in nakri- bolo opu§gene, dokler ne posta- čali, nato sledi slika, ki bo pri kazala vse glavne dogodke iz le ta 1940. Ta slika je bolj zanimi- I ne vreme hladnejše, nakar bomo kazala vse glavne dogodke iz le- raj£ najeli dvorano v Šloven- ima Rusija vse, kar je potrebno, za ustaviti Hitlerja ter ji primanjkuje zato samo en element, katerega ji Anglija lahko preskrbi, tedaj bi bila največja nespamet,"če ji ga ta '^TJ* skem delavskem domu' ker je samo iz ideoloških vzrokov ne bi hotela dati. Kar Angle- ttvTfslS e ^ ^ . ^avanjem .... . • j j t> -u • - 1 si,- ci3e in (jrbke- Ker v teJ SUK1 be stolov sem in tja. lanko najprej dado Rusom, so njihovi, namreč angleški bo vide]o tudi vojsko in vse dru- leto Angleški kralj NIHE Ko so bili menihi iz kapucin- ] rii: skega samostana Tagliava pri j "Dragi moji, če boste še d Palermu v Italiji zbrani pri ju- aplavdirali, bom fugo poDJv tranji molitvi, je neki. nenadno :blazneli r»ater potegnil izpod Zarotniki v Argentini strategi in tehniki, ki so že pričeli prihajati v Rusijo. Moralne dobrine na obeh straneh so tudi velike; z dokazom, ra je Rusija deležna angleške pomoči, bo silno ojačena rusk 1 morala, in prav tako bo ojačena angleška morala z luskj obljubo, da Rusija ne bo sklepala s Hitlerjem nobe-liepa separatnega miru. Toda kakršno koli pomoč bo že dala Anglija Rusiji, je gotovo toliko, da bo ta pomoč dana na podlagi mrzlih pogojev strategije, ne pa iz senti- | mentalnih vzrokov. Isti dan, ko je bila podpisana rusko-angleška pogodba, je imela Anglija zažnamovati nadaljno diplomatsko in vojaško zmago, ker je francoski general Dentz v Siriji podpisal premirje z Angleži in s četami svobodne Fran- j cije. Strateško b6 okupacija Sirije odškodovala Angleže ! za izgubo Krete. Bližnji vzhod je mnogo važnejši za J obrambo Sueza kot pa je bil otok Kreta. Zdaj, ko kontro- 1 lirajo Sirijo angleške čete in čete svobodne Francije, je šlo polovico nevarnosti, ki se očituje v nemški nadvladi Krete. Britska bastija na Sredozemlju se razteza zdaj vse 1 od Libije do Turčije. Treba bo zelo trdih in krvavih bo- i jev, kdor bo hotel prebiti angleške črte. Angleške čete j se lahko premeste vsak trenutek tja, kjer so najbolj po- j tubne, in Angleži vsekakor ne bodo prezrli te prilike, da ; ne bi podvzeli potrebne akcije proti nacistom v Libiji. Z i okupacijo Sirije so dobile čete generala de Gaulle-a bazo in substanco, ki je doslje niso imele. Zdaj bo sledila naj- > bi že še okupacija francoske Somalije, in učinki kampanje , v Siriji se bodo poznali tudi v ostalih francoskih koloniji. _ .. .tjftuf«. ; » g* Vrhu vseh teh uspehov pa Angleži zdaj razbijajo še po Nemčiji kakor niso še nikoli doslej. Ne glede na to, kakšen bo izid v Rusiji, toliko je gotovo, da imajo Nemci 'tam ogromne, kolosalne izgube. Zdaj je končno tudi nemško ljudstvo samo pričelo okušati grozote vojne. Prvi- za ge najvažnejše stvari 1940. Potem sledijo vrtovi, (v prejšnjih naznanilih se je vrinila pri programu tu in tam mala pomota, da so bile nekatere slike dva- Sportna trofeja Toliko v naznanje občinstvu, ki se je zadnje predstave vdele- Armadni "admiral" kut^ lovsko dvocevko in jej narytf'streljati. Blaznež jf 1u! I tem pobegnil v bližnji gozd. |so ga obvladali. Eden izme® 'nihov je obležp.1 takoj I dva sta umrla na poti v nico, tr.'ie so težko ranjeni je pa lažje ranjenih. Na sliki vidimo angleškega kralja George, ki je moral sli-! šati pravkar dober dovtip, ker I .se tako smeji. 1__________ Splovitev ladje Na sliki je Robert Stripling, tajnik Diesovega pdbora, z vrečo pošte, ki vsebuje dokaze o naeijskem in fašističnem delovanju v Argentini in v drugih republikah Južne Amerike. Dober pešec Na sliki vidimo trofejo, ki sta jo dobila gornja igralca za najboljše igranje golfa. J. P. D'Arezzo je graduiral leta 19J/0 z odliko s pomorske akademije, toda pozneje se je ugotovilo, da ima neko napako na očesu, zato je vstopil v armado, kjer je zdaj poročnik. m ANGLEŽI NAZDRAVI" JO RUSIJI LONDON. — 400 goS^ nekem banketu, med kater'1 bilo mnogo konservativce*'' navdušeno nazdravljalo ^ ko je predsednik omizja W nazdravil in napil angled , kralju, potem pa SovjetsW * siji. OPEKA V ZIBELKI I Pri Beimonte Picennu v se je zavoljo lahkomiseln mlade matere zgodila velik'1 'sreča. Kmetica Pierina M'0' I nijeva ie položila v zibelko i tri tedne stare hčerkice vI< opeko, da bi ležišče og'ra* iNatcT je za malo časa odŠ$ 1 ii se ie vrnila, je bila zibe'ita v ognju in dimu. V grozi je kla, da bi. otročiča rešila menov, toda bilp je pro] Našla je samo zogljenelc tr ce. ki in boljše francoske može, ki so se zdeli nevarni režimu. Je-; ča je bila obkrožena z globokim okopom in topovi, ki so bili pripravljeni, v kali zadušiti vsako vrtajo. Toda fran-tusau gruz,uie vujut. nv,- ^ temu naskočilo in zavzelo Ba- a, nimajo nacisti zdaj vec i ... J J 0 , krat, odkar &e je pričela ta vojna, umuqu zračne' superiornosti nad okupiranimi točkami. Zdaj so Daneg so n& francoski zemlji dvignila iz tal novai pričeli dobivati isto zdravilo, katerega so doslej vedno da- ^ je ^ nevidna> toda njene ječarje je videti jali drugim. . mavširati v rujavih uniformah po zasedeni Franciji. Tudi T\ A T> A crrrr ti? at i?0 a \rn TI danes iz8"iniaJ° ^atteoski možje in žene, ki preveč vedo DAJN KAsliUfi V F KAiNLiJl ali ki preveč svobodno govore. Dan 14. julija je Francija vedno proslavljala kot Dan To je zdaj francoska bastilja, katero bo treba nasko- bastilje in svoj največji rfarodni praznik, sličen Dnevu ne- čiti in uničiti, to je nov znak tiranije, ki mora izginiti s odvisnosti v Zedinjenih državah. Toda letošnji Dan baeti- .francoske zemlje. Dočim se nahajajo nacisti v Franciji, je lje je bil za francosko ljudstvo dan narodne žalosti. |tam vsak dan—Dan bastilje, ki bo spominjal Francoze na Grud bastilje se je dvigal nad Parizom. V notranjost, njihovo tradicijo o svobodi, enakosti in bratstvu in ^h kli- tega debelega zidov?ja So od časa do časa zapirali naj- cal k ponovni akciji. Zakrajsek Funefi Home, Inc., V Washington je dospel 19 j 1 l(?t stari boy-scout Julio Berriz- ■ 1 bcitia, in sicer iz Venezuele. Za pot, ki znaša 20,600 milj, je po- 6016 ST. CLAIR AVbf treboval štiri leta. 1 Tel: ENdicott 311" Na gornji sliki vidimo splovitev najnovejše ameriške lad-: je President Polk. JOS. ŽELE IN SINOVI rOGEEBNI ZAVOD 6502 ST. 'CLAIR AVE. ENdicott 0583 Avtomobili in bolniški voz redno ln ob vsaki url na rnzpolaK0' Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSK1 URAD: 452 East 152nd Street Tel.: KEnmore 3H8 » julija, 1941. IRXlQgRXSSQIl — rfliouft, Podjarmljena Sibirija Mongolski val s V začetku 12. stoletja je zajel Jusijo mongolski val, ki se je Mignil na vzhodu, da bi planil to Evropo. Tako silen je bil ta val, da se je valil celo do srednje Evrope, najbolj pa je ta val divja1 po širni evrazijski planoti, se-tam razlil ter šele po poldrugem stoletju usahnil. Takrat se je končal politični, gospodarski in kulturni razvoj, " se je bil začel ob Dnjepru. — -vetoče, gosto naseljene pokra-•ne so se spremenile v pustinje. je mogel, je bežal proti se-J'eru' v gozdove. Ruska Mezopo-;ai"ija, med Volgo in Oko, je o-"vela. Ko se je razkropila azijska svojat, je bilo tamkaj že ,OVolJ za organiziranje, iar storila Moskva. Sence iz kreme!jskih zidov ruga za drugo stopajo mimo as mogočne sence iz kremelj-sKlh zidov stare Moskve: lvan "Oderuh", neroden me-£m'. sPreten z rublji, je "mo-0 ponižno" kupoval in izže-ttal dežele drugih knezov; : lon- njegov najstarejši sin, ' ^adaljeval očetovo delo, toda ,e ako Ponižno. Z imenom "Po- lm Pozna zgodovina; ™trij, Ivanoy ynuk) 1et ter oslePljen-Jil n11 2 lleprestano temo je gra-km, apre;i' Ugrabil več, ko nje-k°TV Srečni ded; Ivan ttt nitY. u-> moskviški knez, se nazval carja. Beseda Pot v svet Toda prodaja lastnega blaga se obnese najbolj. Novgorodča-ni so zato sedli v čolne ter veslali vzdolž Volhove na Ladoš-ko jezero, od tam preko Zvira I na Oneško jezero. Po rekah in i jezerih so, veslali nato više proti severu, globlje proti vzhodu. Kjer niso mogli s čolni, so jih I vlekli pb suhem, nato pa po Dvini tja do Belega morja. Nevaren in težaven je bil pohod iz bogatega in veselega Nov goroda v daljni led in pragozd. Bolj in bolj so bile divje pokrajine ter ondotni prebivalci; o-ster mraz, pa toliko gostejša ko-žuhovina. Tam so bili predeli, kjer neha navadni gozd ter se začne obupna tundra, kjer ima leto tako rekoč le dva dni: poletje in zimo. Tamkaj je bila "velika skala", kot so Novgo-rodčani imenovali Ural. Sv. Štefan, ruski škof (14 stoletje). Skoraj sto in pedseset let so si Novgorodčani utirali težavno pot v svet: od Finskega zaliva pa do Urala. Ob Dvini so postavili svoje kolonije ter bogato mesto Ustjug prav na križišču cest, ki iz Moskve in Novgoroda vodijo proti Uralu. Vanj so vdrli Moskvičani. Prebivalci v Ust jugu so bili kristjani. Cerkovniku se je leta 1345 rodil sin Štefan, ki ga pozna zgodovina. Bil je dijakom v ustjuški katedrali, nato je stopil v samostan, kjer je študiral in preživel ondi deset trdih asketskih let. Nato je — ves ljudski — spreobračal Sirjene kot misijonar v Permski deželi. Sestavil je sirjensko slovnico, prevajal grške, pa tudi druge nabožne knjige v sirjenščino. Božjo besedo je oznanjal v sirjen-skem jeziku, postavljal lesene ; cerkve bolj sn bolj proti severu, jcefo ob Uralu, kjer so se že na-j selili Rusi. Ker je živel in trpel Iz ljudmi pod ruskimi mogočniki, j je umrl zgodaj, že v 50,, letu. Po- zneje so ga proglasili za svetnika. Ivan IV. "Grozni"; Anika Stroganov ("Štej prejemke, pozabi izdatke!") Ponižno se je priklonil carju v Moskvi Anika s svojimi sinovi leta 1557, seveda ne praznih rok: ---Pot vodi skozi Permsko deželo. Suha in prazna ter brez ljudi je zemlja tamkaj. Daj mi jo---" Car je okleval, njegovi svetovalci so mu prigovarjali. Anika je postal "poveljnik" te zemlje. Za odškodnino naj mu plačuje le davek. Nameraval je narediti kupčijo, naredil pa je zgodovino. Zbudil je zanimanje za Sibirijo. (Nekaj let pozneje je angleški kralj Karel II. postal vladar Kanade, čeprav je bila ta manj njegova, ko Sibirija carjeva.) Car je sprejel davek, zanj pa je Aniku dal Sibirijo. Kar so potrebovali na carskem dvoru, jim je preskrbel A-nika. Mar ta svetlooki ruski kmet čara? so se spraševali. Je hotel car na lov, mu je Anika poslal sokole, se je hotel razvedriti, mu je Anika poslal medvede, mu je bila postelja pretrda, je od Anika dobil puha. Ko vodka ni bila več moderna, je pil car Anikovo vino, o jedeh na carjevi mizi sploh ne zgubimo be sed. Ne samo ruska mesta, celo Evropo je zalagal Anika s soljo. V Moskvi so skovali bajke o Aniku in njegovih zvezah z deželo, ki jo je skril pred Moskvo. Prvič takrat se je pojavilo njeno ime. Mangazeja. Vsekakor od imena "Mokazeja", skrivnostnega vladarja onstran Urala, ki je ljudi. (Samojedi.) Njegovo ljudstvo prebiva poleti v vodi, pozimi zamrzne na suhem, spomladi se spet odtajajo. Lisice molzejo kot krave, medvedje love ribe za ljudi, veverice padajo kar z neba .. . Stroganovi v Sibiriji Sedemdeset let, stari! Mar se odpočiješ, Anika? Storil si svoje; le smer še pokaži, stari kapitan. Pošlji svoje sinove, naj se prijaznijo z nevarnostjo, ko mečejo pesek v oči carju . . . In sinovi so pozabili na carjev ukaz: "Ne beguncev, ne tatov, ne postopače v." Delali so ognjevito. Našli so železo, toda rumene medi ne "za carja". A-nika je nadzoroval topilnice, poleg tega pa se je od pritepenih delavcev naučil, kako se zidajo plavži po angleškem vzorcu. Stroganovi poleg tega niso bili zaletavi. S posestev nikogar niso pregnali nepremišljeno. — "Več zaleže dobrota, ko nasilje" je bilo njihovo vodilo. Sicer izgube ljudi, brez njih bi bili v novi deželi brez moči. Osem in sedemdeset let je živel Anika. Naredil je zemljevid Permske dežele. V mogočnem loku se vije Kama, lačno se zajeda vanjo Čusovaja, pajčje o-pletata "pusto" ob Anikovem grobu. Anika je dovršil svoje. Pokazal je smer, tri stolet se je obračala ladja po njej. Kučum, sibirski car Znal se je uveljaviti ta potomec Džingis kana. Podjarmil je Tatare. Samojedi so mu plačevali visoke davke, sam pa se je naselil v mestu Sibir, katerega ostanki leže 60 km proč od današnjega Tobolska. Vsem sibirskim rodovom je naložil davke ter živel veselo. Zgodovinar Herodot sicer omenja krilate leve, ki stražijo sibirski zaklad, vendar pa Kučum ni bil bogat. Imel pa je dragocena krzna, preproge in konje. Prvo dvoje za udobje, konje ' za kratek čas. Zlasti je cenil kobilje mleko, ki krepi telo, skisa-opojno, kakor alkohol — Ameriški letalci odhajajo v London "Zvon svobode" in angleški poslanik Rokoborec no sveži duha. Bil je sicer mohame-danec, toda pil je alkohol v tej obliki, v kakršni ga prerok ni prepovedal. Pisal je Kučum carju: "Piše svobodni vladar, Kučum - car, mogočnemu knezu — belemu :carju! Slišal sem, da si mogo-Ičen in dober vladar. Najina oče-Ita sta sklenila mir med seboj, j Sli so hodili na obe strani, ker je tvoja dežela blizu. Najini ljudje so med seboj živeli v miru, ni bilo med njimi sovraštva ..." Torej tako si naj razlagamo zgodovino? "Sli so hodili na obe j strani ..." to je bilo takrat, j ko je knez Kurbski vpregel v svoje šaril podložnike "svobodnega" vladarja. Ivan mu je odgovoril: "Kdor hoče mir, mu ga damo. Skleniva ga. Osvobodi naše, ki. jih imaš zarobljene. Očetov prijatelj je tudi sinov prijatelj. Priznavam te za brata, tebe, ki hočeš mir." (Ivanove limaniče.) Sanje o Kitajski Bilo je v 16. stoletju. Daleč proč od cest svetovne zgodovine je ležala Moskva, še dlje dežela Stroganovov. V tem stoletju so Evropejci odkrivali svet" ter si ga delili med seboj. Iskali so Kitajsko, namesto nje so našli New Foundland; iskali so zlato in dišave, našli so kabeljne; iskali so Indijo, našli so platin in braziljsko drevo. Misel o severovzhodni pomorski cesti, za katero so tvegali svoja žviljenja Angleži, Ho-landci, Švedi in Rusi štiri stoletja, je sprožil — Italijan. Paolo Giovio je bil zgodovinar. Po pogovoru, ki ga je imel z moskovškim poslanikom, je napisal leta 1525: "... domnevam da bi od Dvine proti vzhodu prišli na Kitajsko." Mislil je na Kitaj Cabot v Londonu. Ivan "Grozni" v Moskvi, toda najbližje so mu bili Stroganovi v Kankonu. Kozaki Ivan "Grozni" ni Stroganovim Sibirije samo podaril, celo ukazal jim je, naj postavijo trdnjavo ob Tobolu. V jedru pa jim je velel vojni pohod, čeprav jim ni dal vojakov; Stroganovi so morali oborožiti svoje ljudi. (Nadaljevanje) HIGHWAY ENEMY) m\ Š t THE STOP SIGN PASSER Na sliki je boksač Al Davis, ki se vadi doma v boksanju. Na Na sliki vidimo sedem ameriških letalcev, ki se poslavljajo vrečo je obesil moške hlače, ocl Chicaaa, ker odhajajo v London, kjer se bodo pridružili an-' Davis se bo v kratkem boni s gleški zračni sili. " ' ^itzi Zivicem iz Pittsburgh^ ki di ji sta ^gleški poslanik lord Halifax in njegova žena, jiai? ieta v Philadelphiji slavni "zvon svobode," ki je dne in oznanjal s svojim zvonenjem ameriško neodvisnost Prevzem ameriške baze .. ilUiiiii . .v.. ••: 'JitimSm 9ornii sliki vidimo prizor, ko je ameriška mornarica prc- a ^Vojo oskrbo pomorsko bazo na Tuckers Island v Bcr-I % w listino z ukazom jc prebral ameriški mornari- V «»WV» l/l »mi T j° oshrbo Poveri10 Ush- * -Robert Ilickey. R I i It« S M II sfs m ! i i i iii Hi iti Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 I Hi I i i s • ij i S ! 3! NOVICA... ki jo izveste bo gotovo zanimala tudi druge. Sporočite jo nam pismeno ali pa pokličite HEnderson 5311 — HEnderson 5312. Lahko jo sporočite našim zastopnikom JOHN RENKO , 955 East 76th Street JOHN STEBLAJ 1145 East 169 Street KEnmore 46&0W JOHN PETERKA 1121 East 68 Street ENdicott 0653 HAIR-BREADTH HARRY M KOLIKO STORITE ZA CANKARJEV GLASNIK! Če ste res napredni, pokažite to tudi z dejanjem. Cankarjev glasnik je napredna delavska kulturna revija za leposlovje in pouk. Priporočite svojemu prijatelju ali znancu, da si jo naroči. Za obstoj in napredek izobraževalnega časopisa je potrebno sodelovanje vseh, ki so za napredek! Cankarjev glasnik potrebuje zastopnikov, posebno še'izven Clevelanda. Priglasite se! Pišite npravništvu, ki bo rade volje dalo vsa pojasnila. Naslov: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Noročilna nakaznica na Cankarjev Glasnik NASLOV: ____________ Zastopnik: ------------- Plačal $_■_:—c_____ Dne .19. BTEAN i. ENAKOPRAVNOST IVAN MATČIČ: V ROBSTVU Roman t"ge in boli Zakletniki spoznajo nevarni položaj. Stisnejo se v gručo in se molče spogledajo. Marko naglo pregleda, premisli in jim šepne: "Beg v dolino je nevaren, druge rešitve ni, nego da se prebijemo skozi njih vrste, naglo in z vso silo, tudi če se kdo pri tem opraska ali rani! Vi bežite v Mrzli dol, tam jim zmešajte sled in krenite proti Črni dolini, jaz pa moram v duplino, da rešim kuharje in učenika! Udarimo!" V tem hipu se odtrgajo narazen in planejo ko blisk na živo mejo in zagrabijo cevi še preden zagrmijo . . . Besen boj se vname, pesti bijejo, vrzel se širi v zidu in zakletniki se trgajo iz o-klepa in se zaganjajo v goščavo ... In puške zagrme, bojevniki zaženo krik in zasledujejo begune. Marko hiti proti Zakleti jami, izmika se strelom za debla in za skale in očem zasledovalcev se skriva v grmovje, jim meša sled na desno in na levo. Ves spehon plane pred duplino in zakliče: "Skrijte se, bežite!" In potisne oba kuharja in učenika iz prve dupline v drugo ter naglo maši odprtino in za-brisava sled, medtem pa govori razburjen: "Molčite, nihče naj se ne gane! Zamašim vam še zunanji vhod, da ga ne izsledijo!" "Naglo, Marko, naglo! Skrij se tudi sam!" ga priganja uče-nik. "Ne vem, bi se ali bi se ne," pomišlja Marko. "Ubogi moji me skrbe, da ne bi zašli v past. Neumni niso in glave ne izgubijo zlepa, ali kaj, ko so jim preganjalci za petami! Resnično me skrbi in žene me za njimi, tu nimam miru!" Stopil je iz dupline in hotel zamašiti še drugi vhod, ko se v tem hipu pojavi pred njih Vohun. Marko se zgane, a se v trenutku zave, odločno upre pogled v Vohuna in se hoče zagnati vanj. Toda ta se mu previdno u-makne v grmovje in da znamenje s piščalko. Marko se vrne naglo v duplino in šepne nemiren: '"Zamašite si sami izhod in bodite mirni, niti z dihom se ne izdajte, naj se zgodi karkoli! Jaz jim pobegnem, a če bodo oblegali duplino in čakali, da se vrnemo, tedaj požirajte kašelj in dih, pogoltnite strah in mislite si, da ste v grobu! Učenik, ne smete nikamor z dQtfia, s poukom prenehajte tako dolgo, da se stvar dodobrar poleže! Bodite srečni!" , "Tudi ti, Marko!" mu odgovore izza stene. Marko se pripravi na beg. Ko pa stopi iz dupline, udari pre-denj truma bojevnikov — in goste cevi ga potisnejo nazaj . . . "Ta je, njega primite!" reče Vohun in odstopi. Marko omahne v jamo in za hip ga prešine zmeda. Po krat- j kem preudarku pa pograbi puš-ko iz kota in stopi k izhodu. "Podaj je, tolovaj!" mu zakliče poglavar Adulatore. "Izgubljen si, hehe!" se zare-ži Vohun in se bojazljivo skrije v ozadje. 1 "Orožje iz rok, če nočeš biti nesrečen!" mu kliče Krivopri-eežnik. Marko pomišlja molče in bije trd boj sam s seboj. Nato pa počasi spusti kopito puške na zemljo, senci pritisne na cev, a z drhteča roko sega po petelinu Ko ga že doseže s kazalcem, te- |so grmeli streli, tam so se daj pa odločno otrese z glavo in | zakletniki z zadnjimi močmi la in Marko se je še enkrat ozrl na duplino in trpko vzdihnil. Pred njim je šel no. ]. >, t / v. < • . i ts.i lvuprisežrukom, ob straneh in zadaj pa truma bojevnikov, ki so zadovoljni tiščali v rokah orožje in s ponosom zrli na plen, ki ji mje bil nad vse dragocen, m jim bo trud o-bilnu poplačan. Marko je pa mirno stopisal med njimi in mislil na beg. Ko je zapazil, da gredo v napačno smer, jih je posvaril ter jim pokazal pravo smer. In poslušali so ga, a zahvale mu niso priznali. Molčali so in na vso moč hiteli, ker daleč tam zadaj bili reče: "Ne, naj me sodi Pravica!" Nato pritisne puško na koleno, jo prelomi in vrže jezno pred bojevnike: "Nate, tu me imate in ženite me do Pravice!" Po teh besedah stopi prednje, prekriža roke in reče odločno: "Nate, vklenite me in povesite cevi, ki jih tišči vame vaš strah!" Bojevniki ga vzradoščeni obkolijo in pripravijo močno" vrv. "Ne prosim vas milosti," govori Marko kljubovalno, "in je ne pričakujem cyi vas, ki me čr- It-tm rv-in-iocro ' AT o i in gorje, če zmagajo! Tedaj pri-hite Marku na pomoč! Ta strah jih je navdajal in gnal z vso silo iz gozda. Tudi Marko je vedel to in se pripravljal na skok. Še preden so prišli do Kačjega dola si je zasnoval smer bega, stisnil pesti z vso silo — in debela vrv se je utrgala. In še preden so bojevniki zapazili, je Marko planil v stran in izginil v grmovje . . . . Bojevniki so na vso moč zakričali in se zagnali za njim ter ga ujeli, ko je rval korenine grma. vo pogleda in jim zakliče: "Hej, prijatelji, kako vas poznam! Prav v vaše mrzlp duše vam vidim!" "Molči, razbojnik!' ga surovo zavrne Vohun. "Tebi ni več dana beseda na tem svetu! Pripravljaj se na smrt in štej ure, kolikor ti je še usojenih, pa ne nadleguj več poštenih ljudi!" "Poznam te, Vohun," nadaljuje Marko očitajoče, "in tebe Kri-voprisežnik! Še iz detinske dobe se vaju spominjam, ko vaju je še mati učila zlatih resnic. In tebe poznam, Prodanec, in vaju, Judež in Petoliznik! Vsi ste doma iz naše doline, vsi ste izplju-in le meni pripada pla- jnili iz svojih zakrknjenih src nauke svojih mater, ki so trpele za vas in vas redile. Opljuvali ste jih, a vas smo izpljunili mi! Naj mojo glavo preštevate cekine naj vam na duši zgore!" tite in kri mojega rodu! Naj me - Utrgana vrv mu je ustavila^eg, vklene, kdor izmed vas ima či-jko se je ovila ob grmovju/ Be-ste roke! Proč! Vohun, da ti ne,gun je ni mogel takoj odmotati pljunem v obraz! In tudi ti, kr- in si sneti vozla s pesti, zato je vosramnež, se me ne dotakni, ker imaš garjav život!" Vrv je pograbil poglavar Adulatore in mu trdo zadrgnil roke. Nato so se bojevniki oddahnili in si otirali pot. "Kam pojdemo?" vpraša Mar ko. "V Travnik ali Zlograd?" "V Zlograd," mu odvrne poglavar. "Dobro," reče Marko, "pojdimo čez Kačji dol, kjer je najbliže." "Ti nas ne boš vodil!" ga zavrne Vohun. "Poznamo pot sami!" "Ne poznate je!" mu kljubuje Marko. "Ako hočem, vas zapeljem v tak kraj, da ne pridete nikdar več iz gošče. Mislili boste da se že bliža rob gozda, pa boste tavali po Mrzlem dolu in iskali izhoda." "Kdo pozna pot?" vpraša po- potegnil in izruval grmovje — toda v tem so že mahnili s kopiti po njem . . . Marko se je žalotsten podal, udarci kopit so ga skeleli po vsem životu in razkačeni poglavar je pobral kojevnikom vse verige in mu vklenil noge in roke, da je bil pobeg nemogoč. Tedaj šele je Marko uvidel, da »je ujet in da mu ni rešitve — in milo je pogledal v nebo in trpko vzdihnil "Namenjena mi je ta pot — Pravica naj me sodi!" "Naprej!" je ukazal poglavar. Bojeyniki. so ga pograbili in ^a pahnili v korak. Marko je mislil le še na pomoč zakletnU kov, ako ne bndo premagani tu- sami Ko pa .se je pričel svetlikati rob gošče, tedaj mu je u-padal tudi ta zadnji up, tem bolj pa rasel bojevnikom pogum. Ko so prišli iz gošče in se spustili na pot, tedaj so se ojuna-čili in poglavar jim je dovolil počitek. Bojevniki so polegli v travo, Marko je stal in si ogledoval o-kolico, ker že dolgo ni hodil po teh krajih. Vohun in Krivopri-sežnik sta se odstranila in se tiho prepirala. Pridružili so se jima še Judež, Prodanec in Petoliznik in segli v prepir. "Izsledil sem ga jaz," vpije Vohun, čilo!" "Načrt za zasledovanje pa je bil moj," mu ugovarja Krivopri-sežnik. "Plačilo si bova delila!" "Menita, da si bom jaz zastonj brusil pete!" jima seže v besedo Judež. "Tudi meni pripada delež dobička!" "Tudi jaz zahtevam svoj del!" meni Prodanec. "Plačilo bo obilno!" jih miri Petoliznik. "Vsak izmed vas pride na svoje. Ako kaj preostane, spomnite se tudi name, če pa ne, zahtevam zase vsaj očitno pohvalo pred vesoljnim zborom!" "Vsakdo izmed nas nekaj dobi," pojasnjuje Krivoprisežnik. "Uplenjen mu bo ves grunt, ki ga prodamo in si razdelimo denar." "Glavni delež plačila bo moj!" ugovarja Vohun. "Od tega ne odstopim niti srebrnika!" "Boš moral odstopiti!" "Ne! Rajši lopova tu na mestu pobijemo!" "Slinasti lakomnež!" Sezute mu škornje in njegovo odelo si razdelite, denar bo iv Gostilna naprodaj Proda se gostilno, kjer se toči žganje, pivo in vino (night club licenca); nahaja se na zelo XXV4V MV/UAAV« h/w • » I- — ^« J- — , [glavar. "Ti Vohun, se na jbol je j prometnem prostoru - Naslov — !se poizve v uradu "Enakoprav- spoznaš, ne?" "Brez skrbi!" Poglavar si ogleda duplino nato se previdno ozira okrog in ukaže: "Naprej! Mi moramo .1 nosti. Stanovanje in hranp^jdobita dva poštena čimprej iz gošče, da nam tolpva- itfofea. Blizu tovarne, poulične ji ne zastavijo pota!" kare in busa. — Naslov se dobi Krenili so v/sfBer Kačjega do: v uradu "Enakopravnosti." "Molči, za zavrne Vohun, "in misli si, da te že žro črvi!" "Tudi vam bodo glodali lobanje!" "Govori italijansko!" mu u-kaže Krivaprisežnik. "Mi te ne razumemo in se te sramujemo!" "Kaj imate?" vpraša zdaj poglavar. "Razbojnik nas žali s svojo govorico!" mu pojasni Krivoprisežnik. "Poglavar, ukaži, da ga bičamo in ga naučimo olike!" Poglavar se razkorači pred u-jetnika in si prekriž^. roke: "Hej Marko, tvoja slava je pri kraju! Strah, ki je šel pred teboj po deželi, je razpršen. Ti si poražen in s teboj je poražen ves tvoj pasji rod! Z zadnjim obupom se še bore ostanki tvojih privržencev, katerim so za petami, naši bojevniki, da jim stro glave ali pa jih priženo za nami. Hvala' pravični usodi, da nam je naklonila zmago nad tolovaji,' ki so pa moji" !nam izpqdkopavali blagostanje! "Tudi sezujemo ga pred smrt- Marko, ti si poražen in naše vejo in odelo mu slečemo, njegov sel je je neizmerno! Me še po-mrtvi trup bo pa tvoj!" znaš, Marko? Že dolgo se nisva Marko mirno posluša njihov (videla. Tedaj si bil mlajši, a ven-prepir, nazadnje pa jih zaničlji- dar si nisi postaral, še zal dečko!" Po teh besedah se Adulatore drznO nasmeje in se o: re po drugih. "Hehehe, se še spominjaš sladkega zapeljivca svoje ljubice?" Marku se stemni obraz in pogled upre v tla. — "Hehe, se še spominjaš? Vidiš, kako se ti podaje takale železna zapestnica! Ko bi te zdajle videla tvoja ljubica Marta, kako bi občudovala tvoje železno nakit je! Saj ni napačna ta tvoja izvoljenka. Človek bi si res mnogokrat po-želel take neoskrunjene naslade, kakršno nudi to dekle! Ha, prej sem okusil sok ljubezni te ljubke stvarce nego njen opeharjeni ženin!" "Hehehe!" se zakrohočejo bo-| jevniki. , Ah, Marko, kako je bilo sladko, če bi ti vedel! Še danes me kri šegeče, ko se spominjam teh blaženih uric! Vsa je bila opo-jena ljubezni ta ljubka devičica in padla mi je v naročje in postala moja sladka grešnica, haha!" Marku se napno na sencih žile, roke mu zavijajo v zapestju členke verige, srd mu podžiga moč do nevzdržnega izbruk "In prižel sem jo k sel* je vsa zadrhtela . . . " J "Nehaj!" zarjove Marko, njen v globino srca. Na D krik bojevniki plašni odsto poglavar pa se smeje z zadovol jnost jo: "Ej, kako sladko je gre3 menoj tvoja ljubica! Top slade nisem še užil od hehe!" *AP Marku stopajo pene na vsa sila pa mu tišči v za? in napenja okove ... {tialfe prihodnjič) Delo dobi ženska srednje starosti, pravljati hišna dela. — ^ se pri JOHN ČERMEBf Independence Rd. — dogovoru. --^fAK Posestva naproi ^ Iz Ekvadorja Jnan de Dios Martinez Mera, bivši predsednik republike Ek- Se proda za samo $*j>pil Hiša za eno družino, t, p wood Rd., 6 sob, vse mo® )ons Cena samo $38jffi R Hiša s 10 sobami, lota ™ na Nottingham Rd. Se prodati. Cena samo $3900-Hiša s 7 sobami, v woodu. Gorkota na vročo. Oglejte si ta dom. Cena samo $2750. If Proda se 10 akrov zeffl ^ loma gozd; potok; nabaj ^ na Bishop Rd. Da jo la** pravičeno upoštevate, jo ® ^ te videti. 0 _ Za pojasnila in podro^ 01 cei h ia i vl Isled se zglasite pri: po Beachland ReaC, bin Company fc, 767 E. 185 St. najem se odda soba. So dve vador, in njegova sena, ki si« ! brat i. Ena soba za dva č1' d^r^a (single) za Poizve se na 5801 Prossef vedno iT prispeta te drii v New York?' jfeff p Manevri ameriške armade Kupi se Velika razprodaja . TU SE NUDI GOSPODINJAM IZREDNA PRILIKA Norge električna ledenica, vsa porcelanasta, preje $224, sedaj samo ...............,-4...........................$99.00 Cold Wall Frigidaire, 39, prihranite si.........................$75.00 Cold Spot električna ledenica, samo............................,.$59.00 G. E. električna kuhinjska peč, vsa avtomatična, preje $149, sedaj samo ...................-....................................$79.00 Westinghouse električna peč, vsa'avtomatična samo ..$25,00 Maytag pralni stroj, aluminijasti čeber, reb., kot nov, samo..............................................................................$79.00 Thor pralni stroj, čeber drži 28 gal., regularna cena $79, sedaj samo ...........1.................-..........................'..$54.00 Norwood Appliance & Furniture 819 EAST 185th ST. DEKLETA IN ŽENE Ali veste, da si boste prihranile precej denarja, če si naročite za bodočo zimo fino STERLING SUKNJO all .FUR COAT naravnost iz tovarne SEDAJ na "WILL-CALL." STERLING SUKNJE so od .......................$14.50 naprej FUR COATS so od .....................-.............—$69.00 naprej Ne odlašajte, samo pokličite me. ♦ BENNO B. LEUSTIG — 1034 Addison Rd. ENdicott 850G — ENdicott 3426 Na levi na sliki je ameriški tank v akciji, na desni pa hiti ameriška pehota v napad. Slika je bila posneta v bližini Hillsboro, Tenn. . _ i oiiaaEiraHm opremo za slaščičarno-ima kaj primernega, najs či £voj naslov v urad ' pravnosti". Hiša naprodfl $5500. Velika, modern« s 8 sobami, za eno družin® stov leš znotraj; garaži mentiran "driveway". koj. Nahaja se na E. 10$ St. Clair Ave. McKENNA 1383 E. 55 St. 639 E. 108 St. ENdicott 5282 ali JifZM Prav malo rabljene ne ledenice se dobiJ0 $19.00 Zakaj bi kupovali led, ko jjj tu priliko kupiti elekt** ledenico. 819 E. 1Š5 St. 6104 St. Clair Ave. Scioan flay by Chart« Clayton • Story by tdwin Juttui May« PALACE GLEDALIŠČE It's This Year's No. 1 Thrill Film! ■NDER6R0UND A WARNER BROS. HIT witb JEFFREY LYNN • Verne - Mona Maris • oirecten m Vincent Sherman and Oliv« H. * Garralt • A Wa»n« 6roi Full Notionol Ptctur« ^ SE SEDAJ KAŽE Preiskušena zdravila glavobolu Hank's HeadaO Tabs 1. Ustavi glavobol 2. Uredi želodcc 3. Ojači' živce 4. Oclpomoč ženskemu z1 CENA 50c MANDEL DRf SLOVENSKA LE K A K' 15702 Waterloo & Pošiljamo po pošti