"	11.V1.1930
Ljubljana, Al. junija 1930. P°bt0 Lmt ^prilofr Leto XI.
dalavco In obrtnih

m w« . tr-.
»ST^TLiir^
••»i
Halrtnfclrua m (prajne»|».
<«■> »t l. tmtatm. ■<Mt M. »Ji tisto« Krt #*IM ssssMlser M. S4.1M.
Neodvisen kmet
V današnji dobi prav radi poudarjamo in naglašamo velike prednosti neodvisnosti in svobode, predvsem notranje, duševne svoi-bode. Oboje je med seboj tesno združeno: gospodarsko odvisen človek (hlapec ali sluga) je redkokedaj duševno svoboden, ker se mora vklanjati mislim in nazorom svojega gospodarja, če hoče obdržati svojo službo in kruh, duševno nesvoboden človek pa sploh drugega biti ne more kakor suženj, čeprav samo duševni.
Kmet, ki ima količkaj urejeno posestvo in če je še tako majhno, je dandanes neodvisen gospodar, ker je tlaka in desetina in graj-ščinska podložnost že zdavnaj odpravljena. Če ima kmet seveda dolgove, je njegov položaj glede neodvisnosti že težji, ker mu upniki lahko poskušajo vsiliti — in mu dostikrat tudi res vsiljujejo svoje volje, da se kmet ne more gibati kakor bi se hotel. V glavnem pa so kmetje pri nas le kolikor toliko gospodarsko neodvisni, in to je ena največjih prednosti kmečkega stanu, s kakršno se more le malo drugih stanov ponašati.
Duševna neodvisnost.
Gospodarske svoje neodvisnosti pa se ne more kmet veseliti in je ne more v polni meri uživati, če ni tudi duševno neodvisen. To se pravi z drugimi besedami: Kmet, ki mu gospodarsko nihče ne more do živega, mora imeti pogum in voljo, da si o vsem, kar ga zanima, ustvarja svoje naziranje in svoje lastno mišljenje, ter da si ne dopusti prav nikomur, da bi na njegovo lastno mišljenje vplival z dovoljenimi ali pa z nedovoljenimi sredstvi. Če pa si hoče kmet vstvarjati o vsem svoje lastno mišljenje in če hoče misliti s svojimi možgani, ni še dovolj, da ima za to pogum in voljo, ampak mora imeti za to tudi sposobnost.
Izobrazba.
To sposobnost pa daje kmetu izobrazba. Ne mislimo tu samo na kmečko-strokovno izobrazbo, ki je vsakemu kmetu dandanes bolj kot ikedai potrebna, ampak na ono splošno izobrazbo, ki tudi kmeta usposoblja, da zna vse dogodke v svoji bližnji ali daljni okolici kolikor mogoče pravilno sam presojati in da ne potrebuje nobenih tujih možganov in tujih nasvetov za pomoč. Taka splošna izobrazba šele usposoblja kmeta za modernega državljana, ki mora sam vedeti, kje in in zakaj in kako živi.
Žalibog moramo priznati, da je ravno te vrste splošna izobrazba, ki jo imamo tu v mislih, pri nas še na jako nizki stopnji. Mi smatramo za potrebno, da to zopet in zopet naglašamo, prvič ker je to res, drugič pa zato, ker smo mnenja, da je treba vsako resnico brezobzirno povedati, če še tako temu ali onemu oči kolje!
Mi Slovenci se radi ponašamo, da smo visoko kulturen narod, češ, da imamo v celi državi najmanjše število analfabetov. To je do neke mere res, ni pa res, da pomeni že samo znanje branja ki pisanja izobrazbo in kulturo. Branje in pisanje je šele ključ, s
katerim »i odpiramo vrata do kulture in do izobrazbe, ni pa še izobrazba. Do izobrazbe pridemo šele tedaj, če se tega ključa tudi poslužujemo, to je, če pridno beremo to, kar nam širi naše spoznanje.
Temelje izobrazbe nam polagajo v šoli. Tam se uče otroci brati in pisati. Ko pa otroci enkrat črke poznajo, začno brati razne stvari v berilu: povesti, pesmice, opise dežel in mest in vasi in podobne stvari. Ne rečemo, da je to napačno, ker je zlasti za otroka potrebno, da dobe nekaj moralne izobrazbe in srčne kulture, da niso preveč podobni afriškim divjakom, ampak da postanejo civilizirani Evropejci. Dandanes je pa že tako, da je za človeka vsa morala in vsa srčna kultura premalo, ker tudi najboljši človek ne more živeti le za nebesa, ampak se mora žalibog zelo, zelo brigati tudi za ta svet, če hoče živeti. Kdor pa hoče zmagati ali se vsaj obdržati v današnjem trdem življenjskem boju, ta si mora izobraziti tudi svoj razum; sama srčna kultura in izobrazba je premalo.
Izobrazba razuma.
Za izobrazbo razuma pa je pri nas vse premalo preskrbljeno, zlasti na kmetih. Razum izobražujejo mladini šele višje šole, ki jih na kmetih ni, v mesto pa ne more pošiljati vsak svojih otrok. Ker pa mora dandanes biti umsko izobražen tudi kmet, če noče biti večen hlapec raznih demagogov, nastane vprašanje: Kako bi se dalo zanesti, razširiti in utrditi izobrazbo razuma, zlasti pa državljansko izobrazbo, tudi na kmetih? V tem oziru je brezpogojno treba nekaj ukreniti, da pomoremo
kmetom, da bodo tudi oni znali in mogli stati na lastnih nogah in da bodo znali misliti« s svojimi možgani.
Dve sredstvi imamo, ki bi lahko bili jako uspešni, tembolj, ker se dopolnujeta. Prvo sredstvo bi bila reforma ljudske šole, drugo sredstvo pa so predavanja.
Ljudska šola bi morala biti preurejena tako, da bi vsaj v višjih razredih fantje in dekleta zvedeli, kaj je na primer občina. V Ameriki se otroci igrajo — občino. Take igre za vzbujanje in vtrjevanje državljanske zavesti so silno važne in pomembne, sicer bi jih praktični Amerikanci ne dovolili in ne podpirali. Ker pa na tako reformo pri nas še ni za misliti, bi bilo treba tembolj gojiti taka predavanja, ki izobražujejo razum in ki ljudi šolajo v lastnem mišljenju.
V tem oziru pa smo še zelo na slabem. Ne, da ne bi imeli predavanj — imamo jih, skoro še preveč jih imamo! Če pa človek pregleduje vsebino teh predavanj, ga kar srce boli. Večina naših predavanj služi žalibog le zabavi ali pa radovednosti, (povedati koliko je ta ali oni hrib visok, op. pis.) jako redka pa so predavanja, ki bi ljudi učila, kdo so, kaj so, in kje žive (v občini, v deželi, v državi i. t. d.). Dokler pa izobraževalnih predavanj te vrste nimamo, ne bomo nikdar dosegli tiste državljanske vzgoje in sposobnosti, ki je modernemu državljanu potrebna in ne bomo nikdar tudi duševno neodvisni, ampak bomo vedno le plen raznih ljudskih zapeljiv-cev in demagogov.
Za naša prosvetna društva se odpira tukaj silno široko polje delavnosti, ravnotako pa za naše časopise. Tu je dela dovolj in to delo ni nikjer prepovedano.
Aleksander Slambolijskl.
Sedemletnlca smrti velikega kmetskega voditelja m velikega
Jugoslovana.
Aleksander Stambolijski.
Na dan 14. junija 1923. 1. je bil mučeni-ško ulbijt vodja bolgarskega kmetskega pokreta Aleksander Stambolijski. Sedem let je, kar je zgubil svetovni agrarizem (kmetski pokret) enega prvih svojih voditeljev, a Jugoslovani prvega bojevnika za veliki ideal vseh Jugoslovanov. Veličastna figura Aleksandra Stambolijskega se je pričela še le po njegovi smrti očrtavati v svojem pravem in resničnem razmerju.
Rojen je bil v vasi Slavovica, Okraj Ta-tarpozardžijski, 1879- leta, kjer je dovršil tudi osnovno šolo. Potem se je vpisal na srednjo kmetijsko šolo v Plevni, kjer se že kot dijak pojavlja koit prvak iz one skupine, ki je kasneje organizirala »Zemijodelsko zvezo«, to je bolgarsko kmetsko stranko. Leta 1898. in 1899. se že Aleksander Stambolijski aktivno udeležuje organizacije bolgarske kmetske stranke, čeprav je šele star 18, 19 let.
Leta 1890. je še koit dijak kmetijske šole napisal svojo prvo brošuro »Glas iz kmetske sredine«, o kateri očrtava načela in pota kmetskega združevanja. V istem času priob-
čava v kmetijskem vestniku »Zemljedelec«, ki je izhajal v Vami, poziv na vse kmetske fante k združevanju. Po končani sredinji šoli odide v Nemčijo in se vpiše v Halle na višjo 'kmetijsko šolo. Tu je zbolel in kmalu zapustil Nemčijo. Po ozdravitvi je stopil takoj v aktivno javno delovanje. V istem času je prenehala izhajati v Plevni »Kmetska zaščita«, a mesto nje je začel izdajati Stambolijski v Stari Zagori »Zemjodelsko Zname«, kamor je bil povabljen skupno s Aleks. Dimitrovom, da prevzame vodstvo kmetske stranke. L. 1907. se je preselil skupno z uredništvom in vodstvom stranke v Sofijo. Tu postane glavni urednik lista in stopi >na čelo Zemljedelske zveze«, kjer ostarne vse do svoje smrti.
Leta 1908. je bil prvikrat izvoljen za narodnega poslanca in bil pozneje vedno voljen kot kandidat v dveh, treh in tudi štirih volilnih okrajih.
Rojen v planinski kolibi, odrastel sredi surove prirode brez materine ljubeizni je Aleksander Stambolijski eden izmed onih samostojnih ljudi, kateri dolgujejo vse samo sebi. Siromašen pastir, bujen dijak, učenja lačen študent in vaški učitelj, prevzema Stambolijski že kot 20-:letni mladenič na svoja ramena težki apostolski križ. Po vseh krajih prenaša svojo novo besedo, rojeno ne v prijetnem kabinetu, temveč v burji življenja, gradi osnove onega grandijoznega dela, ki je za časa strašnih povojnih let rešilo bolgarski narod od anarhije, pa še več, daje mu realnih pridobitev in svetle nade v bodočnost.
Še nedovršen 20-letni študent formulira teorijo zgodovinskega napredka sodobnih državnih in socijalnih (družabnih) institucij (ustanov), istotako kakor jih je mnogo let pozneje znanstveno dokazal Leon De Gui v svojih delih iz državljanskih pravic. Tedaj pa, ko je stopil v parlament, je pričel dajati pouk o koostitucijonalizmu tako ministrom, kakor tudi svojemu kralju.
Kot ideolog agrarizma in bolgarskega pokreta ustvarja bogato literaturo, s katero povzdigne agrarizem na svojo višino, poka-zujoč njegovo prvenstvenosit tako teoretično, kakor tudi praktično nad drugimi političnimi združitvami. »Oblast, brezoblast in narodna oblast«, »Zakaj se kmetje združujejo?«, »Kmetski prvoboritelji in njihova odtujitev Zemljedelski zvezi ter njihovo orožje za obrambo«, »Zemjedelska zveza in njeni nasprotniki«, »Inteligenca v Zemljedelski zvezi«, »Kakšen mora biti politik?«, »Politične ali slojne organizacije?«, »Principi bolgarske Zemljedelske zveze«, »Razlika med Zem-ljedelsko zvezo in političnimi strankami«, »Vrhovni princip narodne oblasti« in mnogo drugih manjših brošur idejnega in političnega značaja krasi venec njegove delavnosti kot ideologa. Kot organizator in propaga-tor široko prekorači meje političnih propaga-torjev in organizatorjev in se dvigne do položaja kmetskega oboževanca. Še svetlejša je njegova praktična politična delavnost kot agrarec in kot Jugoslovan.
Kot agrarec, dobro poznavajoč položaj kmeta in še boljše precenjujoč sile kmetskih nasprotnikov (meščanstva in delavstva) organiziranih v internacijonalnem merilu, dvigne kakor bleščeč svetilnik visoko geslo za organizacijo vseh agrarcev v mednarodnem merilu, v zeleni internacijonali in to v tistem času, ko so še njegovi tovariši na Češkoslovaškem, Poljskem in Rumuniji plavali globoko v vodi nacijonalnega šovinizma.
Imajoč pred očmi tragično preteklost bratskega razjedinjevanja, bratomorno klanje, katerega so izkoriščali veliki evropski politiki in nasprotniki Slovanstva, objame križ kot Jugoslovan in gre po poti na Golgo-to kot veliki jugoslovanski mučenik, žrtvuje svoje življenje in položi tako kamen bratske
ljubezni in bratskega dela za ujedinjenje, ki naj reši Jugoslovane bratomornih borb in propadanja.
Dva, tri momente od neštevilnih iz njegove delavnosti, iki mečejo na njegovo veličastno figuro jasno svetlost kot Jugoslovana:
Ob priliki aneksi je Bosne in Hercegovine 1. 1908. od strani Avstroogrsike Stambolijski najostreje protestira izjavljajoč, da ni usoda Bosne in Hercegovine samo njuna usoda, temveč splošna usoda vseh Jugoslovanov. Dne 26. junija 1913 Obsoja ravno tako ostro hajdušiki napad na brate Srbe, a 1. 1915., v početku evropske vojne, želi odkrito zmago bratski srbski vojski .Isto leto zakliče v parlamentu kot vodja 52 narodnih poslancev od šovinizma pobesnelim prisftašem vladnih stranlk na njihove napade: »Ti nisi Bolgar, ti si Srb«, z vso odločnostjo: »Jaz nisem ne Srb ne Bolgar, jaz sem Jugoslovan«.
To njegovo delo ga je vrglo v ječo, kjer je preživel ves čas vojne pod najstrožjim režimom in cenzuro.
Po vojni kapitulaciji Bolgarije je bil Stambolijski izpuščen iz ječe, da reši bolgar. narod od zmagovalcev. In resnično. Kot velikemu Jugoslovanu in velikemu poborniku de-mokratizma je uspelo zahvaljujoč njegovi popularnosti, da ublaži težko atmosfero in izvleče Bolgarijo ohranjeno od razkroja. Kot predsednik vlade in minister zunanjih zadev nadaljuje svoje delo. Zgodovina bo ugotovila, da še ni nikoli noben državnik dosegel sijaj-
nejših uspehov pod tako tragičnimi pogoji, v kakršnih je dobil Stambolijski Bolgarijo leta 1919.
On in njegova vlada v nizu smelih mer obnavljata gospodarstvo dežele, urejujeta finance, gradita ceste, nove železniške proge, omogočujeta proizvodnjo in gradnjo. 3000 km novih cest, 2000 novih šol, 500 mostov, proračun s prebitkom in poleg plačevanja reparacij v denarju in maturi izsušenje na tisoče hektarjev močvirja, organizirata tisoče zadrug, prodajnih, konsumnih, kreditnih itd., nadelita 55.820 brezposestnih in maloposest-nih družin z zemljo, dvigneta valuto na stopnjo držav zmagovalk, dosežeta sprejem Bolgarije v Ligo narodov pred vsemi drugimi premaganimi državami, napravita prvi korak za bratski sporazum s kraljevino Jugoslavijo, ki je bil kronan z dogovorom v Nišu, to je v kratkem dediščina, katero je zapustil genijal-ni pastir iz vasi Slavovice.
Toda zagrizeni nasprotniki Bolgarske so bdili. Njim ni ugajal ne preporod Bolgarije niti iskreno in bratsko zbližanje med Bolgarijo in Jugoslavijo. Njihova zarota ponovno zmaje temelje bolgarskega naroda, povzroči desettisoče novih žrtev, oropa vse, a celo Bolgarsko prepusti makedonskim razbojnikom kot plen.
Zvesti njegovim idealom bomo sledili njegovi poti kot agrarci in Jugoslovani in to bo največji spomin in oddolžitev velikemu kmetskemu učitelju in voditelju in velikemu Jugoslovanu.	T. D.
Izseljevanje in agrarno reforma,
Dejstvo je, ki ga ni mogoče prezreti in še manj utajiti, da se vsako leto mnogo sto naših ljudi izseljuje z domače rodne grude v tujino s trebuhom za kruhom. To dejstvo ni nobena novost pri nas, ampak sega že daleč nazaj v predvojno dobo. Začetka tega pojava ne poznamo, ne more pa biti dvoma o tem, da se je izseljevanje začelo takrat, ko ljudje niso našli doma več kruha, ali pa ne dovolj kruha. Z drugimi besedami: izseljevanje se je pričelo pri nas takrat, ko je nastopila agrarna in za njo tudi še delavska kriza.
Ta kriza traja še dandanes in sicer v znatno poostreni meri, kakor smo jo poznali prej. Pred vojno se je dalo pri nas že še kako živeti tudi doma in takrat so se izseljevali ljudje, ki so hoteli od življenja imeti tudi nekaj več, kakor suh vsakdanji kruh. Danes pa hodijo ljudje v tujino že za vsakdanjim kruhom in ne samo za prihranki. Rudarji, ki odhajajo na Francosko, si tam ne bodo pri-stradali in prigarali milijonov, temveč so zadovoljni, da so siti.
Vedno bolj naraščajoče izseljevanje pa je vzbudilo koncem kancev le tudi pozornost naše, za blagor kmeta in delavca precej brezbrižne javnosti. S tem vprašanjem se bavita danes dve skupini. K prvi skupini spadajo tisti stari, vsem dobro znani »prijatelji kmečkega stanu«, ki samo stokajo in jokajo nad kmečko revščino, da bi s svojim jokom in stoikom kmetom dokazali, kako imajo kmete radi, nikdar pa ne povedo kmetom, kaj naj narede, da bo njihove revščine konec in da bodo tudi bajtarji s svojimi družinami vred našli kruh in zaslužek doma. Ti stari »prijatelji kmečkega stanu« znajo samo stokati, kalko je »kmečka mladina pokvarjena, da ne hodi več v cerkev, da ji kmečko delo ne diši, da sili v mestta le zato, ker tam lahko pohajkuje in se zabava v kinematografih, namesto, da bi doma ljubila svojo rodno grudo in garala od zore do mraka«, seveda na pol zastonj in samo kakih 100 dni v letu — ostalih 265 dni naj pa počne kar hoče...
Talko govorijo, stokajo in pišejo ti stari »prijatelji kmečkega stanu«. Tako govore in pišejo v »Slovencu« ljudje, ki so od nekdaj
poznali le velikega kmeta, nikdar pa niso mogli doumeti, da je večina slovenskih kmečkih ljudi bajtarska!
Druga skupina ljudi, ki se zelo resno briga za rešitev tega našega najtežjega vprašanja, kako namreč preskrbeti ljudem kruh doma in sicer na lastnem, čeprav še tako majhnem domu, smo pa mi. Tudi nam je dobro znano, da kmetje tožijo nad previsokimi davki, da tožijo nad slabimi letinami itd. Razlika med nami in onimi starimi »prijatelji kmečkega stanu« pa je ta, da mi teh tožb ne ponavljamo, čeprav jih poznamo, ampak da razmišljamo zelo resno, kako bi se dalo vsem nadlogam, ki tarejo naše najbolj revne ljudi na deželi, odpomoči praktično. Mi hočemo ljudem povedati in smo jim tudi že dovolj glasno povedali, da za naše male ljudi na kmetih ni druge rešitve kakor stroga in korenita izvedba agrarne reforme!
Kako zelo imamo mi prav, dokazuje sijajno »Slovenec« v svojem uvodniku od zadnjega četrtka. Tam namreč pripoveduje, da so se hoteli trije krepki in zdravi kmečki fantje izseliti. To se je pa nekim »merodlaj-ntim gospodom« le zdelo čudno, da hočejo tako krepki in zdravi fantje ven, in so se obrnili na očeta, naj jim ta pove pravi zrok, zakaj hočejo taki korenjaki z doma. Oče jim je pa rekel r »Kaj pa naj počno? Jaz imam premalo zemlje za vse in tudi premalo denarja, da bi postavil vsakemu lasten, čeprav skromen domek doma. Fantje pa hočejo svoje domove in ker jaz nimam toliko denarja, ga morajo iti zaslužit sami!«
Ta očetov odgovor je silno poučen! Oče niič ne govori, da so njegovi fantje »brezverci« ali »liberalci«, tudi o kinematografu ne govori, ampak čisto priprosto pripoveduje resnico: zemlje nimajo in doma nimajo,^ in ker ga nimajo, radi bi ga pa imeli, hočejo ven, da si bodo tam zaslužili to, kar si doma zaslužiti ne morejo! Vsa čast takim fantom!
Kar je povedal priprosti kmečki oče v »Slovencu«, to pripovedujemo tudi mi. In sicer že dolgo. Mi dobro vemo, da postavitev lastnega doma nima z vero nič opraviti, am-
pak samo z denarjem in z zemljo. In zato pravimo, da je treba viso -kmečko politiko uravnati tako, da bodo mogli vsi priti do lastnih, čeprav majhnih domov, kjer bodo mogli živeli doma. S samo vero si reveži ne bodo pridobili svojih domov, čeprav drage volje priznamo, da je molitev velika moralna sila, ker je za lastne domove potrebno v prvi vrsti dvoje: zemlja in denar.
Do zemlje pa naši mali ljudje brez temeljite agrarne reforme ne bodo prišli. To je jasno kot beli dan. Zato pa se čudimo, da stari »prijatelji kmečkega stanu« in stari »borci za pravice kmeta in milega slovenskega naroda« o agrarni reformi nočejo nič slišati! Vse naše življenje na kmetih se vendar razvija v pravcu drobljenja velikih kmetij, t. j. mi postajamo narod bajtarjev in malih posestnikov, ker se (tudi kmečki mladini ne
»Slovenec« si je postavil hvalevredno nalogo, da preiskuje precej na dolgo in široko, kje tiči vzrok tiste mizerije in revščine, ki tira slovenske kmetije na boben, ljudi pa v tujino s trebuhom za kruhom. Take preiskave in študije, kakor jih v novejšem času Objavlja »Slovenec«, so na eni strani lahko jako koristne, zlasti če povedo kaj pametnega, ma vsak (način so pa jako poučne, ker nam na široko razkrivajo pravo miselnost onih ljudi, ki take članke pišejo.
V enem talkem članku ugotavlja »Slovenec« med drugim, da našim ljudem pravzaprav še ni tako hudo, da bi morali hoditi v tujino zaradi revščine in zaradi brezposelnosti, ker je dela doma še dovolj. Čeprav pa je doma dovolj dela, zapuščajo ljudje vseeno svojo rodno zemljo, ker nočejo delati!
Nato navaja olankar tudi zgled za lenobo naših ljudi in pravi: Le poglejte na Štajersko! Tam so vinogradi lepi in krasni, v vinogradih stoje lepe, gosposke hiše (da so te hiše vedno prazne, tega ne pove, op. ur.), blizu njih pa stoje viničarske bajte. Te bajte pa so prazne, ker ljudje nočejo delati!
Ali ni to sijajen dokaz lenobe našega ljudstva?!
Kdor pa pozna razmere take, kakor so, je pač nekoliko drugačnega mnenja o lenobi našega ljudstva, kot spoštovani člankar »Slovenca«. Vzemi kar viničarja. Ali ve spoštovani pisec, kakšno je viničarsko delo? Kdor le od daleč pogleda težko ilovnato zemljo naših vinogradov, razume, da delo na taki zemlji ni lahko. Kdor pa poleg tega še ve, koliko truda je treba predno vinograd obrodi, bo tudi razumel, zakaj viničarji ne delajo z veseljem. Z veseljem namreč ne delajo zato, ker so slabo plačani za svoje delo, in da ni čudno, če se najde kdo in reče, da je boljše, če viničar magari od lenobe umrje, kakor pa
ljubi več služiti do konca svojih dni kot slabo | plačan hlapec, ki se še oženiti ne sme in ne more, ampak hoče tudi mladi naraščaj svojo svobodo in gospodarsko neodvisnost. V tem leži velikanski preokret v mišljenju naše kmečke mladine, in ta preobrat je zdrav, ker nam napoveduje, da se naša mladina ne zadovoljuje več z žalostno vlogo večnih hlapcev, ampak hoče postati vsak za sebe gospod! Ta preobrat pa mora podpirati vsaik .pošten in dobromisleč človek in zato mora vsak poštenjak biti vnet tudi za sredstvo, t. j. za agrarno reformo, da naša mladina zleze iz hlapčevstva v svobodo!
Kdor pa je proti agrarni reformi, ta ni »prijatelj kmečkega stanu«, ampak je navaden hinavec, ki v svojem srcu ne misli na nič druzega kakor na to, kako bi naše fante še za naprej držal v sužnosti in hlapčevstvu.
da bi iz neverjetno slabo plačanim delom ugo-nabljal sebe in svojo družino.
Delati za pošteno plačilo — ja! Delati tlako — ne! Tlaiko je že zdavnaj vrag vzel, kar je ni, jo pa še bo. Vnebovpijoča krivica je namreč zahtevati dandanes od človeka naj gara od zore do mraka zastonj. In zato pravimo: Tak človek, ki noče delati zastonj ali za beraške krajcerje, še zdavnaj ni 'lenuh!
Še eno vprašanje si dovoljujemo postaviti spoštovanemu gospodu, ki se mu v »Slovencu« zeha po nekdanji tlaki: Ali iso leni tudi tisti naši ljudje, ki si v Ameriki, ali pa v francoskih rudnikih služijo svoj kruh?
Vidite, gosipodine, tisti ljudje niso leni, kajti če bi bili leni, bi jih Amerikanci že zdavnaj pustil na cesti umreti od lakote. Vidite, to so prav tisti ljudje, ki so šli v tujino ne z namenom, da bodo na tujem lenarili, ampak z namenom, da bodo v tujini delali in pa v prepričanju, da bodo tujci njihovo delo mnogo pravičneje plačevali, kakor pa doma.
Bister slovenski vojak, ki je bil leta 1914 v Galiciji, je pripovedoval, kako je tam znala gospoda uboge rusinske kmete izkoriščati. Bila je krasna solnčna nedelja, bil je baš čas žetve in krasno žito se je zibalo po polju, kar je oko daleč neslo. Ljudje so prišli v nedeljo dopoldne kot po navadi k svoji službi božji (Rusini so pravoslavne vere, op. ur.). Po končanih Obredih pa je njihov duhovnik ljudi še nekoliko pridržal pred cerkvijo in jim je povedal, da je danes nedelja in da zato ne smejo na delo — za denar, pač pa jim je dovoljeno iti na delo na graščinsko zemljo (ker kmečke zemlje v Galiciji ni) — izasltanj, ker si bodo s tem pridobili veliko »božje« dopa-dejenje! Tako je govoril ljudem gališki duhovnik in tista sirotinja, ki je komaj dvakrat ali trikrat na leto videla na svoji mizi kruh,
je res šla in garala veleposestniku za »božji Ion«. Dnina gališkega kmeta je znašala na dan celih 10 krajcerjev — v nedeljo pa niti tega niso dobili! Res, lepo je bilo biti v Galiciji grasčak in veleposestnik.
Ali ne kaže pisec članka v »Slovencu«, da bi se tudi on počutil silno srečnega, če bi tudi njegovo zemljo hodili naši bajtarji ob-delavaJt za 10 krajcerjev na dan, ali pa ob nedeljah celo — zastonj?
In če človek bere take staroverske tropine, kakor jih je spoštovani gospod pisec tistega članka napisal za »Slovenca«, si ne more reči drugega kakor: Hvala Bogu! Namreč hvala Bogu, da so naši ljudje že toliko pametni, da ne marajo več garati zastonj.
H AID & NEU šivalni stroii
so prvovrsten nemški izdelek. Prodaja jih tudi na ugodne obroke.
)CENTRA(
Trgovina šivalnih strojev Ljubljana
Miklošičeva cesta št. 7/111.
Zastopnike »prejemamo pov§o&
SEJMI.
15.	junija: Dob, Kočevje, Št. Vid pri St. Semič, Jagnenca, Sv. Barbara, Koetrivnica, Mozirje, Lambah, Planina Štaj., Sv. Rozalija, Oplotnica, Sv. Vid pri Pt.,
16.	junija: Tržič, Vrhnika, St. Jernej, Sv. Vid na Bloka, Prosen-Jakovci.
17.	junija: Vače, Sv. Vid pri Grobelnem.
18.	junija: Zalog, Lembeng, Dekleževje.
il9. junija: Škocijan.
21. junija: Moravče, Vel. Loka, Lašče, Peklo, Buče, Vrenska gorica, Šmarje pri Jelšah, Poljčane, Gor. Lendava.
Delati nočejo I"
fDopbt
ga—
Sv. Barbara v SI. goricah. V nedeljo, dne 25. maja smo imeli agr. inter. celega tukajšnjega okraja lep sestanek, na katerem je poročal g. geometer Milan Mravlje obširno o današnjem stanju agrarne reforme, za kar se mu še enkrat prisrčno zahvaljujemo za vsa njegova lepa in resnična pojasnila. Naprošamo vodstvo Zveze agrarnih interesentov, da bi nam kolikor mogoče sla na roko, ker posamezni interesenti nimamo pravih stikov z višjimi oblastmi in si mnogokrat ne moremo pomagati. Priporočamo tudi vsem drugim interesentom agrarne -reforme, da v polnem številu pristopijo k tej zvezi, katera je najbolj koristna za naš končni cilj oz. za izvedbo agr. reforme.
Matena. Lep je naš iskraj in tudi lepo ime nosi Mat-ena, vendar nas svet prav veliko ne pozna. Gospodarsko se živahno gibljemo. Če bi naši pradedi prišli nazaj, bi se ne spoznali na vasi. V izadnjem času smo dogradili gasilni dom, čigar Otvoritev se je izvršila 1. junija na najslovesnejši način. Dom je bil lepo okrašen in gre vsa čast pridnim gasilcem in vnetim dekletom. Dom je blagoslovil ižanski g. župnik, slavnostni govor pa je imel župni načelnik g. J. Modic, zahvaljujoč se za požrtvovalno delo vaščanom iz Matene in se-danjenemu županu g. Martinu Pircu, ki je za-počel graditi stavbo gasilnega doma.
Vrhnika. Četrto leto je že, odkar je razglašen konkurz nad g. Brajerjem. Delavci, katerim je bilo zagotovljeno izplačilo zaslužka, težko pričakujemo, da se to izvrši. Prosimo merodajne faktorje pri upravi konkurza, da bi uvideli naš težak položaj ter nam pospešili izplačilo zaslužkov.
Iznrememba zakona o samoupravnih cestah.
Uradno poiročajo: Nj. Vel. kralj je na> predlog ministra za gradbe in ipo zaslišanju predsednika mini-sterskega sveta predpisal in proglasil zakon o izjpre-imem'bah in dopolnitvah zakona o samoupravnih cestah.
Po tem zakonu se izpremenijo bivše »oblastne« ceste, odgovarjajoče novemu upravnemu stanju, V 'banovinske.
Po nekaterih izpremembah in dopolnilnih, ti-čočih se taikozvanega kuluka (da so n. pr. vojni invalidi, ki žive izključno od invalidnine, potem redovniki in kulturne ter dobrodelne ustanove kuluka, oziroma tozadevnih dajatev oproščene), so ■važne naslednje nove določbe:
Načelnike in člane srezkiih cestnih odborov postavlja in razrešuje ban na predlog sreskih načelnikov. Načelnik sreskega cestnega odbora je praviloma predsednik i občine, kjer je sedež sreskega načelnika. Blagajnik te občine je blagajnik sreskega cestnega odbora. Za namestnika načelnika sreskega 'cestnega odbora je postaviti v prvii vrsti osebo, ki se spozna v gradnji in vzdrževanju cest.
Člani sreskih cestnih odborov opravljajo praviloma svoje delo brezplačno. Odbornikom, katerih stanovanja so oddaljena nad 4 kim od sedeža cestnega odbora in ki prisostvujejo celodnevni seji tega odbora, se sme izplačati najnujnejša dnevnica, katere višino določi ban. Ban takisto določa nagrado 'blagaijniku cestnega odbora, njegova nagrada pa ne sme presegati 100 Din mesečno. Načelniki sreskih cestnih odborov prejemajo za svoje delo nagrado v višini 15 do 30 Din, člani cestnih odborov pa nagrado 5 do 10 Din letno za vsak tom banovinske cesite, ki ga vzdržujejo. Višino te nagrade 'določi ban.
Nobeden član sreskega cestnega odbora ne sme v svojem srezu prevzeti cestno-gradbenega dela ali dobav za cestne gradnje v isrezu in (to dotlej, dokler 'traja njegovo službovanje. V nujnih slučajih sme 'ban odrediti drugače. Čim je izvršeno imenovanje novega cestnega odbora ali odrejena njegova razrešitev, mora odstopivši načelnik izročiti svojemu nasledniku vse spise itd. najdlje v roku 8 dni. Ti sreski cestni odbori morajo biti imenovani po tem zakonu najdalje do konca tega meseca.
Jtouicc
.........................II
Kraljevska rodbina na Bledu. V kraljevi dvorec Suvobor na Bledu je prispela iz Splita Nj. Vel. kraljica Marija z vsemi tremi princi. Na leski postaji je bila kraljeva rodbina prisrčno sprejeta od naroda in zastopnikov oblasti.
Novi člani .Vrhovnega zakonodajnega sveta. Uradno poročajo: Na predlog ministra pravde je predsednik ministrskega sveta general Peter Živkovij postavil za člane vrhovnega zakonodajnega sveta gg. Kosto Timott-jevica, bivšega ministra v Beogradu, dr. Alberta Kramerja, bivšega ministra iz Ljubljane, dr. Slavka Miletiča, bivšega ministra iz Beograda, dr. Hamdijo Karamehmedoviča, bivšega ministra iz Sarajeva, dr. Svetislava Po-poviča, bivšega ministra iz Zemuna, dr. Pavla Čubrovioa, izrednega profesorja na univerzi v Beogradu, Živka Krpana, prof. v p. iz Bakra, in Petra Djirlioa, publicista iz Splita.
Kalkutski nadškof v Ljubljani. KatoHiški nadškof iz Kalkute v Indiji g. Perier ise je mudil pretekli teden v Ljubljani. Zbiral je darove za misijonske akcije med Indijci. Njegova nadšlkofija šteje okrog 300.000 katoličanov, paganov je pa še nad 20 milijonov. V območju Kalkutske nadiškofije deluje tudi več slovenskih^} misijonarjev.
Odkritje Cankarjevega spomenika na Vrhniki. Odbor za I. Cankarjev spomenik na Vrhniki naznanja, da odkrije spomenik v nedeljo 27. junija 1930. Vsled tega naproša vsa cenj. društva, da se pri nameravanih prireditvah izvolijo na to ozirati.
Pričetek sokolskih dni v Beogradu. Ob binkoštnih praznikih so se pričeli prvi nastopi vseslovanskega sokolskega zleta v Beogradu. Nastopilo je 13.000 šolske mladine v navzočnosti kralja, članov vlade in tisoč glave množice.
Proces proti dr. Mačku in hrvatskim omla-dincem je bil v soboto zaključen z zadnjim govorom branitelja dr. Trumbiča. Sodba bo izrečena prihodnjo soboto.
Za stradajoče rudarje se je zavzela sama banovina. Dne 4. junija se je vršila v Ljubljani pri banski upravi konferenca »zastopnikov delavstva in socijalno političnih ustanov. Sklenili so ustanoviti Banovinski podporni sklad.
Ameriški Slovenci v domovini Pretekli četrtek ie prispela prva skupina ameriških Slovencev v Ljubljano, da obiščejo svojce in domovino. Izletniki so člani največje jugoslovanske organizacije v Ameriki t »Slovenske narodne podporne jednote«, ki je organizirala za letos več izletov v staro domovino. Našim rojakom iz Amerike želimo iz srca, da bi jim bilo bivanje v domovini čim prijetnejše.
Sporazum med državo in premogokopi. Po dolgotrajnih pogajanjih, ki so se vršila med železniškim ministrstvom in premogo-kopnimi družbami radi dobave premoga za železnice, je prišlo do sporazuma, po katerem bo država plačevala premog 6 odstotkov ceneje, kakor do sedaj. Sporazum velja za eno leto. Državne železnice potrebujejo mesečno približno 160.000 ton premoga. Teh 160.000 je takole razdeljenih: 50.000 ton dobavlja TPD, 57.000 ton državni rudniki, približno 50.000 ton mali rudniki iz hrvatskega Zagorja in predvsem iz Srbije. TPD bo iz ozirom na to na leto ddbaljala 600-000 ton premoga državnim železnicam.
Neurje nad ljubljansko okolico. V sredo 4. t. m. ije pričela divjati Okrog druge ure pop. nad ljubljansko okdlico silna nevihta. Vlila ise je ploha dežja, med nalivom pa je padala gosta in debela toča, ki je napravila
na polju ogromno škodo. Ponekod je stolkla v zemljo prav vse, kar je bilo zelenega. Najbolj so bili prizadeti kraji v Zg. Šiški, Rašici, Jezici, Tomačevem in Mostah. — Strašno neurje in toča je divjala tudi v Višnji gori. Tudi tam so polja in travniki popolnoma uničeni.
Aretacija bivšega poslanca SLS. »Delav-Politika« od 4. junija poroča, da je bil v Senovem pri Rajhenburgu aretiran bivši državni poslaneciSLS in senovski župan g. J. Ško-berne na zahtevo državnega pravdništva. Vzrok aretacije je baje ovadba večine občinskih odbornikov na drž. pravdništvo radi nered-nosti v občinski upravi.
Nesreča z granato. V bližini Gjevgjelije v Južni Srbiji sta našla na travniku dva otroka ročno granato, ki je ležala tam najbrže še iz svetovne vojne, in se pričela iz njo igrati. Granata je eksplodirala in starejšega fanta, 91et-nega Risita Uliševiča popolnoma razstrgala, mlajšega pa težko ranila.
Posledica steklih krav. Že zadnjič smo poročali o slučaju stekle krave na Hrvatskem, kjer je olboldlo na steklini 40 ljudi, ki so pili od ugriznene krave mleko. Te dni poročajo listi o enakem slučaju iz Čehoslovaške.
V	vasi Negrov v Podkarpatski Rusiji je ugriznil stekel pes dve kravi. Nekaj dni nato je Obolelo 20 ljudi, kateri so ipili mleko teh krav. Vse obolele osebe so morali prepeljati v bolnico.
Strela ubila šest ljudi. V Blatincah pri Plznu na Čehoslovaškem se je zateklo 6 ljudi vsled nastale nevihte v gozd in poiskalo zavetje pod košatim drevesom. Slučaj je hotel, da je udarila strela ravno v to drevo in ubila 3 osebe, 3 pa smrtno nevarno poškodovala.
Treščilo je ob priliki strašne nevihte v ljubljanski okolici v hišo posestnika Alojzija Medveda pod Studeniškim klancem pri Stični. Pogorelo je vse, ker je bilo gašenje požara vsled pomanjkanja vode zelo otežkoceno.
Izseljeniški dom se je porušil v Genovi in pokopal pod ruševinami Okrog 50 izseljencev, Italijanov, Madjarov, Poljakov in Arabcev. Med ponesrečenimi je tudi en Jugoslovan. Izseljeniški dom je bil stara, petnastrop-na hiša v Genovi,v kateri so nasitanjevale pre-komorslke parobrodne družbe svoje potnike do odhoda parnikov, zdravniki pa so obav-lljali ta čas preglede potnikov itd. V trenolku, ko se je pričela stavba podirati, je bilo v njej 250 potnikov. Večina se je rešila pravočasno, drugi pa So postali žrtev katastrofe. Pri nesreči se je zavila zgradba v tako gost oblak prahu, da niso mogli dolgo časa z reševalnimi deli pričeti. Šele drugi dan so začeli z izkopavanjem ranjencev in mrtvih.
Obsedno stanje na Malti. Angleški guverner na otoku Malti v Sredozemskem morju je proglasil nad otokom obsedno stanje, da bo mogel zatreti protidržavno rovarjenje, ki ga je zanetil katoliški škof ob priliki razpisa volitev v malteški parlament.
Samoupravno! gibanje -povsod (zmaguje.
V	ameriškem senatu je bil predložen zakonski načrt, po katerem nalj dobijo Filipinski otoki, ki stoje pod ameriško upravo, popolno samoupravo. — Angleška vlada pa je pričela te dni razgovore z zaprtim indijskim voditeljem Ghandijem glede samouprave Indije.
Oboroževanje. Ameriški senat je dovolil 380 milijonov dolarjev kredita za zgraditev novih vojnih ladij.
Nov most v Benetkah. Italijanska vlada je sklenila zgraditi velik nov most, ki bo vezal Benetke s celino. Most bo zgrajen za avtomobilski, vozovni in železniški promet ter za pešce. Stroški so preračunani na 82 in pol milijona lir.
Ognjenik Vezuv v Italiji je pričel v zad-njemj času močneje delovati. Pojavljajo se močne eksplozije v notranjosti ognjenika, iz žrela pa švigajo visoko plameni in pele.
Za versko propagando zbere papež vsako leto okrog 160 milijonov dinarjev. Lansko leto je nabral celo 198 milijonov din. Ta denar, ki ga izberejo pobožni katoličani, gre večinoma za afriške, indijske, kitajske in druge misijone .
Madžari bi radi starih časov. Ob priliki lOletnice trianonske mirovne pogodbe (Tria-non je palača v Parizu, kjer je bila mirovna pogodba podpisana), s katero so bile določene današnje meje Madžarske in utrjeni mirovni pogoji, so se vršili po vsej državi protestni shodi in žalne seje proti »krivičnemu« miru. Madžarskim grofom se silno skomina po onih izlatih časih, ko so na milijone Slovanov in Riumunov izkoriščali v deželi krone Sv. Štefana. Pa tudi v sedanjih državnih mejah kopni polagoma grOfovska oblast in jo bo prej ali slej prevzel zaveden ogrski kmet in delavec.
Agrarna reforma v Albaniji. Albanski parlament je sprejel soglasno izakon o agrarni reformi. Zakon predvideta razlastitev ene tretine vseh onih posestev, katerih celokupna površina torej z gozdi vred meri več kot 40 hektarjev. Veleposestnik si sme puščeno površino zemlje sam izbrati. Agrarni interesenti dobe na člana družine po pol hektarja zemlje.
Parnik se je potopil pretekli teden v se-veroameriški Magdalenski reki. Utonilo je 100 potnikov.
Kmečki punt v Južni Italiji. Iz Martina Franca v južni Italiji poročajo, da so se sredi maja uprli ondotni kmetje, da so oboroženi s kosami in vilami navalili na davčni urad ter na druga poslovja in jih zažgali. Potrgali so vse telegrafične in telefonske žice. Pridružili so se jim tudi fašistični miličniki in se kot kmečki sinovi pobratili z upornimi kmeti. Oblast je poslala na upornike številne čete karabinjerjev, ki so jih po celonočni borbi ugnali. Bilo je na stotine ranjenih in 70 mrtvih na obeh straneh.
Nov rumunski kralj.
Bivši rumunski prestolonaslednik princ Karol, ki se je 1. 1927. odpovedal prestolu in odšel v inozemstvo, se je za binkoštne praznike nenadoma vrnil v Bukarešto z letalom. Povsod v Rumuniji so ga navdušeno sprejeli. Takoj po njegovem povratku se je sestala ustavotvorna skupščina in je na binkoštno nedeljo proglasila princa Karola za kralja, njegovega sina Mihaela, dosedanjega mladoletnega kralja, pa za prestolonaslednika. — Listi zatrjujejo, da je bil povratek princa Karola že zdavnaj pripravljen od strani sedanje vlade, višjih oficirjev in regentskega sveta. Z njegovo vrnitvijo se je položaj Kmetske stranke še bolj utrdil.	1
KORISTNO» .
VSAKO H*S0
PO ZNIŽANIH CENAH mimo-g^S
ROKAVICE, NOGAVICE, ŽEPNE ROBCE, KRAVATE, FINO DAM-SKO, MOŠKO IN OTROŠKO TRIKO-PERILO, DIŠEČE MILO, TORBICE, ČIPKE, POTREBŠČINE ZA ŠIVILJE.
KROJAČE, TAPETNIKE, ČEVLJARJE IN SEDLARJE NUDI
10SIP PETELINC. UUBU9NA
BLIZU PREŠERNOVEGA SPOMENIKA ZAVODO
Bolne žene dosežejo z rabo naravne »Franz-Josef«-grenčice neovirano, lagodno iz-praznjenje črev, kar večkrat izredno dobro-dejno vpliva na obolele organe. Pisatelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so potrjeni ugodni učinki raziskovanj. — »Franz-Josel«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Stopodaafoo
Letošnji izrazitejši pojavi glivičnih bolezni in škodljivcev.
Letos sem videl povsod nenavadno močno napadene breskve od glivične bolezni »Ex-oascus deformans«. Na več mestih so bila kar cela drevesa do zadnjega lista napadena od te glivice. Ta bolezen je še splošno med ljudstvom malo znana, zato je menda tudi bil mogoč tako močan razmah iste. Povzroča ko-dravost breskvinih listov, ki se skoraj popolnoma deformirajo (spremenijo obliko), postanejo debelejši, skovrčeni, dobijo rumeno ali rumeno-rdečkasto barvo. Na ta način iz-premenjen list ni več sposoben za dihanje in ne more več izvrševati onih funkcij, ki jih drevo od listja nujno zahteva. Drevo, posebno močno napadeno, pogine, se osuši. — Da se bolezen prepreči, je potrebno takoj spomladi, čim se opazi na listih, napadene dele odrezati in sežgati. Seveda, to gre samo, če je bolezen le tu in tam nastopila. Najboljše je škropljenje dreves, predno se popki odprejo, z 2% galico, pozneje z 1%, dodati pa moramo mnogo več apna; breskve namreč ne prenašajo modre galice. V novejšem času 8e priporoča škropljenje z zmesjo galice in žveple-noapnene brozge. Po zimi z zmesjo 1 : 2V-J, poleti pa 1 : 45.
Na mnogih mestih sem letos tudi opazil pri nas bolj redko bolezen vinske trte »rdeči palež«; Nemci ji pravijo (roter breuer), pravo njeno ime, kakor so jo imenovali učenjaki, je Pseudopeziza tracheiphila. Najrajši napada modre sorte, vendar tudi belih ne poštedi, kakor sem videl letos na več mestih. List postaja predčasno rdečkast, že zgodaj v maju mesecu, okrog rdečkastih lis se vidijo rumenkasti obrobki, kar je znak destrukcije klorofila. Proti bolezni je potrebno škropljenje z modro galico, isto kakoru proti pernospori,
fodlbteh
Ivan Albreht:
Muzikantovo maščevanje.
(Nadaljevanje.)
»Kaj vas je pa obsedlo, ženske?« je zajezila razposajenost Tomažinka, ki ji takšcio početje ni bilo po volji. »Pustite revo, saj vidite, da je že vsa krvava k
Hana je spoznala njen glas in se je takoj umirila.
»Bog vam povrni, mati Marjeta,« je zategnila in tipala s palicama proti njej, da jo je kljub vročini zazeblo, ko je videla nase uprt pogled Haninih brezizraznih oči. Nehote in kakor v obrambo ji je kmetica pomolila velik kos kruha in jo vprašala:
«Ali si kaj žejna, Hana?
Ona je povesila glavo.
»Vroče je, seveda, vroče je kakor v peklu.«
Žanjice so se muzale, Hani pa So jele polzeti debele solze po licih.
»Zakaj jokaš?« ji je Marjeta natočila čašo vina.
»Ker sem reva,« je zadrhtelo iz Hane. In kakor iz dalje je zadrhtelo:
— Le enkrat bi vid'la, kak solnce gor gre, bi vid'la kak luna in zvezde blišče —
V preprosti napev je 'dahnila slepa reva toliko toplote, da je hipoma obmolknila vsa njiva. Srpi so obstali in sočutni pogledi so božali Hano. In naekrat je pela vsa njiva kalkor v pobožni molitvi:
— Le enkrat bi vid'la, kak solnce gor gre —
Hana je podrhtevala kakor vodna gladina, kadar jo vznemirja veter. V zahvalo je sklenila roke proti Tomažinki in tiho odšla po polju.
Žanjice so se sklonile in srpi so spet za-zveneli.
TRETJE POGLAVJE.
Kadar je Hana okusila dobroto, pa naj je bila še tako majhna in neznatna dobrota, je pomenilo to vedno žarek luči v njeno temo. Kakor bi se otresla temne halje je bilo: blodnja jo je popustila in slepotica je spet jasno spoznavala, zlasti jasno so zažareli teda v njej spomini.
Ker ji ni dojmov vnanjega sveta posredoval vid, so bili vsi njeni pojmi nekaj samo njef lastnega. Sprejemala, doživljala in urejevala si jih je čisto po svoje ia je to tudi bilo v veliki meri krivo, da se ni mogla sporazumeti z ljudmi v tolikem obsegu, kakor so se sporazumeli zdravi med seboj. V njej je glo-•dal vedno nekakšen dvom, neki tajen strah, zato je tudi bilo v njej vedno nekaj skritega in pridržanega.
Iz mladosti se je spominjala matere. Njej je mati pomenila žensko, ki človeku vse preskrbi in da, ki se ves dan trudi in dela, po končanem delu pa joka in žaluje. Zakaj mora
mati žalovati, tega Hana ni razumela, vedela pa je, da dobra mati mora žalovati. Ker je slišala svojo rajno mater največ prejokati, se ji je zdela med vsemi, kar jih je poznala, najboljša i« najblažja. Ko je Mevčkova Polona umrla, je bilo Hani petnajst let. stiskala se je k mrtvi materi in jo objemala ter čutila, da je mati mrzla; zato je poslej vse mrzlo občutila mladenka kot smrt in se po zimi dolge tedne ni ganila iz koče.
Pojem oče je bil zanjo zvok brez vsebine; kajti z očetom ni govorila nikoli in tudi mati ji ni nikdar nič pravila o njem. Najslajše razkošje jo je pač prevzelo, kadar je slišala govoriti o ljubezni ali peti mlado mater, ki je zibala dete. Tedaj je na enkrat zapela tudi sama in ujčala z rokami kakor bi pestovala. Ljudje so ji zaradi tega zrekli »Hana-tutu,« ali ona je le bila v teh nežnih čustvih najbolj blažena.
Tudi sedaj je mislila na ljubezen, ko je odhajala s Tomažinove njive. Kruh, ki ga ji je dala gospodinja Marjeta, je stlačila v cekar-ček, kakršnega je malone vedno nosila s seboj, pa je zapela:
— Po vrtu sem hodila, sem rožice sadila; prišla je jesen, sem rožce trgala —
Hanin glas je bil tako topel in nežen, da so se zapored zavzele žanjice:
»Sirota! Še dobro, da se ji ljubi peti!«
Samo Pucovka je mrzlo opovrgla:
»<Kdor je malo prismuknjen, najlaglje
živi.«
z razliko, da je potrebno škropiti že pred 15. majem. Sicer pa je letos jako čudno leto; vkljub spremenljivim dnevom maja sem našel peronosporo že 12. maja na moslavcu (ši-ponu). Tukaj so nekateri vinogradniki, že škropili okrog 15.-16. maja, kar je bilo istočasno dobro proti obema glivičnima boleznima.
Nenavadno močno napada letos listna uš povsod, kamorkoli se človek obrne. Največ je jabolčnih uši, Aphis mali, ki je zelenkaste barve, potem na mnogih mestih črešnjeva uš, Aphis cerasi. O lešpljah in slivah pa skoraj govoriti ni; tu in tam sem videl kar cele slive vse v ušeh; posebno napadena je carska sliva. Splošne vse listne uši so jako hudi škodljivci sadnega drevja, ker dorasla uš po štirikratnem lovljenju koti žive mlade, ki so zopet kmalu godne za razmnoževanje. Uši kotijo žive mlade, brez vsakršnega parjenja, so torej jalorodnice. Vsaka spomladna uš dobi do 100 mladih, v letu je pa 9—10 generacij, torej si moremo misliti, kako močno se lahko razširi ta golazen. Za*uničevanje rabimo kontaktne strupe, n. pr. mazavo milo 2% (kalijevo milo); drugo sredstvo je tobačni ekstrakt V2—IV'2%, najboljše pa je oboje pomešati in tako škropiti ali pa namočiti kar cele mladice v raztopino, kjer je to seveda mogoče. Najboljše pa je zimsko škropljenje z drevesnimi karbolineji — kajti, v splošnem so se razvili najrazličnejši škodljivci tako močno, da jih pozneje ne bo mogoče zatreti. Povsod kamor se obrne človek, skoraj nikjer ni zdravega lista, vse je izseckano in izgrizeno; že sam cvetoder, Anthonomus, je uničil tudi do 70% pridelka.
Ivan Nemec, Sv. Jurij ob Sčavnici.
Rana v našem čebelarstvu.
Tehnični razvoj našega čebelarstva je zavzel že take mere, da danes lahko smatramo to panogo kot jako važen vir dohodkov v našem gospodarstvu. »Čebelarsko društvo«, ki je pod spretnim vodstvom doseglo v razmeroma kratki dobi prehod čebelarjev, od »Kranjičev« do Žnidaršičevih panjev in s tem neprimerno zvišalo produkcijo medu, je pripomoglo znatno do tega, da se je pri nat uvedlo umno čebelarstvo. Zasluga društva na tem polju je velika. Danes se pri nas producirajo skoro vse potrebščine namenjene čebelarstvu. Tehnično smo z malimi izjemami na vrhuncu.
Glede prodaje je pa stvar malo bolj kočljiva. Čebelarji se tožijo, da jim stvar ne gre preveč od rok. Medu je mnogo nerazproda-nega in se kvari doma. Tudi trgovci z medom razpolagajo z velikimi zalogami. So nekatere vasi, kjer imajo kmetje po par sto do 1000 kg blaga. Kam z vsem tem blagom?
Konsum medu kljub nizki ceni ne napreduje. Nasprotno, nazaduje. Pri nas se meščani še ne zavedajo o koristi medu. Pa tudi na deželi se ga ne uporabi preveč. V splošnem je notranji konsum v deželi jako pičel, a izvoz ne napreduje oziroma je skoroda popolnoma izaostal. Vzrok temu je pač ta, da 9e za izvoz rabi v prvi vrsti hoje v med, kateri sluiži v zdravilne svrhe. Tega pa pri nas ni dosti, ker prevladuje ajdov in cvetlični med.
Da se odpomore žalostnemu stanju našega lepo razvitega čebelarstva, je potreba nekaj ukreniti.
»Čebelarsko društvo« se bavi z mislijo osnovati prodajno zadrugo. Prodajna zadruga je sicer potrebna, vendar pa se moramo zavesti, da samo takrat reši vprašanje, ako bo tudi začela z veliko in močno propagando za konsum medu na domačem trgu. Na tej propagandi za dvig konsuma bi morali sodelovati vsi listi in izrabiti vsa sredstva. Drugod, kjer se bolj zanimajo za razne kmetjske panoge, so v službi propagande za dvig konsuma vsi faktorji gospodarstva in tudi izverf
tega stoječi strokovnjaki. Zdravniki priporočajo med in nebroj člankov se je že o tem napisalo, kjer se pokazuje korist medu v zdravstvenem oziru. Pri nas to bore malo poznamo. Privatna inicijativa je pa pri nas tako; majhna, da ni izgledov na uspeh. Edina pot je še, da se tu osnuje organizacija, ki naj se peča s prodajo in reklamo.
Naši vrli čebelarji bodo razumeli potrebo organizacije in društvo, ki je že toliko naredilo v prospeh čebelarstva, bo gotovo izposlo-valo pomoči od strani oblasti.
Ustanovitev zadruge in močna reklama za konzum meda je nujna potreba in edina pot iz zagate, v kateri se nahaja naše čebelarstvo. Čebelarstvo zasluži, da se mu posveti vso pažnjo, ker to ni panoga katera donasa samo postranski zaslužek, ampak je važen narodno gospodarski faktor.
Misel čebelarjev osnovati si zadrugo je pozdraviti in ji želeti dober uspeh. Čebelarji naj se zavedajo, da, kakor so z organizacijo dvignili naše čebelarstvo na visoko stopnjo, tako bo tudi organizacija prodaje dvignila dohodke in kar je glavno konzum (potrošnjo).
Ruski izvoz in mi!
Z vsakim dnem nam Rusija nudi nova presenečenja na gospodarskem polju. Monopolna ureditev zunanje trgovine daje Rusiji možnost, da le ta prodira na svetovni trg in ga osvoja. Vse kaže, da Rusiji ni do tega, da svoje blago proda z dobičkom, glavna stvar pri tem je, da si pridobi dovolj zdrave valute, katero potrebuje za nabavo strojev.
Mi. kot agrarna država, bogata na lesu in poljedelskih produktih, moramo ta pojav spremljati z največjo pažnjo. Posebno glede na izvoz lesa. SSSR je določila, da za leto 1933. izvozi 30 milijonov m3. Ta ogromna množina pade težko na tehtnico, a vendar ni še tako jaka, da bi lahko smatrali za pogubo-nosno evropskim produktom.
Tudi Rusija nam ne bo najbrže mogla za daljšo dobo uveljavljati tega sistema trgovine. Danes se lahko konkurira, ker so produkcijski stroški jako nizki. Obdelavo lesa vrše politični kaznjenci, ki razen hrane nimajo nikakršnega plačila. Edina močna postavka stroškov je prevoz. V sistemu ruskega kolektivnega gospodarstva pa to ne pride v poštev. Vsaj navidezno ne. Dosedanje pošiljalke nam kažejo, da roba še ne odgovarja evropskim zahtevam. Večinoma je tu sveže blago, a po dimenzijah daleč od naših zahtev. Z ozirom na kakovost nas mora tolažiti dejstvo, da stojimo sedaj še visoko nad ruskim blagom.
Večjo pažnjo je potreba posvetiti pridelavi agrarnih produktov Rusije za evropski trg. Jajca, sadje, maslo še ne pride v poštev kot prvovrstno blago. In po izjavah poznavalcev Rusije je to po večini blago namenjeno splošnemu konsumu. Kakovost te robe je jako nizka in jo smatrajo kot nekak »Aus-schuss«. Z ozirom na današnje prilike, in krizo, ki tlači celi svet, moramo računati, da tudi tako blago najde hvaležne konsumente radi izredno nizke cene.
Temu nasproti skoro ni prave in učinkovite pomoči. Edini izhod je ta, da se naši proizvodni stroški pocenijo in prične z proizvodnjo kvalitetnega blaga. Rusija se dolgo ne bo zmogla take kakovosti, kakor jo Evropa zahteva. Tako namreč kaže ustroj njene produkcije. Ako hodemo hoteli kljubovati temu, moramo najti tozadevno protisredstvo. Po mojem mnenju je tu edina pomoč produkcija prvovrstne robe ter znatno znižanje stroškov pridelave.
To sta dva faktorja, katerim bo pri nas težko priti v okom. Poleg privatne inicijative in podjetnosti, bo pač morala država poseči v regulacijo prodaje in produkcije in z zakonom začrtati smer. Deloma bo potreba, da se
tudi v naši produkciji in trgovini spozna, da je država tu, katera lahko uredi vprašanje, katere dobra volja posameznikov ne more.
Tako Je treba!
V nemških listih smo našli naslednje podatke o razvoju mlekarstva v sosedni Avstriji:
»Časi se izpreminjajo. Ko je bil še Miha Hainisch avstrijski predsednik, je nekoč rekel: Najbolj znana avstrijska imena po svetu so: Hainisch, Seipel (bivši kancler) in pa »Bella« (to je bila znamenita krava predsednika Hainischa). No, Hainisch ni več predsednik, Seipel tudi ni več kancler, »Bella« pa je dobila dve tekmovalki. Krava »Ursek je dala preteklo leto 436 kg surovega masla, krava »Silberl« pa 11.200 kg mleka.
Uradni podatki povedo nadalje, da je Avstrija začela mleko in mlečne proizvode že izvažati. Kaj to pomeni, bomo razumeli, če premislimo, da je Avstrija še 1. 1904., torej komaj pred 5 leti, še za 37 milijonov šilingov mleka in mlečnih proizvodov kupila! Letos pa je vsa potreba pokrita doma in še so prodali skoro za 1 milijon šilingov mlečnega blaga v tujino!
Te uspehe niso dosegli lahko. Devet desetin zemlje v Avstriji imajo namreč v rokah silno konzervativni kmetje, ki jim gre zadružništvo težko v glavo. Dalje so morali izboljšati pasmo in dvigniti število živine in skrbeti za izboljšanje krme. Najtežja naloga pa je bila organizacija prodaje mleka in pa mlečnih proizvodov potom zadrug.
Število krav so dvignili v desetih letih od 800.000 na 1,200.000, torej za 400.000 glav. Plemensko živino so uvažali iz Švice. V ta namen je država najela posojilo v znesku 6 milijonov šilingov (1 šiling = 8 dinarjev). Skrbeli so dalje za dobra travniška gnojila in za konzerviranje krme. Tako so dvignili mlekarstvo tako visoko, da znaša vrednost mleka v enem letu 615 milijonov šilingov!
L. 1919. so imeli komaj 485 mlekarskih zadrug, 1. 1928. pa že 818. Samo mala deželica Vorarlberg ima 181 zadrug.
Kmetje so se zadružništvu dolgo upirali, ker jim ni šlo v glavo, zakaj plačujejo zadruge mleko po kvaliteti (po maščobi) in ne po množini. Danes pa so že uvideli potrebo in korist standardizacije, to je določanje kvalitete in cene po kvaliteti. Avstrijsko mleko ima danes povprečno po 4—5% maščobe, kar je za produkcijo masla silne važnosti. Masla izdelujejo samo dve vrsti, a to prvovrstni, tako da prodajajo svoje maslo celo že v Švico, večinoma pa v Nemčijo.
TRŽNE CENE V LJUBLJANI,
dne 2. junija 1930.
Govedina: Na trgu: 1 kg govejega mesa I. Din 18—20, 1 kg govejega mesa II. Din 16 do 18, 1 kg govejega mesa III. Din 12—16. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. Din 24—25, '1 kg telečjega mesa II. Din 20—22. Svinjina:
1	kg prašičjega mesa I. Din 25-—, 1 kg prašičjega mesa II. Din 22—24. Drobnica: 1 kg koštrunovega Din 14—15, 1 kg jagnjetine Din '18—20, 1 kg kozličevine Din 25-—. Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. Din 10-—, 1 kg konjskega mesa II. Din 8-—. Perutnina: Piščanec, majhen Din 15—20, piščanec, večji Din 25—30, kokoš Din 30—45, petelin Din 30—40, raca Din 25—30, domači zajec, manjši Din 8—15, domači zajec, večji Din 20—30. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka Din
2	50—3,1 kg surovega masla Din 35—40,1 kg čajnega masla Din 44—56, 1 kg masla 40—44, 1 kg bohinjskega sira Din 34—40, 1 kg sirčka Din 10, jajce Din 0-75 — 1. Pijače: 1 liter 'starega vina Din 18—22, 1 liter novega vina
Din 14—18, 1 časa piva Din 3—3 50, 1 vrček piva Din 4 50—5, 1 steklenica piva Din 5-50 do 6. Kruh: 1 kg belega Din 5, 1 kg črnega
4-50,	1 kg rženega Din 4-50. Mlevski izdelki: •1 kg moke št. »0« Din 410—4*25 na debelo, Dina 4 50 na drobno, 1 kg moke št. »2« Din 3-55—3-75 na debelo, Din 425 na drobno, 1 kg moke št. »4« Din 320—330 na debelo, Din 4 na drobno, 1 kg moke št. »6« Din 2-80 na debelo, Din 3-50 na drobno, 1 kg kaše Din
5—6,	1 kg ješprenja Din 6, 1 kg ješprenjčka 10—12, 1 kg otrobov Din 1-75, 1 kg koruzne moke Din 3-50, 1 kg koruznega zdroba Din 4 do 4 50, 1 kg pšeničnega zdroba Din 5—6, 1 kg ajdove moke I. vrste Din 6—8, II. vrste Din 6, 1 kg ržene moke Din 4. Žito: 100 kg pšenice Din 250—255, 100 kg rži Din 200 do 210, 100 kg ječmena Din 200—210,100 kg ovsa Din 195—220, 100 kg prosa 200—210, 100 kilogramov koruze Din 150—<160, 100 kg ajde Din 200—220, 100 kg fižola, ribničana Din
330, prepeličarja Din 410, 1 kg graha Din 8 do 10, 1 kg leče Din 8—10. Kurivo: 1 tona premoga Din 460, 1 kubični meter trdih drv Din 180, mahkih Din 90. Krma: 100 kg sladkega sena Din 100, 100 kg polsladkega sena Din 80—90, 100 kg kislega sena Din 75, 100 kilogramov slame Din 60—75.
Živinski sejem v Ljubljani. (4. t. m.). Na sejem je (bilo prignanih 226 konj, 54 volov, 53 krav, 17 telet in 525 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo 47 konj, 30 volov, 26 krav, 10 telet in 385 prašičkov. Cene so ostale v glavnem nespremenjene. Mnogo je bilo prodanih prašičkov za rejo, ki so se prodajali po 250 do 400 dinarjev za komad po velikosti. Za kg žive teže se je plačevalo: voli I. 10 do 10 25 Din (na zadnjem sejmu 10—10-25), II. 9—9-50 Din (9-50), III. 8—8 50 Din (8 —), krave debele 5—7 Din (5—7), krave kloba-sarice 4—5 Din (4—5), teleta 14-50^15-50 Din (1450—15 50),
Nudim
prima CGITKGIlt
DALMATINSKI
znamke Titan in Dalmatia ter Dovje-Mojstrana po
najnižji ceni.
dalje vse vrste žeblje, trsje za strope, žico, kakor tudi moko, žito in razna krmila. Gašeno in negašeno apno dobavljam. Na željo dostavim tudi na dom, po primerni ceni!
f.judevit Sire, Krani
	Pošljite nam takoj Vaš naslovi Dnevno 200 do 300 dinarjev in še več lahko zaslužite z delom v Vašem domačem kraju. Znamko za odgovor: »Teknac družba, Ljubljana. Mestni trg 25/1.		Vajenca za mesarsko obrt zdravega močnega iz dobre hiše sprejmem takoj. A. Breceljni* mesar in prekajevalec Sp. Šiška Ljubljana
• \/ •			
		KOVAČI! Najcenejši KOKS 100 kg Oin 85.-Pri večjem naročilu popust! Ljubljanska mestna plinarna	
			
Pliučne bolezni so ozdravljive!
|H Pljučna tuberkuloza — je-I tika — kašelj — suhi ka-| šelj — nočno potenje — HI bronhialni katar — katar! ■j v grlu — zasluzenje — I bljuvanje krvi — bruhanje1 I krvi — občutek tesnobe — astmatično dihanje itd.
je ozdravljivo!
Na tisoče ozdravljenih!
Zahtevajte takoj mojo knjigo
E »Nova umetnost hranjenja«
I katera je že mnoge rešila. — Ista se more uporabiti poleg vsakega načina življenja in pripomore, da se bolezen hitro obvlada. Teža telesa poraste in polagano ovapnenje zaustavi I bolezen. Mnogi možje zdravniške znanosti potrjujejo vrednost H moje metode in radi odobravajo porabo isie. Čim prej se začne z mojim načinom hranjenja, tem bolje.
Popolnoma brezplačno
I dobite mojo knjigo, iz katere morete črpati mnogo potreb-I nega. Kogar mučijo bolesti in kdor se želi na hiter način I temeljito in brez nevarnosti rešiti svojih bolečin, naj piše še
danes.
I Naglašam ponovno, da moja pojasnila dobite popolnoma brez-I plačno, brez vsake obveznosti od Vaše strani, ter bode Vaš I zdravnik sigurno pristal na oni od prvih profesorjev kot izvrsten preizkušen
novi način Vašega hranjenja.
I Zato je v Vašem interesu, da pišete takoj, in boste od mojega
tamošnjega zastopstva postreženi v vsaki dobi. I Črpajte pouk in pojačano voljo do življenja iz knjige izku-I šenega zdravnika. Ona obsega okrepitev in življensko tolažbo I ter se obrača na vse bolnike, kateri se zanimajo za sedanje stanje znanstvenega zdravljenja pljuč. — Moj naslov:
GEORG FULGNER, BERLIN - NEUK0LLN, Ringbahnstrasse Nr. 24. Abt. 616.
Naročajte »KMETSKI LIST«.
Upozorite
tudi Vaše znance, da jih hočem za vedno povsem zastonj osvoboditi neugodnega znojenja nog, pa naj se to znojenje pojavilo še v tako toplih poletnih dneh. Ni to ni-kako zdravilo, nego povsem jedno-staven naravni postopek. — Prosim znamke za odgovor.
J. Lustig, Osijek, Krošmina ulica.
V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da je naš ljubljeni nad vse dobri oče in soprog
jakob Dobrovoljc
dne 5. junija 1930., po večletni mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo nepozabnega pokojnika smo položili k večnemu počitku dne 7. junija 1930. ob 6. uri popolda n na pokopa lišče v Verdu pri Vrhniki.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek 13. junija na Verdu.
MIRKE, 9. junija 1930. Žalujoči: }era, soproga, Anton, Alojz, Janez, Ana, Fran-čiiek in Marija, otroci.
t
I
V globoki žalosti naznanjam tužno vest. da je no dragi, nad vse dobri biai	'
Jakob Dobrovoljc
dne 5. junija 1930., po večletni mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zas >al.
Truplo nepozabnega pokojnika smo položili k večnemu počitku dne 7. junija ob 6. uri popoldan na pokopališču v Verdu pri VrhnUi.
Sv. maša zadušnioa se bo darovala v petek 13. juniia na Verdu.
MIRKE, 9. junija 1930.
Žalujoča družina ]anez-a.
Širite ^Kmetski list"!
OPEKO m STRESNIKE >ilovac<
vseh vrst za zidavo hiš, iz znanih karlovskih opekarn
dobavlja franko vsaka postaja
po konkurenčnih cenah,
samo
generalno zastopstvo n Dravsko banovino
Itilonom*
UHbflana, Kolodvorska ul. 7
m
HafbolJG trdi ls mchM iCOM®
ta kovalkl prsmog
Tua
»nižba tfUIBI)V
Dubljana, Dunajska c, 4«
Telefbn 2820
NAJ TAKOJ JAVIJO
svoj točni naslov osebe, ki se hočejo od nas naučiti lepega, snažnega in lahkega bivšega obrta, da si tako najdejo stalno in vrlo plodonosno domačo delo in postranski zaslužek. Javijo na jse samo oni, ki razpolagajo z vsoto najmanj 3650 Din, da si za-morejo tako nabaviti za to potrebni stroj. Pouk je brezplačen, zaslužek 10 do 12 Din na uro. Materijal za delo dajemo mi. Poleg privatnih naročnikov lahko vsakdo dela tudi za našo tvrdko, ker tudi mi vsak čas za gotov denar prevzamemo vsako količino iz-gotovljene robe, zakar jamčimo tudi pismeno. Za odgovor je treba priložiti znamko. Grauert, tvornica strojev d. d., Generalno zastopstvo in skladišče, Osijek I., Krežmina
2 jjfflTOiKSiiiPgfc
Gospodarji I
APNEN1M DUŠIKOM
aajOoejHm, aaJnapefaefHm la učinkovitim dušičnim gnojilom! Kdor gnoji i asme-aim dušikom, gnoji Utočagno i dušikom ln apnom. — Informacije o upotrebi maoBni, reatabilnoeti, kakor hidi o nabavnih pogojih, eenah, »kladišfiih la aapehih
Gnojite z
apnenega dušika
TVORNICA ZA DUŠIK d. d. RUŠE v RaSah pri Maribora.
Ta hrorniea protevaja iatotako mešano umetno gnojilo »NITROFOSKAL - BUSE« katero teatojl la apnenega dušika, »vperfoefata in kalijeve »oli. Kdor c Hitro-' toakalotn gnoji, gnoji latočasno z dušikom, fogforom, kalijem in apnom ter prihrani Takratno trošenje umetnih gnojil. — gtalaa lalaga pri
EKONOMU, Ljubljana, Kolodvorska ulica 7.
Laneno olje ^
Emajlne m ostale lake Oljnate barve
in vse v stroko spadajoče blago kupite dobro, solidno in po zmernih cenah pri
D. Z O. Z. Tovarne olja, firneža, laka In barv
ljubliana- me nmm
Podružn.: Maribor-Noui-Sai Lastnik: Franjo Medič
ŠIVALNI STROJI
„Gritzner" „Adler" „§Cayser" in kolesa,
najboljši materijal,
precizna konstrukcija, krasna oprema ter najnižja cena, kakor tudi
pisalni stroji .Urania, so samo pri
tfellatna garancija 1 Pouk i nztnju brezplačen!
los. Peteline, Ljubljana
ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika.
js;s ■! 'fS)\.r:S,'"'.
„ Kajetan"
z zlato peto
,'ugoslovanske"
„Turškc
in
Jaravnosive"
Z garancijo ter prvovrstne brusne kamne ima v zalogi
EKONOM
osrednja gosp. zadruga
LJUBLJANA
Kolodvorska ulica štev. 7
Naročajte »KMETSKI LIST« f
ČILSKI SOL ITEH
JE DOSPEL! - DOBAVLJA G A PO kONKURENČNl CENI
Rlj^OI^OlVt	KOLODVORSKA ULICA 7
GOSPODARJI, NAROČITE SI GA TAKOJ!
L. MIK
Ljubljana, Mestni trg 15
Dežniki
Na malo! Na veliko!
Ustanovljeno 1839
D©nsr nasožlte najbolfe in najvarneje pri domačem zavodu
MITSUI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
Eiaiun pošt. hranilnice sf. 14.257 registr. zadruga z Rsoinsjsno zaveso Brzojavi: ,,Kmetski dem" Telefon 2847	tf LjufelJanS, TaVferjČVa fS©dna) Ulica 1	Telefon 2847
Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po .^IS^tgSfe-^ Stanje vlog okroglo 30,000.000 dinarjev 6' % brez odpovedi, pri trimesečni odpovedi po	Rezerve nad 500.000 dinarjev
7 V. 7
0, brez odbitka eiavka na rente	Jllpi	Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog
Vlosne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. — POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod najugodnejšimi pogoji
BLAGAJNIŠKE UliE; Ob delavnikih od 8 — 12 ,/2 in od 3 — 4 '/2, Je ob sobotah in dnevih pred prazniki od S —12 */, ure.
Podružnici v Kamniku, Glavni trg in v Mariboru, SlomSkov^trg 3