■■■■
N«jTečji florntid
V Združenih dfiftvak
Velja za vse leto • • •	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto •	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
NARODA
List slovenskih delavcev v AmerikL
TELEFON: CHelsea 3—1242
The largest Slovenian Daily fin
every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
No. 263. — Stev. 263.
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office rt New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1878.
NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 10, 1936—TOREK, 10. NOVEMBRA 1936	^ L
TELEFON; CHelsea 3—1242
Volume XLIV. — Letnik XLIV,
GLAVNA FAS 1STICNA ARMADA ZAUSTAVLJENA
"Za delavce bo v vseh ozirih preskrbljeno"
VLADNO VOJAŠTVO JE IZGUBILO NEKAJ VAŽNIH POSTOJANK, PA JIH JE POZNEJE ZOPET ZAVZELO
Republikanci branijo mostove čez reko Mandzane* — Branilci vlivajo vrelo olje na napadalce.
Ženske streljajo z balkonov. — Uporniki bombardirajo središče mesta.
TALEVERA de la Reina, Španska, 9. nov. — Fašistični glavni stan naznanja, da so njegove čete vkorakale v Madrid in da se vrše boji po ulicah.
Uporniki so prišli v mesto po mostovih Segovia in Princessa čez reko Manzanares.
Vladno poročilo priznava, da so republikanci izgubili nekaj postojank, da pa so jih pozneje zopet zavzeli. Isto poročilo tudi omenja boje z bajoneti in da je artilerija grmela celo noč.
Republikanski vojaki, zlasti pa ženske, zlivajo s streh na upornike vrelo olje. Ženske tudi streljajo na napadalce z balkonov hiš.
Navzlic velikemu odporu vladnih čet so uporniki dospeli do mostov, ki vodijo v Madrid čez reko Mandzanares. V teh bojih je bil skoro popolnoma uničen nek ženski bataljon.
Prva republikanska bojna črta ni nikdar omahovala, dokler uporniška artilerija ni našla njenih strelnih jarkov.
Marokanci v strelni razdalji do prvih zakopov so polegli na tla in skoro dve uri čakali na napad. Artilerija. je oddala nekaj strelov za prvo bojno črto, zatem pred njo in slednjič zadela naravnost v zakope. Republikanci so pridrveli iz jarkov in pričeli mahati z belo zastavo. Marokanci so se dvignili in z bajoneti hiteli proti strelnim jarkom, kjer so ujeli mnogo vladnih vojakov.
MADRID, Španska, 9. novembra. — V štiri minutnem bombardiranju Madrida iz zraka je bilo ubitih 60 ljudi in 200 ranjenih.
-Naj več bomb je padlo v delavski okraj, nekai pa tudi v sredino mesta.
Zadeto je bilo £udi poslopje, ki je bilo nekdaj samostan, sedaj pa ga rabijo za begunce. Streha se je podrla in nekaj beguncev je bilo ubitih.
Ena bomba je tudi padla blizu Toleda -mostu, ki je podminiran in ga bodo republikanci razstrelili, ako bodo uporniki skušali iti preko njega.
Fašistična artilerija je zažgala v mestu najmanj 20 poslopij. Skozi celo noč je padal strel za strelom blizu palač raznih ministrstev. En strel je zadel predsedniško palačo, drugi pa trg Cibeles pred palačo vojnega ministrstva.
Mesto je v popolni temi, medtem ko artilerija neprestano bombardira in sem pa tam švignejo plameni proti nebu. Prebivalci se skrivajo po kleteh, drugi pa prestrašeni begajo po ulicah v smrtnem strahu pred divjimi Marokanci.
Vsi vhodi v mesto so zavarovani z artilerijo in strojnicami.
Na jugozapadu -mesta je okoli 35,000 republikanskih vojakov in vlada je prepričana, da je na tem kraju prodiranje upornikov vstavljeno. -
Vsakdo, ki je zmožen nositi orožje, je bil vpoklican, da brani mesto.
Iz predmestij pa neprestano prihajajo procesije beguncev iz okolice. Nekateri so prinesli s seboj posteljno opremo in so se nastanili po praznih hišah. Na njihovih obrazih je brati strah in obup. Nekateri prihajajo peš, drugi pa se pripeljejo z mulami.
V mestu je pričelo primanjkovati živeža, dasi so še velike zaloge riža in leče.
KNEZ PAVEL JE ODPOTOVAL V LONDON
Knez Pa veil je nenadoma odpotoval, ne da bi naznanil vzrok svoje g a potovanja. — Najbrže išče zveze ž Anglijo.
BEOGRAD, Jugoslavija, 9. novembra. — Knez namestnik Pavel, ne da bi prej naznanil svojega načrta," je nenadoma odpotoval v London. Glede njegovega potovanja ni bilo izdano nikako uradno obvestilo in v uradnih krogih o tem ni mogoče dobiti ni kakega pojasnila.
Po splošnem mnenju je njegov namen vrniti obisk vojvode Kčntakega in njegove soproge. V Jugoslavijo se ne bo vrnil <tri tedne.
Jugoslovanska trgovska de-putacija se nahaja v Londonu in bo skušala od Anglije dobiti gospodarske koncesije. Jugo-slavija je vedno zanikala, da bi bila naklonjena Nemčiji ter da je bila prisiljena stopiti ž njo v ožje trgovske zveze. Znano pa je, da je največja želja kneza Pavla, da bi Anglija nadomestila Francijo kot pokroviteljica in prijateljica Jugoslavi-
je-
Jugoslovanska javnost je bila zelo razburjena vsled Mus-solinijevega -govora v Milanu. Tedaj je rekel Mussolini, da gospodarskega položaja v Po-donavju ni mogoče urediti prej, dokler nisso meje Madžarske premen j ene. Madžarska vedno zahteva, da so ji vrnjene pokrajine, ki soji bile vzete po versaiilski mirovni pogodbi. Pri tem bi prišle v poštev Jugoslavija, Oelioslovaška in Romunska. V isti sapi, ko je zahteval prememlbo madžarskih meja, pa je Mussolini ponujal Jugoslaviji prijateljsko roko. Potovanje kneza Pavla je najbrže tudi v zvezi s tem vprašanjem.
Predno je knez Pavel odpotoval iz Beograda, se je še posvetoval z dr. Vladimirom Mačkom. Ko se je dr. Maček nato< vrnil v Zagreb, ni hotel ničesar I povedati o svojem razgovoru s knezom Pavlom. Najbrže sta prišla do kakega sporazuma glede zbližanja med Hrvati in Srbi.
MORNARIŠKA STAVKA ŠE __NI KONČANA
Pogajanja za poravnavo stavke bodo obnovljena. — Mornariška unija dovolila zložiti blago, ki se pokvari.
Medtem ko sie v New Yorku položaj v mornariški stavki ni skoraj nič izpremenil, prihaja z zapadne obali poročil.o, da se je tam položaj nekoliko izboljšal.
To izlboljšanje je razvidno iz tega, da so stavku j oče unije dovolile, da se smejo ameriške ladje vrniti iz tujih pristanišč, da morejo potniki priti domov. Ravno tako so dovolili, da smejo ladje razložiti blago, ki se lahko naglo pokvari.
iS tem je dobil -delavski pod-lajnik Edward F. McGrady zopet nekaj upanja in je nagovoril lastnike parobrodnih družb in mornariške unije, da so privolili v nova pogajanja . Zadnja pogajanja so.se vršila pred več kot enim tednom in ko so se razbila, je nastopila stavka.
Obenem pa bo tudi mornariška komisija pričela preiskovati vzroke sedanje stavke. — Preiskavo bo vodil admiral H. G. Hamlet, ki se je že več tednov trudil, da bi preprečil stavko.
Odvetniki mornariških unij so izjavili, da so pripravljeni sodelovati z mornariško komisijo in je tako tudi tukaj mogoče zaznamovati malo napredka. Kot znano, so zastopniki mornariških unij pred enim tednom zapustili posvetovalno dvorano, češ, da so lastniki parobrodnih družb predložili nekaj vprašanj, ki niso v nikaki zvezi s preiskavo. Danes so unije izjavile, da je bil tedaj majhen nesporazum.

OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA

PRETNJA ROMUNSKIM DRŽAVNIKOM
BUKAREŠTA, Romunska. 0. novembra. — Romunska fašistična Železna garda je vladi poslala svarilo, v katerem pravi, da morajo ministri s svojimi glavami jamčiti za uspeh svoje politike.
Fašisti so zagrozili, da bodo vstrelili vse narodne voditelje in nato izvršili samomor, ako bi bila Romunska v kaki bodoči vojni zvezana s sovjetsko Rusijo.
STENA ŽARKOV PROTI AEROPLANOM
LONDON, Anglije., 9. nov.— Angleški znanstveniki so izdelali neprodirao steno nevidnih žarkov, ki bodo varovali Anglijo pred vipadom sovražnih zrakoplovov, ne glede na to, kako visoko bodo leteli. '
Nek visok uradnik zračnega ministrstva je v listu 11 Sunday Dispatch" razpravljal o teh žarkih in pravi, da aeroplani, ki zaidejo v pes takih žarkov, izgubijo -vsako moč in da je vs^ak pilot usmrčen. Ti žarki, tudi vžgo vsako bomtbo.
NOVA VLADA V ALBANIJI
TIRANA, Albanija, 9. nov. —Kralj Zogu je naročil pred sedniku parlamenta, Kočo Motti, naj sestavi novo viado, ker je dosedanja z ministrskim predsednikom Mehi Frašerom dne 6. novembra odstopila.
AAA BO ZOPET OBUJENA V ŽIVLJENJE
Prvi znaki upora proti odločitvi najvišjega sodišča.—Zastopniki farmer jev zahtevajo zvezno kontrolo nad poljskimi pridelki.
WASHINGTON, D. C., 9. novembra. — Farmerski zastopniki, ki so bili poklicani v Washington, da razpravljajo o zavarovanju poljskih pridel-, kov, so vladi predložili zahtevo, da je izdelan obsežen pro gram za vladno kontrolo produkcije po določbah AAA.
Vladni predlog o zavarovanju poljskih pridelkov je bil v resoluciji, ki jo je sprejelo 100 zastopnikov farmerskih skupin, samo mimogrede omenjen, toda zahteva popolno Jcontrolo nad pridelovanjem in ceno polj -skih pridelkov.
Poljedelski tajnik Wallace je časnikarskim poročevalcem po konferenci s predsednikom F. D. Rooseveltom rekel, da far-merji zahtevajo obnovitev prvotne Agricultural Adjustment Administration, katero je zvezno najvišje sodišče razglasilo za protiustavno.
To naziranje je bilo pogosto izraženo na sejah med .člani predsednikovega odbora za zavarovanje poljskih pridelkov in med zastopniki farmerjev.
To je prvi uradni znak, da med farmerji vlada želja, da je AAA zopet poklicana v življenje.
MUSSOLINI ZA P0VRATEK HABSBURŽAN0V
Rimska poročila namigujejo na tako Mussolini-jevo odločitev. — Konferenca na Dunaju se bo bavila s habsburškim vprašanjem.
RIM, Italija, 9. nvoembra.— Po govoricah, ki so nastale v Rimu kmalu po odhodu vnanje-ga ministra grofa Galeazzo Ci -ana na Dunaj, bo konferenca vnanjih ministrov Italije, Avstrije in Madžarske, ki so podpisale rimski protokol, razpravljala med drugim tudi o habsiburškem problemu.
Iz zanesljivih virov prihaja Obvestilo, da je voditelj avstrijskih monarhistov baron Friedrich von Wiesner dosegel pri Mussoliniju, da je dovolil, da bo dunajska konferenca razpravljala o bodoči vladni obliki Avstrije in v zvezi s tem tudi o habsburškem problemu.
Razširjene so tudi govorice, da se bo* nadvojvoda Oton mogoče poročil z italijansko priin-
GREEN PRAVI, DA JE SPORAZUM MED C.I.O. IN A.F.L. NEMOGOČ
WASHINGTON, D. C., 9. novembra. — Pred-tednik Roosevelt je danes obljubil, da bo v teku svo je druge administracije izvedel program socijalne reforme ter dvignil standarde ameriškega delavstva.
V	poslanici, ki jo je poslal tretji narodni konferenci za delavsko zakonodajo, pravi predsednik, da bo prihodnje leto zelo pomembno v zgodovini delavske zakonodaje. V programu ima sledeče reforme:
varni in zdravi delavski prostori; oskrba ponesrečenih, nezaposlenih in starih delavcev; skrajšan delovni čas; primeren letni dohodek; udobna stanovanja; odprava zaposlenja otrok. Njegova poslanica je bila pre-čitana konferenčnim delegatom iz 39 držav.
Medtem je dospelo iz Cleve-landa poročilo, da je Youngs-town Sheet Tube Co., izjavila, da bo zvišala svojim 20,000 u-službencem v Youngstown in Lorain, Ohio, mezde za deset odstotkov..
Predsednikovo poslanico je delegatom delavska ta j n i c a Miss Perkins.
William Green, predsednik Ameriške Delavske Federacije, ki je bil včeraj v New Yorku, je rekel zastopnikom časopisja, da je Lewisov odbor za indu-strijalno organizacijo zapri vrata miru.
V	bodoče bo treba smatrati C. I. O. za konkurenčo organizacijo Ameriške Delavske Federacije.
John L. Lewis je bil pozval Greena, inaj pomaga uravnati spor, ki je nastal vsled su-spenzinjje devetih velikih delavskih organizacij iz Federa cije. Green je odvrnil, da je izvršilni odbor Federacije i-menoval v to svrho poseben odbor.
Nato mu je Lewis odvrnil da bi bila vsa pogajanja odveč, če Federacija ne sprejme v svoje okrilje izključenih organizacij.
Vkratkem se prične v Tam-pi, Fla., letna konvencija Federacije, in izvršilni odbor je izjavil, da bodo izključene u-
nije sprejete nazaj le pod pogojem, če izstopijo iz odbora za industrijalno organizacijo.
— Lewis dela natančno po načrtu, —• je izvajal Green. — Z C.I.O. je sklenil ustanoviti konkurenčno organizacijo in. jo je res ustanovil.
ceso Marijo. Ko bo uradno o-znanjena ta zaroka, bo Oton zasedel avstrijski prestol.
Zanesljivi viri zatrjujejo, da boste Avstrija in Madžarska ali na konferenci ali pa takoj po konferenci Italiji priznali oblast nad Abe sini jo.
Predno je grof Ciano odpotoval iz Rima, je z avstrijskim poslanikom baronom Berger .-Waldeneckom podpisal sporazum, po katerem je finaneijel-no-trgovski promet med obema državama mnogo olajšan. Sli-čen sporazum je tudi podpisal z Romunsko, , ■ >
NOVO OROŽJE SOVJETSKE ARMADE
Ruska armada ima artilerijo na motornih kolesih in avtomobilih. — Tudi veliki tanki so mnogo hitrejši.
MOSKVA, Tftusija, 9. novembra. — Ob priliki obhajanjn 19. obletnice boljševiške revolucije je rdeča armada na Rdečem trgu pokazala popolnoma novo orožje, ki ga je mogoče naglo prepeljati na motornih koflesih in avtomobilih.
Po mnenju tujih vojaških o-pazovalcev, ki so bili 7. novembra na Rdečem trgu, stoji Rusija v naglici prevažanja oro žja na prvem mestu med svetovnimi državami. Ruska rdeča armada je tako popolnoma motorizirana, da je mogoče v največji naglici prepeljati na kako določeno mesto osempal-čne in celo še težje topove. P ti tem pa vzamejo s seboj tudi protizraene baterije proti sovražni zračni sili.
Vojaki s strojnicami se vozijo na motornih kolesih, artilerijski polki se vozijo na hitrih traktorjih oboroženi s puškami in s seboj peljejo tudi topove različne velikosti.
Majhne topove vozijo traktorji s posadko 7 do 9. vojakov. Večje topove vozijo na tovornih avtomobilih s posadko 15 artileristov. To topništvo more naglo voziti po najslabših- potih.
Polki na motornih kolesih bodo nameščali staro kavalerijo. Poleg tega grade Rusi strate-gične ceste proti vsem svojim mejam zlasti proti Nemčiji.
Zanimivo je bilo gledati polk motornih koles, ko so drvili po Rdečem trgu. Za njimi se je pripeljalo nad 100 topov. Ko se je pri avtomobilu pokvaril motor, so ga taikoj spravili vstran, da je napravil pot tankom, ki so naglo pridrvili na trg.
Sovjetska infanterija potuje po deželi v tankih s posadko '20 vojakov. S tem je dosegla rdeča armada največjo sposobnost i za na-glo premikanje.
"WLara nznuvj"
New York, Tuesday, November 10, 1936
*Glas Naroda"
rruk Stkser, President
(A- Corporation) Owitod and Published by
SLOVENK! PUBLISHING COMPANY
v
L. Benodlk, Trees.
Place of bosifiSM of tbfr corporation and addresses of above officers: «1» WestlStfc Street, Beneath ef Manhattan, New York City, N. L
"G L A'S NARODA" (Veiee ef the People)
Issned Rrery Day Kxcept Sundays and Holidays
Ea celo leto velja aa Ameriko in
Kanado ..................... $6.00
Z* pol leta .................... $8.00
Za Četrt leta .................. $1.60
Za New York aa celo leto......$7j00
Za pol leta....................$3.50
Za inozemstvo ca celo leto ...... $7.00
Za pol leta .........................
Subecriptloc Yearly $6.00
Dopisi brea podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pofliljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo^ da ne nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Advertisement o* Agreement
"Glas Naroda" Izhaja vsaki dan IzvzemSi nedelj ln praznikov
"GLAS NARODA". 216- W. 18th Street. New York. N. Y.
Telephone: CHelsea 3—1242
TRETJA STRANKA
Zaenkrat bi bilo še nekoliko prezgodaj reči, da je republikanska stranka mntva, gotovo pa je, da ne bo nikdar taka, kakršna je bila nekoč.
Ce je politična stranka pri narodnih volitvah štirikrat zaporedoma poražena — kot je bila republikanska v letih 1930, 1932, 1934 in 1935 — ter naposled zmaga pri predsedniških volitvah saimo v dveh državah, ne more nihče zameriti njenim naj -boljšim prijateljem, če so v skrbeh za njeno bodočnost.
Združene države so danes dosti bližje vladnemu sistemu ene same stranke kot so bile kdaj prej v 116 letih.
Pred stošestnajstimi leti je bil ponovno izvoljen James Monroe ter je dobil razen enega vse elektoralne glasove. Onega leta je bilo konec federalistične stranke. Ta primera ne more republikancev »prav posebno navdušiti.
Izza usodnega poraza republikancev se poraja vprašanje, če se bo rodila nova opozicijska stranka. Vlada ene same stranke je tuja ameriškim nazorom.
Odkod naj pride opozicija? Ali bodo konservativci ustano vili novo stranko ali pa prevzeli demokratsko, kot se je to zgodilo pod Monroejem ?
Mogoče se bo porodila liberalna ali delavska stranka ali se bodo pa demokratje razcepili v dva tabora.
Ameriški narod užrva štiri leta .prednosti — oziroma sadove New Deala in je večina .s temii sadovi povsem zadovoljna.
Večina ameriškega naroda stremi ;po soeijalni zaščiti in po priliki, da bi imelo delavstvo iste ugodnosti za organiziranje kot jih imajo kapitalisti.
Najbolje bi ibilo, če bi liberalni republikanci, ko* je na-primer La Follette, ali pa delavski -voditelji Lewisovega lipa ustanovili levičarsko opozicijo proti New Dealu.
To bi zaščitilo demokratsko tsitranko pred degeneracijo, ki običajno spremlja uspeh.
DR2AVJANSKA VOJNA NA ŠPANSKEM
Včeraj je bil 114. dan španske državljanske vojne, in včeraj so vdrli španski fašisti v Madrid.
Vojna se je takole razvijala:
18. julija se je 20,000 legijonarjev uprlo v španskem Maroku. Vstaja se je razširila na Kanarsko otočje in na špansko celino.
15. avgusta so fašisti zavzeli Bajadoz in usmrtili 2500 vladnih pristašev.
septembra so se polastili mesta Iruna, 12. septembra pa Šan Sebastiana.
27. septembra je bila po 72-dnevnem obleganju oproščena posadka Alcazara.
21. oktobra so se fašisti približali Madridu na 10 milj.
7.	novembra je pobegnila španska »vlada iz Madrida v Valencijo.
8.	novembra je sporočil fašistični glavni stan, da so fašisti vdrli; v madridska predmestja.
Dan ikasneje so že izbruhnili boji na madridskih ulicah.
■- 11 ------ i _
z božičnimi darili.
Ker nastajajo zaradi nestalnosti na denarnem trgu včasi precejšnje zamude pri doatavljenju denarnih posiljatev, opozarjamo rojake, naj že sedaj odpošljejo evojcem v domovino denarna darila, namenjena za Božič.
Ce pošljete sedaj, vam lahko jamčimo, da bodo posiljatve nravočasn ~> dospele.
PUBLISHING CO. gg
216 WEST 18th STREET	{ NEW YOBKj N. Y.


ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI {SPOROČE SLOVENSKE NOVI CE IZ NASELBINE.
Na Eve le tli, Minn., je umrl rojak Matija Oražen, star 70 let. Zapustil je ženo, pet sinov in tri hčere.
★
5. novembra je umrl v. Cle-velandu Jos. Zajar, oče gl. taj-
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ3&
VLOMILEC JE SKRI-lfaiita, ki so ga prepeljali v bol-VAL SVOJ PLEN
V Subotici so zajeli nevarnega vlomilca Antona Katona in dva njegova pomočnika. Ka-ton je bil zaradi vlomov in tatvin že večkrat zaprt, zadnje predrzne vlome pa je izvršil v c«.,-^0^111 Sadu in okolici. Orožnika KSKJ. eden izmed zgod-|1,ikom Je pripovedoval, da je njih slovenskih priseljencev 1 zadngi čas prebival v neki stari V Ameriko je pri-
star 96 let
šel 1. 1891 ter delal v premogovniku v Forest Cityju, Pa. Leta 1920 se je preselil v Cleveland, kjer živi zdaj pet. generacij njegovih potomcev. Zapušča sinova Josepha in Antona in hčeri Mrs. Frances Suš-man in Mrs. Uršulo White.
. M
Tony L. Komac iz Roundup, Mont., je uposlen v General Accounting Office v kongresni
palači v Washingitonu. *
Smrtno se je ponesrečil v Calumet, Mich., 16-letni Albert Jenič, sin Louisa Jeniča iz Ravmboultowna. Njegov 14-letni bratec ga je pri igri u-strelil.
Rudolph J. Vertin, sin trgovca Johna Vertina, je bil zadnje dni imenovan za direktorja National Metals banke v Haii-cocku, Mich.
PREVZELI SMO PREOSTALE LETNIKE
U
99
ki ga je izdajal in pisal
Frank Kerže
VSAK LETNIK IMA 12 ZVEZKOV PO 40 STRANI VELIKEGA FORMATA, torej je vsak letnik KNJIGA S SKORO 500 STRANMI
Citali boste lepe povesti, razprave. nasvete za tlom in zdravje 3u stotero drugega.
Zadnja prilika, da pridite do to revije, ker ni dosti zvezkov na razpolago.
Cena vsakega letnika je $2.— za naročnike, za druge pa $3. —
Imamo letnike od 1D19 do 1927— razven letnika 1.921, ki je razprodan.
K N f 1 G A R N A "GLAS NARODA"
21G WEST 18TH STREET New York
robnici na novosadskem poko pališču, kjer so pozneje našli tudi "precej njegovega plena.
DENAR UKRADLA OČETU IN POBEGNILA
Veliko senzacijo je vzbudila v Karlovcu vest, da je mlada in lepa Pavla Pozderac ukradla svojemu očetu 11.000 Din in hranilno knjižnieo in pobegnila s svojim ljubčkom, 20-letnim brezposelnim privatni murad-nikom Petrom Radojčevičem. Oče sumi, da ga je hči okradla na prigovarjanje svojega ljube-ka, s katerim je imela že dolgo 1'jubavno razmerje.
LAŽNI KNJIŽEVNIK POD KLJUČEM
v si avonskem Brodu so aretirali lažnega književnika Vladi n ti rja Madjara, ki se je v gimnaziji predstavljal profesorjem kot književnik in jim po riujal knjigo Vladimirja Jučiča "Kako so umirali hrvatski književnici." Možje imel pri se bi tudi diplomo Vladimirja Jurčiča. Sam je po poklicu trgovski pomočnik iz Zagreba.
UBIJALEC SE JE SAM PRIJAVIL
Pred kratkim se je v Beogradu prijavil policij Božidar Jocrč, ki je v sredi ulice ubil svojo ljubico Hedvi^o Ochlsenhofer. Svoj zločin je odkrito priznal, zagovarja se pa, da je ubil Hedvigo iz ljubosumnosti.
USTRELJEN MED LlC-KANJEM KORUZE
V vasi Žežina, blizu Siska so pri kmetu Stjepanu Zlariču zvečer ličkali koruzo. Na lic-kanje je prišel tudi 33-letni premožni sosed Mato Marovič. Sedel je pri oknu in naenkrat je počil strel. Markovič je kriknil in se zgrudil. Kmetje so mu priskočili na pomoč, a bil je že mrtev. Strel je oplazil tudi blizu njega sedečega
mco. Najbrž gre za krvno o^ sveto. MarkoviČ je namreč v decembru 1934 na veselici ubil Stjepana Zatluka, pa je bil o-proščen, ke se je izkazalo, da je ravnal v silobranu.
POSLEDICE1 ŠTRAJKA
SEATTLE, Wash., (j. nov. — Število nezaposlenih v le sni industriji na Severo zapadli je naraslo na 10,000. Zaradi mornariške stavke na Zapa-dui obali so zaprli koatraktor-ji veliko število gozdarskih kemp.
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO
Ža $ 2.55 ........................................Din. 10C
$ 5.00 ........................................Din. 200
$ 7.20 ........................................Din. 800
$11.70 .................... Din. 500
$23.00 ........................................Din. 1000
$45.00 ........................................Din. 2000
V ITALIJO
Za $ 6.50 .................... Lir 100
i $ 12.25 .................... Lir 200
$ SO.OO .................... Lir 500
$ 57.00 .................... Ur 1000
$112.50 .................... Lir 2000
$167.50 .................... Lir 3000
KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDEM* CXWB PODVMŽENE SPREMEMBI OOffi ALi DOljf
Za Izplačilo vetjih zneskov kot zgoraj navedem, bodisi t dinarjih ali lirah dovoljujemo še boljše pogoje.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
Za Izplačilo $ 5.— morate poslati.. „ $10.— » $15.— " " $20.— -$40;—	»
___________* 5.7®
.............$10.85
.............$16.—
______________
___________$41.25
Prejemnik dobi y starem kraja isptiSla t dolarjih.
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PBI-
8T0JBTN0 $1,—
SLOVENK PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda99
tU W^8T 18th STREET	^ , NBW YORK, N.- *.
Izleti pod osebnim vodstvom v Jugoslavijo
Hamburg; - American Line * Nor tli Germani Lloyd bo priredila ponovni božični izlet v Jugoslavijo. Letos se bo izlet vršil na Lloydovem deluxe ek-spresnem pa miku BREMEN, ki odpluje iz New Yorka dne 16. decembra, i
Za božič potujejo radi domov posebno oni, ki imajo tam se žive sorodnike in pisatelje. Težko si je predstavljati kaj bojj veselega kot so ta božična svidenja družin, eijih člani žive ločeno. Ena glavnih svrh teh božičnih izletov je, da se omogoči to veselo svidenje. .
Izlet je inamenjen tudi onim ljudem, ki žele preživeti božične počitnice drugače kakor ponavadi. Malo potnikov se je vozilo preko oceana pozimi. Potovanje meseca decembra nudi marsikaj novega, česar bi ne smeli zamuditi tisti, ki si lahko tako potovapje privoščijo. Največje veselje bo pa za onega, ki bo potoval decembra, da opazuje Slovence, kako praznujejo božične praznike.
Ta izlet bo pod vodstvom Mr. Arthura Dobozy-ja, člana našega ne\vyorškega urad a. Njegove dolgoletne izkušnje v prirejanju izletov in njegovo poznavanje evropskih razmer bodo prišle prav onim, ki se nameravajo udeležiti tega posebnega BOŽIČNEG-A IZLETA.
REKA ODKRILA ZLOČIN
V bližini Budimpešte je Donava naplavila na breg truplo kakšnih 60 let starega moža, ki je kazal strašne rane, tako da morajo sklepati o umoru, ki se je izvršil s posebno grozovito-stjo. Umorjeučeva glava se je držala samo še z malo kože telesa, a kakor je pokazala preiskava, je bil morilec to glavo odžagal. Prežagal je pri tem celo vratna vretenca. Razen tega je bilo na telesu .polno ran, ki izvirajo od udarcev s sekiro in nožem. Suknja in telovnik sta možu manjkala in domnevajo, da tso jima bili žepi napolnjeni s kamenjem, ki naj bi držalo truplo na dnu vode. Iz neznanih vzrokov pa se je suknja s telovnikom ločila od trupla, ki je potem splavalo na vrh. Naramnice žrtve so imele napis neke češkoslovaške tvrd-ke, tako <la je domnevati, da se je umor izvršil 11a češkoslovaških tleh. Strokovnjaki menijo, da se je zločin izvršil komaj tri dni pred najdbo trupla, in policija išče sedaj mrzlično sledov za zločincem.
HIGIENA V MOKREM VREMENU.
V mnogih lokalih, posebno v kavarnah in restavracijah vlada v mokrem vremenu zoprn, zatohlo vlažen zrak. Povzročajo ga posebno mnogi mokri dežniki, klobuki, površniki, ga-loše, sploh tako zvana garderoba, ki je obešena v mnogih lokalih ob stenah ali na posebnih stojalih.
Prali in cestna nesnaga, ki sta se v gnezdi I a v suhem vremenu v vse luknjice tkanin in ki ju krtačenje le površno odpravlja, sta postala po dežju blatna brozga, ki izpuhteva sedaj v toplem lokalu svoje nezdrave mlazme. Zato bi moral biti povsod na razpolago poseben, brezplačen prostor za garderobo.
A tudi doma mokra garderoba ne more učinkovati dobro in zdravo/ Vse mokre oblačilne dele bi morali obešati v posebnem prostoru, kjer je po odprtih oknih dovolj zraku, da jih tam dobro razprostremo na stolih. Ce prostor ni dovolj prezračen, se vlažno izpuhtevanje sesede na stene in opravo ter učinkuje škodljivo na kožo in pljuča. Nezdravo je oblačiti tudi mokra oblačila nase. Vlažna obleka teži na prša, ovira kožno in pljučno dihanje. Pri tem mora človek vdihavati tudi velik del vlažno zatohlega zračnega toka, ki se dviga ob telesu iz ogrevaj oče se obleke.
Važno
za
3
f
Kdor ie namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je pouCen ▼ vseb stvareh. Vsled naše dolgoletni fikutaje Vam zamoretoo dati najboljša pojasnila in toil vse potrebno preskrbeti, da je potovanje ndoboo in bltic. <**t» se zrn-opno obrnite na nas za vsa pojasnila.
~ Mi preskrbimo vse', bodisi' prošnje za povratna dovoljenj*/ potni' Hft* Yi žeje* iii spl6h vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške.
Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washington* povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesee.
Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni, in adobno potovali;
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West 18th Street New York, N. Y.
r
ZA DAN PREMIRJA
Zvoki trobente onega francoskega trobentača, ki je pred osemnajstimi leti na zapadni fronti dal znak za premirje med Francozi in Nemci — ti zvoki .so zadoneli preko vsega sveta. Srce slehernega človeka je zatrepetalo v radostni slutnji, da bo morda le konec tc najstrašnejše morije vseh časov.
Tem zvokom so prisluhnili vojaki v blatnih strelskih jarkih iff v njih srcih se je. porodilo veselo upanje, da.se morda le otresejo onega gnusnega, živinskega, ki se jih je ves čas vojne držalo kakor mokra, k-mazana srajca.
Prisluhnile so matere iu -e veselile vrnitve svojih sinov, prisluhnile so žene in čakale, da se jim vrnejo možje. Radostno so vrisnili otroci, ker so vedeli, da pridejo očetje in starejši bratje zopet domov.
Solze veselja so se vlile i>o sestradanih licih pregnancev —• beguncev. Zopet bodo videli rudno zemljo!
Nikdar več vojne!
Vojno vojni!
Sledilo je leto Opojnega veselja in krvavih izbruhov jeze nad onimi, ki .^o zakrivili vse to strašno štiriletno trpljenje in gorje.
Ljudje so se le težko pomirili. Preveč smrti, preveč solz, preveč krvi, preveliko je bilo razdejanje.
Ljudje in narava so polagoma popravili *vse to. Vinogradi so zopet vzbrsteli, zasmejale so se nove hišice na poravnanih poljih je vzvalovilo žito, gozdovi so se obrasli, mesta so vstala iz razvalin. Vse so ljudje popravili---
Le mrtvih niso mogli obuditi in invalidom niso mogli vrniti njihovih zdravili nog in rok. ki so gnjile na vseh.koncili Evrope. In tudi oni, ki so oslepeli v veliki vojni, niso nikdar več gledali zlatega solnea.
Devetnajst milijonov invalidov je svetovna vojna pustila na vsem svetu!
IX1 set milijonov vojakov je u-smrtila!
Devet milijonov otrok je v tej vojni izgubilo starše!
Deset milijonov ljudi je bilo pregnanih s svojih domov!
Petnajst milijonov jih je u-mrlo za lakoto in kužnimi bolezni !
Koga ni strah teh pošastnih številk'
Gora denarja je bila izdana za to, da seje napravila vsa ta škoda, da je bilo toliko ljudi mrtvili in pohabljenih!
V	Ameriki so izračunali, da je stala svetovna vojna 400 mi-
■ lijard dolarjev.
Račun pravi, da bi za ta denar lahko ukrenili sledeče:
Vsaki družini v Združenih državah. Kanadi, Avstriji, Irski. Francoski. Belgiji, Nemčijo in Rusiji ibi lahko zgradili hišico z vrtom, ki bi stala 3100 dolarjev.
Od denarja, ki bi ostal, bi se v vsaki od teh držav lahko še zgradila po ena velika knjižnica in bolnišnica.
Kljub "temu bi ostalo še .toliko denarja, da bi od njegovih obresti mogli dajati 250 milijonov ljudem 1000 dolarjev letne pokojnine.
Lahko pa bi s? za ves ta denar kupili vso Francijo z Bel gijo vred.
V	zlatu bi teh 4d0 milijard dolarjev tehta<l©1600 mili jonov fantov. Naložili bi jih v 80, milijonov vagonov. To bi bil vlak. ti bi se 24 krat ovil okoli zemlje !
Ka&or so te številke pravlji-čne, resnične so. Tako resnične, da nam dovolj zgovorno kažejo, kak strašen, zločinski brez-misel je /bila svetovno vpojna.
B VAROV?"
New York, Tuesday, November 10, 1936
THE LARGEST SfflVENE DAJLT IN UJ9J3
(JrRAZIA DELEDDA:
Pred petimi leti sem se seznanila z dečkom s priimkom Repek, tako — imenujejo hudiča, ki ga, kakor veste, predstavljajo z repkom, zavitim nekoliko pod hrbtom. Repek je bil v resnici skrateljske barve, čeprav '.so bili na njegovem obrazu vidni znaki vseh človeških plemen:. imel je nos Etiopca, poševne oči Japonca, fina, zbadljiva usta severnega Amc-l ikanca ter raziumni izraz sard-skega dečka in celo pristnega Njujorčana*- Stanoval je nedaleč od naše hiše in pogosto smo mu zaupali kak majhen opravek. Tedaj je tekel, po o-pravl^jeni dolžnosti pa je sedel na tla in ostal ure in ure negiben, nebrižen; če pa ga je kdo kaj vprašal, je začel klepetati in ni nehal. Neko jutro sem ga našla sedečega na našem vrtu; sedel je z nogami navzkriž, nepremičen kakor Araibček v palmovi senci; ogromna bosa stopala so mu prebadali nešteti trni in koščki stt-kla; kodraste lase je imel pokrite s prahom in slamicami.
1*Hodiš v šolo?" sem ga vpraJšiifra.
"Da," je odgovoril in dvignil prebrisane oči k meni. "Prvi sem v razredu, pridom v tretjega in dobim tudi nagrado."
"Lepo! To se pravi, da se rad učiš."
"Ne, rajši sem pastir, k«>r pastirji spijo podnevi, ko je vroče, in bdijo ponoči, ko je hladno."
"Ha, pa pozimi?"
"Pozimi zanetijo velik o-gerij, spečejo celo ovco in jo pojedo."
"In ti, kaj ješ?"
"Ječmenov kruh."
"Vedno?"
"Vedno kruh."
"Tvoja mati ne kuha?"
"Moja mati je služkinja in se vrača domov šele ponoči."
"In tvoj oče?"
"Moj oče jo je pobrisal; šel je v Ameriko in naju je pustil na cedilu."
Krepki in razumni fant tam na tleli je bil v tem trenotku podoben ravnokar i zrn va ni rastlini.
"Ali vendar piše včasih in ti mu odgovoriš."
"Jnz!" je rekel ponosno, "Nikoli! Jaz njega ne bom potreboval. Pastir bom in našel bom zaklad md skalami, da, enega tistih zakladov, ki so jih j skrili velikani in jih čuva hudič. Da, jaz poznam mesta, ker hodim pogosto na Goro na-j hirat drva, ki jih nato nosim'
REPEK
k Mlinu. Celo za dve liri drv nesem, vse hkrati. Močan sem; da le streseni drevo, že ga po-derem. Sokole ujamem v letu. Znam posnemati vrano, lisico, vse živali. Ali naj pokažem? Nekega dne sem udaril s sekiro po skali in •slišal sem žveuket novcev: Drin, drin, drin. To je znamenje, da je notri zaklad. Tudi moj stric Mavro, ki je ;astir, ve, kje je ta zaklad, ali jaz ne povem nikomur točno kraja, ki mi ga je označil. Ne, ue l)oin povedal, nisem vohun, jaz ..."
"Vohuni," je nadaljeval, •'so vedno kaznovani, Ce kdo re za skrivnost, mora molčati. Drugi dečki, moji tovariši, ni-ko kos varovati tajnostj in če koga vidijo, ko stori kaj zlega, ga takoj zatožijo. Jaz ne; nisem vohun ne tat. Ali ste me morda kdaj zalotili 7>ri kraji 'Marelic ali smokev na vašem /rtu?"
"Kdo ve, kdo ve?"
"Ne prisegam, nikoli!" je za zakričal, in prekrižal roke na prsih v znak prisege. "Drugi kradejo. Kaj mi daš, če ti povem imena ?"
"Kako, ko pa ne tožiš?"
Pogledal me je v obraz, ne da bi se vznemiril, ali ni odgovoril. Isti dan sem imela priliko, videti njegovo mater, ubogo ženo, suho in rumeno, in sem jo vprašala, kako je z njenim sinom. .
"Xo govorite mi o njem, gos rm Grasija; hudoben ni, ali tako nagi ji v, da mu je obupani učitelj hotel dati eno liro, da bi se več ne povrnil v šolo. Jaz ga pošiljam nabirat drva, on pa vrže vrv na vejo in se guga. Pisala sem očetu, da bi ga vzel s seboj in ga naučil delati."
Ko je zvedel, da ga mati hoče poslati v Ameriko, je postal Repek še bolj plah in nezaupljiv. Nič ni hotel vedeti o omiki; ni hotel potovati, zadasto-vala so mu raziskovanja na Gori, kjer je vedno upal, da najde zaklad. Kar mu je mati pokazala v nekega jutra v začetku avgusta pismo in mu rekla: , "Fant, pazi, tvoj oče piše iz Amerike, da te h oče vzeti k sebi. Kakor hitro bo zbral denar za pot, mi ga bo poslal."
Repek se je začel jokati, vrgel se je na tla in je kričal:
"Da, recite mu, naj le pošlje denar; kupil bom ovce in jih bom pasel. Delal bom, da delal bom. Dajte mi vrvico;. odr slej bom prinesel vsak dan zvezen';} drv k Mlinu ..."
Mater je ganilo, dala mu je vrvco in- še kos črnega- kruha,
ali on je hotel pogače in ker je doma ni bilo, si jo je uboga žena morala iti k sosedi izposodit.
In deček je šel, odločen za vse, da mu le ne bi bilo treba iti v Ameriko; spotoma pa je dohitel dva beračka, ki sta se vsako jutro vzpela na Goro, da sta prosila ubogajine letovi-ščarje, utaSborjene okrog cerkvice Matere božje na Gori; slišal je, ko je eden rekel:
"Danes bova gotovo jedla makarone, zabel jene s piščan-čevo omako."
In drugi si je lizal umazane ustnice ter cmokal z jezikom.
"Danes bova gotovo jedla hruške, tiste rumene, mokaste kakor krompir."
Sprva se jima je Repek royal; potem je zamišljen vprašal:
"Kdo vama daje te dobre
reči
"Dekle, tam gori. Midva jim nosiva drva in v zameno dobiva toliko dobrih reči."
Cesta je bila strma, prašna; ali zgoraj so zagledali dečki morje, vse zlato, z modrim hribčkom spredaj, in začutili so hlad, kakor da je obala tam blizu. Okrog cerkvice so se dvigali šotori in koče; rumeno in modro oblečene deklice so se lovile po gozdu kakor pisani metulji, majhne pod stoletnimi gradovi in ogromnimi skalami.
Zgodilo se je, da so tudi Repka imeli za berača in neka rjava dekla z olivnim obrazom in z očmi kakor med, lepa ko Sa-marijanka, mu je naročila,.naj gre nabirat drv v gozd, da bo kuhala makarone; potem mu jih je dala. Pozabil je, da bi moral nesti drva k Mlinu in se je pomudil ter gledal igre le-(oviščanskih otrok, ki so iskali kačje gnezdo. Slišati je bilo tožbo gosti in zdelo se je, da drevesa mrmrajo, da bi spremljala tisti zvok, ki je bil podoben človeškemu glasu; še dekle, sključene med nizkimi kočami, so pripravljale kavo, pojoč žalotetno uspavanko.
Repek ni več mislil na Ameriko, niti na zaklad, ko je nenadoma-zagledal visokega mo-temnim obrazom, obroblje-
ŠTIRIST0LETN1CA DRŽA ZAVE ČILE
Pred 400 leti je prispel orjaški, v mnogih bojih osiveli eno-oki vojak v ddlino Aconcagua v sredini države Čile. S svojo majhno četo je bil odšel iz Cuzcoja v Peruju in je po težavnih potih prehodil več ko 3000 km. To je bil Adeiantado don Diego de Almagro, veliki tekmec ustanovnika mesl, Pi-zarra. Adelantado je menil, da je bil prvi, ki je stopil na čilska tla. A kako se je začudil, ko je dobil ondi Pedra Calva Barrientosa, ki je bil svetovalec in davčni upravitelj indijanskega. kralja Curaca. Temu prvemu belemu človeku, ki je prispel k Indijancem, je dal Pizarro za številne zločine odrezati ušesa. Ker se jo Ade-lantadu zdelo, da je ta neraziskana dežela revna in nerodovitna, se ni dosti zmenil zanjo in .je odpotoval nazaj. Potreboval je šest mesecev, c!k j< prehodil pot, ki jo zdai preleti letalo a- 11 in pol urah.
Ta oz4ca pokrajina, ki ni nikjer širja ko 500 km, a ima desetkrat tako veliko dolžino, se je pa naslednikom Adelan-tada pokazala v lepši luči. Don Pedro di Valdiviva je leta 1541 ustanovil v dolini, kjer so imele indijanske družine svoje koče, meteto Santiago, ki je š" zdaj glavno mesto čilske države. In Še dandanašnji se razvija; pred 16 leti je imelo 500,000 prebivalcev, zdaj jih je že 800,000.
-O
Mesto sliči severoameiiškim velemestom, saj ima številne donebnike, kjer so same razkošne banke. Šele v poslednjih letih so opustili mestni na. črt Karla V., po katerem je mesto razdeljeno na enakomor ne, četverokotne okraje.
Adelantadu bi se ne -iilo nikoli sanjalo, da se bodo pokrajine, ki jih je razočaran pustil vnemar, razvile v cvetočo državo, kjer biva dandanašnji po 15 ljudi na kvadratni milji in je več ko polovica obdelane zemlje. V teh 126 letih odkar
MATIČNA LADJA ZA LETALA
V Newport News v Virginiji so nedavno spustili v morje najnovejšo bojno ladjo "Enterprise" ki bo služila kol matična ladja za letala.
je Čile svobodna država, se je jako utrdila in razvila. Lc dvakrat so bile ondi nemirne dobe, od 1823—1831 in od 1924 —1932. Niti enega voditelja čilske države niso umorili, izmed 30 predsednikov (od leta 1817 dalje) je le. pet predsednikov odstopilo predčasno. Čil ska ustava temelji na ustavi i/, leta 1823, ki v bistvu še dandanes ureja državo.
Glede na gospodarstvo je imela država Čile dobre in slabe dobe; v 16. in 17. stoletju je imela največ dobička od pridobivanja zlata. Delavske moči so bile jako poceni, skoraj zastonj. Konkvistadorji so Indijance zasužnjili, jili z razbeljenim železom ožigosali in jim porezali prste na nogah, da niso mogli uiti. V 18. in v začetku 19. stoletja so izvažali predvsem srebro, baker in poljedelske proizvode. Sredi preteklega stoletja je zlasti angleški kapital povzdignil industrijo sal petra (čilski sal peter). Ta industrija je bila leta 1913 vprav na višku, ko je svetovna vojna, zaustavila cvetoči raz-
voj. Leta 1913 so izvozili 2 in 7'desetin milijona ton nitrata. Odtlej se je izvoz zmanjšal in je v poslednjih letih dosegel le še tretjino prejšnjega števila.
Ko je izvoz saipetra tako padel, je začela čilska vlada |>o-spesevati izvoz bakra, ki ga je lani izvozila 240,000 ton. Tudi pšenični pridelki rastejo. Ivo
v Južni Ameriki prištevati k državam prve vrste. Zunanja trgovina je prav na višku, saj je samo lani šlo v inozemstvo za 20 milijonov funtov blaga.
Xia pokopališču se poslavlja govornik <mI umrlega prijatelja ob odprtem grobu in pravi: 1— Naš dobri prijatelj je bil so leta 1541 Indijanci razdeja-j poklican s tega sveta nenado-li Santiago, je ostalo le še za ma sre(li družinske sreče in za-
prgiŠke pšenice v mestu; lani pa so jo pridelali 900,000 ton in izvozili 100,000 ton. Izvažajo tudi oves, ječmen, vino, koži?, zmrzlo meso in premog. Celo v oni čilski pokrajini, ki jo je Thomas Vavendish leta 1S26 imenoval "pristanišče lakote", in jo je leta 1826 označil geometer Parker King za najnero dovitnejšo in najbolj nezdravo pokrajino sveta, izvaža velike množine jajec. V poslednjih letih je narastel tudi izvoz zlata, ki so ga lani izvozili 22.000 unč (prej 1464 na leto.)
Dežela, ki je pred 400 leti tako razočarala Almagra, ne spada sicer k gospodarskim velesilam sveta, vendar jo moremo
pustiti je moral mlado, komaj 24 let staro vdovo. . .
Objokana vdova: — Opro stite, gospod, 22 let staro.
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
THOMAS SI OGLEDUJE PREMOGOVNIK
Socialistic ni predsedniški kandidat Norman Thomas si je nedavno ogledal premogovnike v okolici Hazel tona v Penn-sv Ivani ji. Pri tej priliki se je nai lastne oči prepričal, v kapnih razmerah, žive premogarji,-
za
nim z gosto, rdečkasto brado, stopajočega po rebri jagnjetom in z belo 7>sieo za seboj.
"Strte Mavro! Ali ste vi?" je kričal in mu tekel naproti.
Da, bit je prav njegov stric, ki je imel ovčji stan nedaleč od cerkvice in je prinašal mleko letoviščarjem. Stric Mavro je bil preprost človek, zato je bil pri petdesetih letih še vedno hlapec; zato je tudi, ne da (bi nečaka pokaral, začel z njim klepetati kot z resnim možem in mu je dal prav, v kolikor je tikalo potovanja v Ameriko. Tudi cm ni bil nikoli izven morskega okraja. — Repek ga je spremil do ovčjega stana, nekakšne koče iz vej, in zagledal je med drevjem -nekaj kakor bol in črn zid; kar se z ki odpre, razširi, spremeni lego; bile so ovce, ki so «?pale na kupu, a so se zbujale v večernem hladu in lotevale paše druga za drugo.
Repek je sedel očaran pred kočo, medtem ko je črno jagnje sesalo mleko iz psice in je stric Mavro pripovedoval zgodbo o izgnancu, ki je vedno nosil o-krog vratu novec iz časov Izraelcev, novec, ki ga je bil Jezus potrosil; zato moža nikoli ni zadela- sovražna.krogla in se ga ni lotila ne mrzlica ne tvori.
Tolik je bil čar, ki ga je občutil Repek, da je zaspal; pa še v spanju je videl padati na ob-
zorje luno, rdečo kakor koralni rog, in islišal je gosli daleč, kot vilinji glas ter razločeval mu-ljenje ovac in prasketanje stebel zlatega korenčka, lomečih se pod njihovimi zobmi; predvsem pa je slišal sladki, enoglasni zvok njihovih zvončkov, podoben zvenku kristalnih kozarcev, oi) katere kdo z nožem potrkava.
Beračka, ki sta se bila vrnila črnim ^ prejšnji večer v Nuoro, sta mu drugi dan rekla:
"Tvoja mati je besna ko ve-per; ko se vrneš, te hitro pošlje v Ameriko."
"Jaz pa ostanem tu gori!" je odgovoril. Dekla Samarijan-ka ga je pošiljala po mleko, vodo, drva, ona pa se je medtem pogovarjala z nekim dijakom; za plačilo je dobival Repek velikanske krožnike makaronov, rfža, ostanke jerebic, repe in glave postrvi, hruške, ki jih je načenjala gniloba kumare in paradižnike, zabeljene z oljem, s kisom, pokrom in soljo.
Nekega večera je občutil močne bolečine v trebuhu in sanjal je, da mu pes žre drobovje. Ni vedel, zakaj je žalosten: mala berača sta imela posebno veselje -s tem, da sta mu sporočala strašne stvari o materi; da bi pomiril ubogo ženo, je resno mislil na to, da bi iskal zaklad.
Nekega jutra torej je vzel sekiro strica Mavra in zaiblodil v gozd, ustavljaje se zdaj pa zdaj, da bi pobTtekal med visokimi, samotnimi skalami, ali pa je udaril z železom po granitu, ki je včasih zazvenel ko kristal. Tako je dospel v samoten hi strahoten kraj, kjer so imele skale čudne oblike, bile
v *
so. ko konji s Človeško glavo, žabe, ribe, kače; in tišina vse-
naokrog je njihovo tajinstve-nost še poglobila. Da bi se o-pogumil, je zaman posnemal vranji krik in tudi udarce pe-roti: kaka resnična vrana niu je odgovarjala, ali ne da bi ga to poživilo, je skrivnostni .strah v njem še naraščal. Vendar je nadaljeval pot, kajti spoznal je kraj, kjer je po pripovedovanju strica Mavra neki star pastir bil našel zaklad, in sicer kup zlatih novcev, ki jih je srečni mož hitel spravljati v svoj robec, kričeč blazen od veselja:
"Hudič, tokrat sem bogat!" Toda takoj so se novci v robcu spremenili v oglje!
Repek pa je bil odločen, da ne bo zinil in predvsem, da ne bo imenoval hudiča; zato se je pomikal naprej ostro pazeč on tih ,tudi zato, ker se je bal kač ki imajo srebm rep in bičajo in režejo obraz tistim, ki jih nadlegujejo.
Skale in vedno skale; a za skrotovičenimi drevesi, podobnimi strogim pošastim, je bilo morje in so bili hribi, ki so se videli kakor iz modrikastega snega; hipoma pa se je obzorje zaprlo in deček se je znašel na nekakšnem dvorišču, obdanem z ogromnim zidovjem, nebo tam gori je poglobilo svojo modrino, je skoraj potemnelo kakor zvečer. Tu in tam med skalami so bile široke in globoke luknje; iz ene izmed njih je nenadoma zasiknilo kakor vlak ko pridrevi iz predora. Leden pot, smrtna bledina sta pokrila Repkov obraz: vrgel se je na kolena in stisnil ustnice, da ne bi kričal; ali v hipu se mu je zazdelo, da se skalnati zid čudno giblje okrog njega in da je nobo še potemnelo; v glavi se mu je zvrtelo, dvignil je oči in videl tri gole velikane, ki so skakali s skale na skalo in so se
mu bližali. Tedaj je zakričal in se onesvestil:
Stric Mavro ga je našel tam i gori, ležečega na tleh ko mrtvega. . Xesel ga je k svojemu • ovčjemu stanu, nato v vas, kjer j so poklicali duhovnika, ki je! bral evangelij, da bi pregnal! prikazni, ki so mučile nesrečne-] ga dečka. Ali bledlo se m-u jej
še dalje o velikanih in hudobcih; tedaj so poklicali neko ženo, ki je vlila v kozarec sedem kapljic olja in pridela sedem koščkov žerjavice in je na ta način pripravila "vodo proti u-rokom", ki jo je dala piti bolniku; ta je na to kričal, a bled-
<Nadaljevanje na 4. strani)
Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem
SE
ZEE

31
iWolitvenike
en
v krasni vezi, importiranih iz starega kraja Slovenski molitveniki:
SVETA URA
v platno vez...............90
v fino usnje vez ..........1.50
v najfinejše usnje vez ____1.80
v najfinejše usnje trda vez 1.80
SKRBI ZA DUŠO
v platno vez.............. .00
v fino usnje vez..........1.50
v najfinejše usnje vez ....1.80
KVIŠKU SRCA
v imitirano usnje vez.......60
v usnje vez ...............80
v fino usnje \ez..........1.—
v najfinejše usnje vez ,...1.30 v najfinejše usnje trda vez 1J>0 ▼ bel celluloid vez.........1.20
NEBESA NAS DOM
v ponarejeno .............1.—
v najfinejše usnje vez.....1.50
v najfinejše usnje trda vez. 1.60
Hrvatski molitveniki:
CJtjehaj starosti, fina vez.....1.—
Slava Bogu, a mir ljudem
fina vez. ................liO
najfinejša vez.............1.60
Zvončec nebeški, v platno.......80
fina vez. .................1«—
Vienac, najfinejša vez.........1.60
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)	f
Child's Prajerbook:
v barvaste platnice vezano .30 v belo kost vezano........1.10
Come Unto Me
v platnice vezano .........30
v belo kost vezano.........35
Key of Heaven
fino vezano ...............35
v usnje vezano.............70
v najfinejše usnje vezano 1.20
Angleški molitveniki:
(ZA ODRASLE)
Key of Heaven
v celluloid vezano.........1.20
v celluloid najfinejša vez. . .1.50 V fino usnje vezano.......139
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano ......LSI
Ave Maria:
v fino usnje vezano......L4I
KNJIGARNA "GLAS NARODA'
«£9|
Pot-navzgor
New York, Tuesday, November 10, I 936
TWW EZWffWBT BUOVWITW DttLT IN UMOM*
□
24
ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
4*Tako ostani, Gita. ^ Sedaj bom delal dalje."
Džorž^pridno dela, Žarecega obraza in resnih, iskajočih oči gleda enkrat Gito, enkrat platno.
In medtem skoro nič ne govorita. Samo sem in tam kaka beseda glede slike. Džorž se je boril za svoj uspeh. Šele ko zaide solnce, preneha Džorž delati. In Gita iztegne
svoje zamrle n de in Džorž jo v plačilo iskreno objame.
• * *
Kakor ta nedelja je poteklo več -drugih nedelj.
Herman Hartman je pogosto prihajal k Feldmanovim. Zelo rad se je razgovarjal z Džoržem in Gito.
Ža čmerni obraz Feldmanove matere se ni mnogo zmenil. Predolgo jo je že poznal, da bi ga mogla oplašiti.
Da je Hartman občeval z Gito z veliko uljudnostjo, se stari ženi ni zdelo prav. Njenemu priprostemu duševnemu obzorju poljufoovanje rok in klanjanje ni ugagalo. Po njenem mnenju bi si morala Gita to prepovedati. Jezilo jo je tudi, da se je z Gito rajzgovarjal o vilsoko duhovitih stvareh. Se bolj pa jo je jezilo, da je pri teh razgovorih Džorž navadno mol eal. Mislila je, da tudi Džorž ne razume njunega razgovora in se je tudi v njem čutila užaljeno.
Toda glede Džorža je bila v zmoti. Z velikim zanimanjem je poslušal Gito in Hartmana in je bil vesel da je znala njegova žena tako razumno govoriti. Ponosen je bil na svojo ženo in jo je občudoval. Vedno bolj mu je prihajala zave,st, da je imela njegova žena v sebi nekaj posebnega, nekaj umetniškega, česar prej ni opazil.
Pa tudi Hartman je v svoje veliko začudenje opazil, da je bila Gfta zelo duhovita in duhovitejša kot marsikatera žena, ki jo je poznal. Celo navduševala ga je in je znala slediti na polju, o katerem ji ni prisodil znanja.
Nekega večera po razvnetem razgovoru jo pogleda naravnost v obraz in pravi:
"Ali veste, da vas občudujem, gospa Gita? Bila bi kras vsakega lepega in duhovitega salona,"
"Šele pred kratkim pa ste nam rekli, da sovražite pri'liz-njenost in da vam je ljubša odkrita grobost."
Hartman pa resno zmaje z glavo.
"Za to priliznjenost tega ne smete smatrati. To je prepričanje. Veš kaj, Džorž, kadar boš enkrat slaven slikar, tedaj bo šele tvoja žena na pravem mestu. — Sedaj bi moral Džorž malo med ljudi in vi ž njim, gospa Gita. Ko bo svojo novo s liko potelal na razstavo, tedaj morajo že o njem govoriti. To zimo morate olbiskati velike umetniške zabave. Jaz pa bom sem in tam v listu objavil kake novice. Mogoče tako-le: Slikar Feldman je bil tudi navzoč s svojo odlično gospo. Imela je nenavadno krasno obleko. Zlato barvano iido s starimi, rumenimi čipkami. Najnovejša slika še mladega, pa že s lavnega slikarja, bo podoba njegove mlade žene. Me-
rodajni krogi se za to zelo zanimajo. In tako--kaj
praviš temu, Džorž?"
"Da si še vedno stari šaljivec. iSploh pa bi mi bilo tako' pfsanjej zoprno. To veš."
"Žal. To je ravno slabo. Dobro. Toda brez oglaševanje danes ne gre več. Pametnega in dostojnega oglaševanja se niti najboljši ljudje ne boje. Kaj mislite, gospa Gita o tem?"
"Da se še brez potrebe preveč razvnemate. Nekaj časa moremo «e potrpeti, da ne "bova navzoča", pa. če imam "zlato barvano žido", ali ne. Sicer pa vam vsa čast, ko znate tako krasne obleke iz nič pričarati. "Zlato barvano" sem v resnici videla pred sebog."
Hartman se smeje
"Kaj ne, našim najboljšim šiviljam posezam v njihovo delo? Zakaj pa ne bi hoteli biti "navzoči?"
"To je samo po sebi prepovedano, gospod Hartman. £a take stvari pri nais še ni dovolj denarja. Toda mogoče pridemo se kdaj tako daleč. Potem pa boste lahko pisali. Tudi jaz mislim, da se primernega oglaševanja ni treba bati, ako lioče kdo stopiti v javnost.'*
"Dobro! V resnici ste zelo razumna gospa. Torej bomo se malo počakali. Sedaj je oktober. V maju bo odprta umetniška razstava. Do takrat mora biti tvoja slika gotova. Moreš si tedaj vzeti dovolj časa in vse dobro napraviti, četudi so ti na razpalago samo nedelje. Na razstavo pa jo boš na vsak način poislal."
"Čc pa jo sodniki zavrnejo 7"
4'Samo počakaj. Na to možnost sedaj ne bomo niti mislili. Zberi vse svoje moči. Gospa Gita, ne smete ga izpustiti, to vas prosim."
GHa prime Džorzevo roko in globoko vzdihne.
"Kar je odvisno od mene, se bo zgodilo."
"Samo rada bi vedela, kdo i<zmed vas treh je najbolj neumen," pravi tedaj gospa Feldman jezno.
Hartman se smeje obrne.
"Jaz, mama Feldman, pri tem ni nikake dvojbe. Ko bi
bilo po vašem, bi bil že davno kot splošno nevaren na varnem kraju, kaj ne?"
"Vse kar rečem, obrnete na smešno. V mojih mislih pa ni prav nič smešnega."
Hartman skoči na noge in se postavi pred njo. Oči mu zažare. Nato pa se zresni.
"Ko ne bi natančno vedel, da bova nekega dne Še dobra prijatelja, sploh ne bi več prišel v vašo hišo."
"To bi znala prenesti," pravi suhoparno.
•Hartman pa se glasno zasmeje in položi roko na njeno ramo
"Ne verjamem. Iz hrepenenja po meni bi skoprneli, mama Feldman. Nad kom bi zlili skledo svoje jeze, ako se vam ne bi zopet in zope velikodušno ne postavil na razpolago T Brez mene sploh ne bi mogli več živeti."
"Nič ni močnejšega kot močna samozavest."
"Kaj ne? To pravim tudi jaz. In kot se mi boste gotovo nekega dne opravičili za vse svoje jezne besede, tako gotovo bom še večkrat prišel v vašo hišo na prijazen razgovor s tema dvema in na vesel prepir z mojo pošteno sovražnico, mamo Feldmanovo. Herman Hartman ne Vbeži pred vrečo surovosti."
(Dalje prihodnjič.)
j/ucJuftaVa*
Lahka Kaja!
Zaščitite to grlo!
Zaustavite ta kašelj ... to sirovo draženje . . . eezite po lahki kaji . . . po Lucky! Bodisi da kričite in nazdravljate igralcem, ali pa samo govorite, pojete in se smejete doma, je na vasem grlu davek, ki ga težko prezrete. Zatorej ko izbirate vašo kajo, se izplača dvakrat pomisliti. Sezite po lahki kaji . . . Lucky ... in dobite dobrodošlo zaščito grla,t ki jo nudijo samo Luckies — izključno zaščito procesa, "It's Toasted." Ko greste prihodnjič kam, vzemite dosti Luckies s seboj. Niso samo dobrega okusa, ampak tudi ohranijo dober okus ves dan . . . kajti Luckies so lahka kaja — in lahka kaja pusti grlo čisto — čist okus.
NI KAZNI ZA GRLO! — Je lahka kaja
čs sts hripavi pri igri, to ni od ksjonja . . . c® kadite lahko It* jo - Lucky. Ko moški s košaro kriči "cigare, cigarete," kriknite za lahko kajo . . . kriknite "Luckies!"
* * ZADNJA NOVICA! * *
Samo 3 krat sem zamudil poslat) svo{o pristopnico" — Mornar
Mornarji Strica Sama dobe čas za preizkušnjo svoje isvesbanosti ▼ vali Lucky Strike "Sweepstakes." Mornar Spangenberger z U. S. S. Mississippi je navdušen prijatelj "Sweepstakes" in piše: "Samo trikrat sem zamudil
poslati svojo pristopnico. Pošljem jo- kadar bo je ladja ▼ ameriškem vodovju."
Ali ste se vi že pridružili T Ali ste dobili vase okusne Lneky Strikes? Naravnajte na "Your Hit Parade" — ob sredah in sobotah sveeer. Poslušajte, sodite in primerjajte melodije — potem pa poskusite Vaše Laeky Strike "Sweepstakes."
In če še ne kadite Luckies, kupite danes zavojček in jih poskušajte. Mogoče nečesa pogrešala.
lahka k
a n k a k a / a
BOGATEGA, ZRELEGA DELA TOBAKA - "ITS TOASTED"
Copyrlrtt HS8. The American Tobceee
LJUDJE Z OKROGLIMI UHLJI IN BRADATE ŽENE
V	južni Franciji, v Cascogni in Guyenni, živi čudna človeška rasa, kateri izvora učenjaki še zdaj ne poznajo točno. Ta rasa je tudi po naravi sami kaj čudno zaznamovana. Razen malih znamenj v laseh, na rokah in nogah imajo ti ljudje okrogla uišesa brez ušesnih blazinic. Odkod izvira ta ra<sa Ca go to v, kako je prišla do svojih posebnosti, če nihče točno ne ve. Ni namreč izključeno, pa niti potrjeno, da je pravilna domneva modernih raziskovalcev, da so ti ljudje potomci v raznih krajih naseljenih gobavcev, ki so bili že v srednjem veku strogo ločeni od zdravih ljudi. Oblika njihovih uhljev brez blazinic je bodisi podedovani preostanek, ali pa pojav bolezni njihovih davnih prednikov. Seveda so to samo domneve.
V	aepartmentu Lot-et-Gaton-ne, imajo ženske brke in brade. Po statističnih podatkih ima v tem departmentu vsaka deseta žeriska brado, toda ne nežnih
»ooooooooo o^mju^uuj^oso*
PLSlte nam za cene rosnih 11-■tov, rezervacijo kabin In po-JasnUa sa potovanja.
SLO VE NIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) SIC W. 18th St, New York
>000000800000*
dlačic, temveč pravo dolgo brado, ki je njena oblika celo podvržena modi. Starejše žene svoje brade skrbno negujejo, mlajše si pa prizadevajo odstraniti jih. Čim se pa postarajo, se sprijaznijo s svojo u-sodo in puste brade mirno rasti. Zakaj imajo baš v tem delu Francije žene brade, tudi še ni znano. Učenjaki domnevajo, da je kriva bodisi voda ali pa posebno podnebje. Znanost pa teh domnev še ni potrdila. Kakor pri ljudeh z okroglimi uhlji tako gre tudi pri bradatih ženah samo za zunanje znake, ki nimajo nobenega vpliva na zdravje. Na svetu so pa tudi kraji, kjer se neprestano ponavljajo iste bolezni, ki so tako rekoč zvezane z dotičnim krajem.
Tako je v Mehiki, v državi Oaaca vasica, kjer imajo vs; prebivalci isto bolezen. Vse vaščani so namreč slepi. Če se že kdo ne rodi slep, pa gotovo oslepi že v prvem letu po rojstvu. Nesrečnim prebivalcem te vasice Tiltepec po imenu, ni mogel še nihče pomagati. V zadnjem Času so pa prišli vsaj na vzrok te čudne slepote. Dognali so namreč, da zanese kri sesajča muha v človeško telo kakor las tankega črva in to je povzročitelj slopote. Dokler to-r^j ne bodo zatrli teh črvičkov, ne bo-mogoče ljudem pomagati.
Moški prebivalci švicarske vasice Tenna so bili podvrženi silni krvavitvi. Če se je kdo le malo urezal z nožem, je bil,v smrtni nevarnosti, ker se navadno kri ni dala ustaviti. Ta bolezen se je razširila potom
neke zakonske dvojice in skoraj .'»00 let je niso mogli zatreti. Ljudje so bili brez moči, ker ni nihče vedel, kdo bo to bolezen podedoval. Ženskam je prizanesla, toda samo po njih se je podedovala iz pokolenja v ]>o-kplenje. Če je bila žena iz krvaveče rodbine, so tudi njeni sinovi dobili to bolezen. Končno so jo imele vse družine. Mladi ljudje so pa začeli bežati iz vasice, selili so se drugam, da bi ušli nevarni bolezni. In ker se nekatera dekleta raje ne o-može, kakor da bi širila bole-j zen. je ostala vasica končno* brez krvavečih ljudi.
stavil niti preti domačimi živalmi, kajti v stanovanju so našli zadavljenega tudi domačega psa, dve mački in celo majhnega škorca v njegovi kletki.
REPEK
Nadaljevanje s 3. strani.
lo se mu je še in še. Končno so poklicali zdravnika.
"Ima močno želodčno mrzlico," je rekel in predpisal Repku trikratno čistilo.
SHIPPING NEWS
Na parnlhih, kf M Trie v domovino izleti pod
izkušenega sprem!}«val
HI3A GROZOVITE SMRTI.
V	kraju Stawv v poljskem okrožju Kielce se je zgodil nepopisno grozoten zločin.
V	kraju živijo po večini žid je. Ko je te dni prinesel neki pismonoša luradno listino za trgovca Cliaima Schmulefzika, in mu na ponoven poziv nihče ni odprl vrat, je opozoril policijo, ki je vlomila v stanovanje in preiskala hišo. V raznih prostorih so pri tem našli trupla trgovca Schmulefzika, njegove žene Leje, njegove sestre Ruth in Ruthinega zaročenca, učitelja Rosela Wolfa.
Te štiri osebe je neznani morilec, ki je moral razpolagati s silno močjo, kakor so kazali znaki na truplih, zadavil z golimi rokami. Kako se je moglo to zgoditi, ne da bi nihče slišal klicev nesrečnih žrtev, si ne vedo razlagati. Zgoditi se je moralo kvečjemu tako, da je po vrsti zvabil četvorico v kakše noddaljen kot prastare hiše in jih tam umoril, potem je pa žrtve ?vlekel v različne prostore. Njegov bes se ni u-
Leta so minila. Repek je našel zaklad, ne da bi ga dalje iskal, kajti njegov oče mu je poslal 300 lir iz Amerike, kupil je štirideset ovac in psa: zdaj mu je 15 let ni bolj ko kdaj želi, da ne bi nikoli zapustil rojstne gore, ker je prepričan, da je videl to, česar ne vidiš, če obletiš ves svet: velikane.
Videla sem ga spet te dni: sedel je na kamen i tem pragu ograde, jedel svoj ječmenov kruh in gledal pasoČe se ovce.
Mir svetega, blaženega večera se je zrcalil v njegovih o-čeh: zobje so se mu svetili in njegova postavica, siva in črna se je stapljala z ozadjem pokrajine, z granitnimi skalami in s temnimi drevesnimi debli. Tako je bil tudi saim del samotnega in veličastnega kraja; ko mi je pripovedoval svojo prigodo, bi mu bila skoraj verjela. Kdo ve? Morda res bivajo velikani v skrivnostnem svetu gora; skale kopičijo in gojijo večno čvrstvo in sveže hkratu. Toda mi, prebivalci mest, jih ne vidimo, ker se skrijejo, ko se prikažemo. Boje se nas, kakor se mi njih bojimo.
11.	novembra: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre
14.	novembra: Rex v Genoa
18. novembra:
Queen Mary v Cherbourg
>'0. novembra:
Bremen v Bremen
lil. novembra:
Lafayette v Havre Saturnla ▼ Trst
£5. novembra: Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg
-S. novembra: Conte di Savoia v Gen o*
2.	decembra:
Queen Mary v Cherbourg
3.	deecmbra:
Cham plain v Havre
4.	decembra: Europa v Bremen
5.	deecmbra: Vulcania ▼ Trat
9. decembra: Normandie v Havre Berengaria v Cherb< /U^g
12.	deecmbra: Rex v Genoa
15.	decembra: Bremen v Bremen
16.	decembra:
Queen Mary t Cherbourg
£6. decembra: Normandie ▼ Havra