357
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. 71.
Krušnica.
Najznamenitejša krušna bilina ekvatorijalnih krajev je krušnica (Artocarpus incisa). Drevo je to, na katerem, rekel bi, raste gotov kruh. Krušnica je član vrlo razširjene biliuske fainiiije, familije kopriv. Krušnica gre do višine 15 do 20 7n/, in debela je kot možak čez pas. Njeni svetlucavi debeli peresi so prekrasno razcepljeni, in celo deblo pokazuje se nam v tako lepem liku, kakor nobeno naše drevo. Ob tej lepoti se odlkuje krušnica z nenavadno in vrlo redilnimi plodovi, v čemur ž njo ne more tekmovati nobeno drugo drevo. Plod krušničin je velik kot glava človeška in malone povsema okrogel. Osem ali devet mesecev je drevo vedno poluo, ter se ves ta čas razvijajo neprestano novi cvetovi in novi plodovi, tako da na drevesu nahajamo vedno plodov v vseh stopinjah razvoja. Plodovi ti se redkokedaj jedo surovi, navadno se na razne načine prirejajo. Preje preden plodovi dozore, obero jih. Ta čas jim je koža že zelena, a sredica bela kot sneg, ter močnata in mehka. Koža se potegne s ploda, a sredica ovije s perjem, ter potem speče med razbeljenim kamenjem. Tako spečena sredica ima okus Kot pšenični kruh, samo da je nekoliko slajša. Kedar  plod  na   drevesu   popolnoma  dozori,   tedaj   se v
njem večina škroba pretvori v slador, kakor pri banani, in zato mu je sredica sedaj postala sočna in ponekoliko rumenkasta. Takov zrel plod more se tudi surov jesti, samo da je odurnega okusa. Tri mesece ni na krušnici plodov, in ljudje bi bili brez hrane, ako se ne bi za ta čas naprej preskrbeli. Nabero namreč nezrelih plodov in olupijo, potem jih zmečejo v obzidane jame, s perjem pokrijejo in s kamenjem oblože. Stisnjeni plodovi v jami začno vreti in se skisajo. Napravi se nekako testo s tega, ki je prav takega okusa, kakor zelo spečen kisel kruh. Kolikor je treba tega testa za vsaki dan sproti, toliko ga vzamejo iz jame. S tega testa zgnjeto kot pest veliko koso\e, zavijo jih v perje in speko na razbeljenem kamenju. Taki kruhki se drže več tednov sveži in dobri, ter so vzlasti za potovanje velike vrednosti.
Krušnica rodi tako bogato, da tri drevesa morejo osem mesecev enega človeka popolnoma prehraniti. „Kdor v svojem življenju zasadi deset krušnic", pripoveduje glasoviti potnik Cook, „spolnil je svojo dolžnost". Na mnogih otoidh je običaj, čim se komu dete porodi, da tudi krušnico vsadi. To je nekaka dota detetu, ta krušnica je njegova svojina, svetinja je to, v katero ne sme nikdo tiščati. Krušnica se vrio lahko razploduje. Treba je samo v zemljo zasaditi odrezano vejo, pa zraste novo drevo. Seme se v plodu nič kaj ne razvija, zato se krušnica s semenom ne razploduje. Stanovniki tropskih otokov grade svoje kolibe najraje pod krušnicami, ker tu imajo ne samo hladu in zavetja,  temveč  tudi hrano.
Krušnica raste po vseh otokih Indijskega oceana, ki se nahajajo bliže ekvatorju, pa po vseh otokih Tihega oceana od Sumatre vse do otočja Marquesas. Kedar so Evropejci prvikrat na te oto&e stopili, povsodi so uže našli vzgojenih krušnic. Divjih krušnic doslej nikjer niso našli, povsodi rasto samo vzgojene in požlahnene vrste, kajti kjerkoli je krušnica rastla, tamo se je tudi človek naselil, pa krušnico vzgojil in požlahnil. V Ameriko je dospela krušnica še le koncem prešlega stoletja.
Angleški naseljeniki na Antilskem otočju so prosili vlado angleško, naj jih preskrbi s to koristno bilino. Vlada jim je prošnjo uslišala, in poslala kapitana Bligha v Tihi ocean na Tahitsko otočje. Tu so naložili na brod 1000 mladih drevesc v loncih in skrinjah, in vzeli tudi mnogo vode za prilivanje 1789. 1. No, ta pot se kapitanu ni posrečilo poslanje. S podporo angleške vlade se odpravi Bligh zopet na pot in sedaj naloži 1200 mladih drevesc, tako da je brod bil podoben plavajočemu vrtu, in 1793. 1. je prispel srečno na otok St. Vincent, kjer je posadil prve krušnice. Od tu so se kmalu razširile po mnogih ekvatorijalnih krajih ameriških. Mislili so s tem za robeve dobivati nove hrane, ali robovi so raje imeli banano, in zato se krušnica nič kaj ni udomačila v Ameriki.
V   Indiji in   na  moluškem   otočju   raste   še   druga vrsta krušnice, kateri je perje nerazcepljeno.    Njeni po-dolgasti plodovi so po 50 % dolgi,   ter so isto tako re-dilni, kakor poprejnih vrst, samo da se jim sredica brzo spremeni in pokvari.