Posamezna Številka Din 1*—. Poštnina plačana v gotovini. iTBV. 27. V LJUBLJANI, v soboto, dne 28. februarja 1925. LETO H NARODNI D Izhaja vsak dan opoldne, izvsemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20 —, inozemstvo Din 50-—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 18. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Ogiasi pu terifu Pismenim vprašanjem naj se priloži snaiska /.a odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.688. Blok Narodnega sporazuma. Men naj o olj upravičenih očitkov, ki so jin iznesli nasprotniki opozicionalne-ga bloka, je bil očitek, da je politika opo-zieionalnin strank nejasna, meglena in polna nasprotij. Radič je bil glasnik re-publikanstva, Spako odločen monarhist, Radič je bil celotno na stališču kmetskega separatizma, Davidovih je bil odločen jugoslovanski unitarist, Radič se je ponašal s svojo zvezo z Moskvo, vsi ostali niso od Moskve niti slišati hoteli in poleg teh političnih razlik je bilo še vse polno socialnih, kulturnih in gospodarskih. Ni čuda, če so nasprotniki opozicionalnega bloka kričali, da bo država razpadla, če jo dobi tako pisana dr užba v roko. Kakor pa je bil ta argument razumljiv, tako pa vseeno ni bil točen, ker spregledal je eno odločilno dejstvo — voljo vseh opozicionalnih strank, da pride med njimi do enotnosti in da se izloči iz državne uprave to, kar je bolelo vse. Pregovor pravi, da volja gore premika in resničnost tega pregovora se je izkazala tudi na opozicionalnem bloku. Kadar obstoji na obeh straneh volja za sporazum, tedaj mora tudi do sporazuma priti! lu med opozicionalnimi strankami je prišlo do sporazuma in dokaz temu je blok narodnega sporazuma xn seljačke demokracije. Kadar je sklenjen kak sporazum, potem je prvo vprašanje, na kateri podlagi da je bil sporazum sklenjen. Dasi se vsebina sporazuma iz lahko umljivih razlogov se prikriva, vendar se ve, da je podlaga sporazuma znana deklaracija Davidovičeve vlade, katera deklaracija je bila svoje dni odobrena tudi na najvišjem mestu. Z drugimi besedami se pravi to, da bo politika bloka narodnega sporazuma vseskozi realna in da bo v vsakem oziru v okvirju zakona in brez nevarnih ekstremizmov. Posvetila bo v prvi vrsti svojo skrb izboljšanju državne uprave, dočim bo za notranjo politiko merodajen Marinkovičev uaorl o samoupravi. S tem, da se je postavil blok narodnega sporazuma na tla Davidovičeve deklaracije, je dokazal svojo pozitivnost ker se je v vsem izjavil za zadržavno stališče. To dejstvo pa je posebno pomembno, ker so v bloku narodnega sporazuma zastopani Srbi, Hrvati in Slovenci in je z. blokom že najdena formula, ki more združiti vsa tri plemena na pozitivnem in složnem državnem delu. To, kar smo v Jugoslaviji tekom vseh šestih let najtežje pogrešali, sporazumnega dela vseh troh plemen, to je z blokom narodnega sporazuma doseženo. Kadar se sklene pošten kompromis, mora vedno ena ali druga plat popustiti. Naslaja torej vprašanje, kdo je sedaj popustil in v koliko. Mislimo, da že ime bloka pove, v katerem oziru, da so izvršeni kompromisi. Riok se imenuje: blok narodnega sporazuma in ljudske demokracije. Prvi del naslova kaže po-. puatitev Radiča, drugi del popustitev Davidoviča. V nacionalni politiki je popustil Radič, v splošni ljudski Davidovih. In da je temu tako, dokazujejo poročila, ki so spremljala vest o ustanovitvi bloka. Republikanstvo 1IRSS je s priznanjem monarhije po angleškem vzoru izločeno iz nadaljnegn poteka naše notranje politike. Ločitev od Moskve spravlja HRSS iz polja ekstremne politike na tla realne politične borbe. In separatistično ozko hrvatsko stališče se je moralo umakniti jugoslovenskemu. Po ustanovitvi bloka narodnega sporazuma. Beograd, 28. februarja. Včerajšnji dan je prešel brez vsakih važnih političnih dogodkov. V politični situaciji je nastal nekak zastoj. Radikalni tisk zato agresivno nastopa proti bloku narodnega sporazuma in skuša prikazati sklepe šefov bloka za nemogoče. Blok narodnega sporazuma in seljačko demokracijo imenuje »babilonski stolp % ker so odpadle namreč vse kombinacije o možnosti približanja posameznih opozicijonalnih skupin radikalom. Vsi politični krogi živahno razpravljajo o daljnem razvoju situacije in pripominjajo, da bo skoro prišel čas novih volitev, ker bi se le na ta način dale popraviti napake in nasilje* ki ga je vršil sedanji režim pri prejšnjih volitvah. Vlada bo skušala izvesti svoj program, toda sumijo, da bo ž njim tudi uspela. Že vsled dejstva, ako bo prišlo do abstinence 140 narodnih poslancev, se bodo morale vršiti nove volitve, na katerih bo opozicija brezdvomno dobila absolutno večino in bo sposobna za delo v skupščini. Včeraj popoldne je Pašič sprejel na svojem domu več politikov, med njimi Gjuričiča in Krsta Miletiča. Pred rekonstrukcijo vlade. Beograd, 28. februarja. Včeraj se je v političnih krogih razpravljalo predvsem o bloku narodnega sporazuma. O sporazumu opoz. strank krožijo najrazličnejše vesti. Radikali izključujejo vsako možnost, da bi blok nastopal kot celota in pravijo, da bi se oni mogli pogajati le s posameznimi člani bloka. Mogli bi se pogajati tudi s HRSS in z njo skleniti poseben sporazum. Drugi zopet pripominjajo, da so to le intrige radikalov, ki skušajo uvesti nesporazum v blok in ga razcepiti. Mnogo pozornosti so radikali posvetili vprašanju rekonstrukcije kabineta. V slučaju, da se nadaljuje sedanja politika, bi prišlo v posameznih resorih le do manjših sprememb. V glavnem ni težko določiti stališče SDS. Radikali pravijo, da bi mogli dati samostojnim demokratom največ tri portfelje: ministrstvo prosvete, trgovine in industrije in ministrstvo socialne politike. Poleg tega so pripravljeni radikali odstopiti sam. demokratom še podtajniško mesto v notranjem ministrstvu. V radikalnih krogih se je tudi imenovalo osebe, ki bi prišle za ta mesta v poštev. Prosvetno ministrstvo bi obdržal še naprej Pribičevič, Grisogono bi prev zel min. trgovine in industrije, socijalno politiko pa dr. Gregor Žerjav in končno še podtajniško mesto Juraj Demetrovič. Notranji minister pa bo v rekonstruirani vladi ostal še nadalje Boža Maksimovič »Novosti* o sporu med SDS. in radikali. Beograd, 28. februarja. Včerajšnje zemljoradničke »Novosti« pišejo pod naslovom »Korupcija samostojnih demokratov« sledeče: »Pri radikalih obstoji tendenca, o priliki rekonstrukcije vlade potisniti samastojae demokrate iz vseh resorov, katere hi mogli (oziroma »so jih« mogli finaal-no izkoristiti.« Radikali pravd jo, da so samostojni demokrati na račun dria-| ve vodili volilno kampanijo in finame-| no podpirali svoj strankarski tisk v ■ Zagrebu, Beogradu, Ljubljani in dru-j god. Radi tega so finance popolnoma pasivne. V zvezi s tem napadajo »Novosti« tudi dr. Žerjava. RUMUNSKA KRALJICA V BEOGRADU. Beograd, 28. februarja. Včeraj se je vršila v dvoru čajanka, katero je priredila rumunska kraljica. Čajanke so se udeležili g. Ljuba Jovanovič, Ninčič in Marko Gjuričič s svojimi soprogami, dalje diplomatski zastopniki in naši poslaniki v inozemstvu Vučkovič, Smodlaka in Grol. Rumunska kraljica se je z vsemi povabljenimi gosti seznanila in se z njimi prijazno razgovarjala. Po informacijah z merodajne strani, bo kraljeva dvojica poleti posetila več mest v Dalmaciji, Primorju in Zagorju. DRUGE KOMBINACIJE. I Beograd, 28. februarja. V radikalni!) krogih so mnogo razpravljali o pogostih sestankih in razgovorili med Paličem in Jovanovičem. V tem slučaju bi bila koalicija P. P. še nekaj časa na vladi, dokler se popolnoma ne razčisti situacija in ne stopijo v ospredje druge kombinacije. Opozici-jonalni krogi, ki se nahajajo v Beogradu menijo, da imajo razne radikalne verzije te vrste namen polagoma razbiti opozicijonalne vrste. Opo-zicijonalni krogi naglašajo, da vse te intrige radikalov ne bodo uspele in da so obsojene na propast. V opozi-cijonalnem bloku vlada popoln sporazum. Živahne komentarje vzbujajo zlasti radikalne vesti o osebah, ki bodo izpadle iz rekonstrukcijske vlade. To bi bili: Edo Lukinič, Ninčič, na čigar mesto bi vstopil Spalajkovič in bi Ninčič v tem slučaju prevzel poslaništvo v Londonu. Dalje bosta izpadla iz kabineta tudi Miša Trifunovič in Velja Vukičevič, ki nista Pašiču po godu. Kakor vse izgloda bo najtežje ukloniti Ninčiča. Z razčiščenjem teh vprašanj pa se bo pričelo po sestanku narodne skupščine in po verifikaciji mandatov. NAPAD NA DR. BEDMENA. Banjaluka, 28. februarja- Sinoči je skupina omladincev napadla tajnika jugosl. muslimanske organizacije dr. Mehmeda Behmena. Intervenirati je morala policija, ki je dr. Behmena obsodila na 200 Din globe. SESTANEK HRVATSKIH, POSLANCEV. Zagreb, 28. februarja. Vsi hrvatski poslanci so pozvani na sestanek v Zagreb, ki se bo vršil v torek, 3. marca. »BALKAN« PRED KONKURZOM. Beograd, 28. februarja. Včeraj je lashnik »Balkana« g. Švetolik Savič zahteval od trgovskega sodišča zasilno poravnavo. Savič pravi, da znašajo aktiva 9 milijonov dinarjev, pasiva pa 4 in pol milijonov dinarjev. Glavna upnika sta Narodna banka in Hipotekarna banka. V svoji predstavki pra- vi Savič nadalje, da bo dolg popolnoma poplačal v treh letih z 12% obresti. PIRITI NOVEMU TISKOVNEMU ZAKONU. I Beograd, 28. februarja. Akademska J omladina na beograjski univerzi pripravlja velik miting proti novemu ti-1 skovnemu zakonu. Skratka: Vsi povojni izrastki seljačke politike so odhiti in ostala je le jugoslovanska seljnčka politika. Tej pn so je približala demokratska stranka in tako le utrdila svoje stališče v narodu, ki je po ogromni večini se-ljački. To so osnovne linije, na katerih je zgrajen sporazum in te linije dokazujejo, da so je opozicija oprostila svoje na j večje napake in da stopa v novo parlamentarno borbo kompaktno in z jasnim programom. Zato pa je tudi sedaj vse drugače zavarovano proti raznim intrigam, knkor je bilo preje in ponovitve lanskega slučaja se ji ni več bati. Z blokom narodnega sporazuma je določena smer naše bodoče jugoslovanske politike, zakaj jasno je, da bo mogla ob- stati v Jugoslaviji samo tista politika, ki bo zadovoljila vsa tri plemena. Kakor smo država Srbov, Hrvatov in Slovencev, tako mora hiti tudi vladajoča ona politika, za katero pravijo Srbi, Hrvati in Slovenci, da je njihova. Doseženi sporazum še ni izdelan naravno v vseh podrobnostih, temveč je treba to delo še dovršili. Z ozirom na dobro voljo v vrstah opozicije ne dvomimo, da bo tudi to delo srečno dovršeno. Upamo to toni bolj, kor bodo nasprotniki opozicije poskrbeli, da bo opozicija vedno bolj enotna in da bo že zaradi njih preprečila vsako nesoglasje. Blok narodnega sporazuma je prvi veliki aktivam v naši notranji politiki in pričetek skupnega zndržavnega dela vseh treh plemen. In zato ga pozdravljamo. I POGREB CARUGE IN PRPIČA. t Osjek, 28. februarja. Včeraj popoldne so sneli trupli obeh zločincev Ča-ruge in Prpiča in ju odpeljali na po-j kopališče. Najprej so pokopali Čaru-go v pravoslavnem delu in potem Prpiča v katbliškem delu. Pred sodnim poslopjem se je zbrala velika množica ljudi. Za mrtvaškim vozom je korakala tudi stara Čarugova tetka s svečko v roki. NOVINARSKI DOM V ZAGREBU. ✓' Zagreb, 28. februarja. Včeraj se je vršila seja novinarskega udruženja, na kateri so razpravljali o zgradbi novega doma za novinarski klub v Zagrebu. EKSPLOZIJA MUNICIJE V TREBINJU. Sarajevo, 28. februarja. Včeraj je eksplodiralo veliko municije v trgovini Babiča v Trebinju. Nato je natrta) še požar, ki je uničil več poslopij In zahteval eno človeško žrtev. Ivan Jelačin ml.: Na gonjo, ki jo je uprizorilo > mladinsko« časopisje proti moji osebi, ne morem molčati. Moj odgovor pa ni namenjen »Jutru«, »Slovenskemu Narodu« in »laboru«, proti katerim listom sem že vložil tožbo radi žaljenja časti in ovadbo aa državno pravdništvo radi pozivov na gospodarski bojkot mojih podjetij, temveč naj veljajo moje odkrite besede mojim stanovskim tovarišem — slovenskim trgovcem. Ko sem ob prevratu pred šestimi leti posegel intenzivno v organizatorno delo aažin trgovskih in drugih gospodarskih institucij, tedaj me je k temu delu v javnosti napotila edino zavest, da je dolžnost vsakega slovenskega inteligenta živahno sodelovati pri urejevanju mnogo-brojnik gospodarskih, socijalnih in kulturnik nalog in pomagati pri zgradbi na-Že svobodne države. Sledil sem temu svojemu notranjemu klicu, zavihal rokave in krepko prijel za delo pri vsakem gospodarskem vprašanju, ki se je pojavilo. Razmere pa so bile težavne. Ugled slovenskega trgovstva je bil potlačen k tlom, legitimna naša trgovina je bila ponižana in postavljena na sramotni oder. Zapirali so naše legitimne trgovce kot navijalce cen, verižnike itd. Povojna miselnost žirokih plasti prebivalstva se ni •»ogla prilagoditi gospodarskim smernicam našega trgovstva in veljalo je obilo truda odbijati dnevne napade na naše trgovc« v Sloveniji. Mnogi izmed teda^ njih vladnih funkcionarjev, ki zavzemajo Se danes odločilna mesla v vodstvu režimskih političnih strank, so za ceno popularnosti pri občinstvu ozir. svojih vo-lilcth preeirali težke pritožbe in protest* naših organizacij. Našli so se med njimi predstavitelji, ki so izjavljali, da je treba nad trgovcem vedno vihteti bič kot and fifakerskim konjem, da bolje teče. Niso pomišljali tirati v obup in gospodarski pogin naših podjetnikov, samo da so pri tam dosegli svoje partizanske cilje. K* sem v taki atmosferi deloval v naših korporacijah, kjer me ni manjkalo pri nobeni važni odločitvi, tedaj sem uvidel, da se ni dalo zajeziti vala mogočnega odpora in nezadovoljstva nad takim režimom. In prišlo je do znanega impozantnega protestnega zborovanja v Mestnem doma v Ljubljani, ki se ga je udeležilo 3000 zastopnikov trgovine, obrti in industrije. Bila je to spontana manifestacija naiega trgovstva, da hoče samostojno živeti, soodločati pri urejevanju gospodarskih vprašanj in zavzemati v naši drža- vi ono postojanko, ki mu jo po njegovi važnosti in odločilni davčni moči po vsej pravici gre. V tistih časih ste mi izjavili, da sem dobro razumel težnje trgovstva in odobravali ste moj odločni in neustra-žeui nastop za korist našega sttou. Istočasno pa sem naletel pri vodstvu tedaj se nedeljene demokratsko stranke na najhujši odpor. Protesti in spomenice, ki sva Jih neumorno sestavljala z g. Mohoričem in predlagala vodstvu takratne skupne JDS, niso našli nobenega odziva pri merodajnih političnih činiteljih. Jaz sem krenil svojo pot, sledeč globokemu svojemu prepričanju, da taka neiskrenost in nelojalnost pri vodstvu strauke, do katere smo se obračali z zaupanjem, našemu trgovstvu ne more pripomoči k uresničenju naših gospodarskih trženj. Gosp. Mohorič, tajnik naše Zveze trgovskih gremijev pa je ostal še naprej na svojem mestu pri zeleni mizi vodstva SDS. Vse naše trgovske korporacije so vedele, da si nisva edina v pblitičnem nabiranju, vendar pa sva kot civiliziranca složno delovala dalje pri naših korporacijah. Ko sem se pred dvema letoma udeležil volilne borbe za občinski svet ljubljanski, tedaj me je »mladinsko* časopisje napadalo in blatilo, hoteli so me celo spraviti v zapor, pa vendar nikomur izmed mojih stanovskih tovarišev ni prišlo na um, da bi me kdo radi mojega političnega udejstvovanja oviral pri skupnem stanovskem delu v naših organizacijah. Vsi smo bili edini v naziranju, da so naše stanovske korporacije za vsakega politika nedotakljive, pravtako pa so bili tedaj naši trgovci po ogromni večini 5e neokuženi od »mladinskih* metod in visoko so čislali neodvisnost političnega naziranja. i trgovstvu! Od tedaj pa so se razmere na žalost močno posiaosale. Tudi trgovska javnost je okužena po demagdškin geslih »mla-dinov« in čut za objektivnost v presoji javnega delovanja je padel pod ničlo. »Mladink so zanesli po svojih agitatorjih politiko v naše organizacije. In če sem v svesti si veiike odgovornosti voditelja Zveze trgovskih gremijev, kateri pripadajo kot člani pristaši raznih političnih strank, smatral za svojo dolžnost, da varujem nevtralnost uradnih gremijalnih prostorov, zabranil prirediti politični shod v uradni dvorani, šteje se mi ta korak v greh, ki naj bi ga smeli »mladini« osvetiti z mojim moralnim in gospodarskim ubojem. Nikdar nisem želel slišati iz vrst slovenskega trgovstva slavospevov za svoje delo. Zavedam se, da sem sin slovenskega trgovca »selimademanac, zavedam se, da sem kot slovenski trgovec — intelektualec dolžan delati v prospeh svojega stanu in vzgojiti tudi svojega sina za slovenskega trgovca. Moja želja je še vedno, da bi zavladal v slovenskem narodu trgovski duh tudi v privatnih rodbinah, ki, naj bi dovedel naš narod k blagostanju in sreči, ki so jo dosegli mnogi narodi ob pravilnem razumevanju trgovske vzgoje. Dvigniti duševni nivo našega trgovstva je še danes moja srčna težnja in odvrniti od naših vrst pretečo nevarnost, ki nam žuga s politično kugo zamoriti jedva vzklilo zelenje našega skupnega šestletnega dela. Vzpodbujali ste me pri dosedanjem načinu mojega dela in če nočem sefi v obrambo svoje časti in svojega poštenega imena po klicu, da sem slišal iz Vaših ust vedno le pohvalo in priznanje za to delo, tedaj naj sedaj izjavim, da najdete svedoke o mojem delu tudi med brati Hrvati in Srbi, ki so mi pri vsaki priliki, kjer sem nevstrašeno zastopal interese ožje slovenske domovine, zatrjevali, da korakam pravo pot. »Mladinska< politična kuga pa je zastrupila tudi nekatere, ki pod terorizmom in morda v pričakovanju posebnih nagrad pomagajo blatiti pošteno ime trgovskega voditelja, ki se nikdar ni strašil povedati svojega mnenja. Zahtevajo od mene, da naj bi s hlapčevskim kleče-plaztvom vršil svojo funkcijo pri raznih uradnih intervencijah in grajajo danes moj odločni nastop, kadar je bilo treba energično braniti naše trgovske interese. Nisem jim po volji, češ, da sem surov, netakten in ne vem kaj še vse pri svojih nastopih, pozabljajo pa, da nisem hlapčevska natura, kakršnih imajo cele črede pri političnem svojem vodstvu. Naj nadaljujejo s temi metodami, pričakujemo lahko še hujšega. Saj če smo letos doživeli v Sloveniji, da je nek ugleden mla-diu ponujal nekemu znanemu slovenskemu trgovcu pol milijona kron podkupnine, če mu privede v polit, tabor SDS uek volilni okraj, tedaj se tudi ne bomo smeli Čuditi, če bodo gospodarskemu bojkotu neustrašenih javnih delavcev sledili celo požigi njih imetja ali fizični poboji. Saj metode zla in pogube se zanesejo hitro v vrste hlapčevskih natur in izlečenje takega stanja bo težavno in dolgotrajno. Pa ne klonimo duhom! Če pobijejo nas, ne bedo ubili našega duha in ideje, ki nas je vodila pri dosedanjem delu in ki bo tudi našo državo preko vseh zablodenj dovedla v boljšo bodočnost. Tovariši trgovci! Ne sledite tem pogubnim metodam! Kar danes uganjajo proti meni, to doleti jutri lahko vsakogar izmed Vas. Ne pozabite, da so še vedno neiskreni tisti mladinski voditelji, ki so imeli za slovenskega trgovca vedno pripravljen samo bič in da si bomo pomagali preko tega žalostnega stanja edino le tako, če bomo sami znali varovati čast in dobro ime našega stanu. Odklanjam odločno vse klevete in obrekovanja, ki so mi jih »mladini« nagromadili v svojem časopisju, svojim trgovcem tovarišem pa, ki so v svoji zaslepljenosti ali nepremišljenosti pozabili na najprimitiv-nejši čut stanovske solidarnosti, odpuščam vse žalitve, ki so jih v zablodnji zalučali v mene, ker sem uverjen, da bo v doglednem času slovenskemu trgovstvu napočila doba, ko bo spoznalo svojo zmoto in krenilo na pravo pot ter rešilo s tem Čast svojega stanu. Politične vesti- — Trumbič o bloku narodnega sporazuma. V razgovoru z novinarji je dejal dr. Trumbič: »To, da se je opozicija, katero se je doizuo zaradi subverzivnosti, združila v en parlamentaren klub, je tako konstruktivno dejstvo, da bi se ga morali vsi veseliti in tudi na najvišjem mestu. V tem klubu bo do zastopani vsi trije narodi i Srbi i Hrvati i Slovenci in zato se ni treba bati, da bi i/.l ta klub turbulenten. Nasprotno, to je konstruktivno dejanje, katerega se veselim.« = Radikali proti samostojnim demokratom. Zagreuska organizacija radikalne stranke je imela vsled upokojitve profesorja dr. Milovana Grbe sejo, na kateri je bilo kon-statirano, da pomeni ta upokojitev preganjanje radikalne stranke. Ravno tako se je govorilo o številnih slučajih priganjanja, ki so se dogodili v Liki. Sklenjeno je tmo, da se pošlje Pašiču oster protest proti postopanju samostojnih demokratov. r= Radicevci se morajo odreči svoji zvezi s Moskvo! Iz krogov opozicije se zatrjuje, da je prišlo do ustanovitve bloka narodnega sporazuma šele potem, ko so na zahtevo demokratov radičevci izjavili, da bo njihova stranka pretrgala vsake zveze z Moskvo. Ker je bil pri sklepanju bloka narodnega sporazuma navzoč tudi Voja Marinkovič, je vest zelo verjetna. Končnoveljavno bo sklepal o prelomu med HRSS in Moskvo poslanski klub radicevcev in ko bo ta usvojil stalisče svojih delegatov, bo blok narodnega sporazuma definitivno ustanovljen. Tedaj pa bo mogla demokratska stranka zaznamovati nov uspeh in ne bo se ji treba več bati, da se ponovi žalostni slučaj iz lanskega leta, ko je zaletelost Radiča dala vlado radika* lom in samostojnim demokratom. = Poskus ustanovitve tretje ameriško stranke. Listi poročajo, da je končal kongres strank, ki so postavile kandidaturo Lafo-lette-a, brez uspeha. Železničarji niso hoteli sprejeti določen političen program. Železničarji so nato kongres zapustili. Ostali udeleženci kongresa pa so kljub temu neuspehu izjavili, da hočejo ustanoviti tretjo ameriSko stranko! = Zbližanje med Ameriko in Rusijo. Zadnje pomirljive izjave predsednika Coolidge-a o Rusiji, so bile od sovjetov zelo ugodno sprejete. Sovjeti 90 pričeli nato s propagando za zbližanje med Ameriko in Rusijo. uaKor preje o Franciji, tako trdi sedaj Stjek-lov o Ameriik, da nimajo sovjeti in Amerika nikjer nasprotnih interesov. Eventualna konkurenca ruskega žita bi se mogla nadoknaditi s koncesijami za ameriško industrijo v Rusiji. Značilna je izjava predsednika Coolidge-a, da se Amerika ne boji komunistične propagande in da bi veliko raje dosegla sporazum glede odplačevanja ruskih dolgov. — Politični položaj v .Španiji, Kot oago-vor na napade pisatelja Ibaneza se še vedno prirejajo manifestacije na čast kralja Alfonza Xiu. .Nekateri gorečneži so celo pričeli zbirati za spomenik kralju. Primo de Rivera se pripravlja za odhod v Maroko, da prevzame vodstvo vojnih operacij. O maroških dogodkih ne poroča skoraj noben list. Tum zasebniki o tem ne govore, ker se vse boji ovaduhov. Da bi bil vpostavljen zopet parlamentarni režim, ui verjetno in vse izjave Primo de Rivere so govorile jasno, da diktatorji ne mislijo dati moči iz rok. Mnogo se je komentirala Rvdienca bivšega zborničnega predsednika Villaruenesa pri' kralju. Avdijenca je bila zelo dolga in je bila prva te vrste po državnem udaru z dne 13. septembra 1. 1923. Napačno pa je to dejstvo tolmačiti kot začetek novega režima. Med starimi strankami se je pojavil razdor in konservativci so že razbiti v dva tabora. Z vso naslado pa se uživa predpust, ki ga molijo edinole številne smrtne eksekucije po vsej Španiji. — španski komunist Ne-stana se je povrnil iz Rusije silno razočaran. Iz propagatorja komunistične ideje je postal vehementen agitator proti komunistom. — Vstaja v Kurdistauu se širi in so sed.ij tudi orožniki Južne Anatollje odpovedali svojo pokorščino vladi. Veliki snežili zameti ovirajo prodiranje vladnih čel. Ministrski svet je razpravljal o korakih, ki naj bi se podvzeli proti vstašem. Skupščina odpošlje k vstašem posebno deputacijo, ki naj doseže mirno likvidacijo spora. Del poslancev zahteva, »la se proglasi obsedno stanja tudi nad Carigradom in Trapecuntom, ki Z1>ori« »Ljubljanskega zvona«. Mesečna revija za novozborovsko glasbo. Urejuje Zorko Prelovec. V prvih zvezkih so objavljeni sledeči zbori: J. Ravnik »Solnco v zenitu«, E. Adamič »Zrelo žito«, St. Premrl »Naše gore«, K. Adamič »Kaj ti je, Mojca«. — Na-ročni im z*\ vse foto 1925. h poštnino vrini le 20 Din za Jugoslavijo, 10 lir ta Italijo in 1 dolar za Ameriko. — Pevski zbori bodo z »Zbori« dobili lopo zbirko dobrih, težkih in lahkih skladb za svoje koncertne vzporede. Naročnike sprejema pevsko društvo »Ljubljanski Zvoih v Ljubljani. Peter Jereb: Deset moških in mešanih zborov. Samozaložba. — V veliko sušo na našem glasbenem trgu je padla zbirka preprostih, domnčih, svežih in zdravih pesmic, ki dihajo vonj našo grude. Zato se bodo priljubile zla sti podeželskem zborom, ki jih bodo radi peli. — Zbirko razpošilja skladatelj Jereb, pevovodja »Lipe« v Litiji. Dnevne vesti. — f Dr. Anton Medved. V četrtek zjutraj je iauiimil v mariborski bolnici svojo blago 4užo dr. Anton Medved, profesor na mariborski gimnaziji. Pokojnik je bil odličen rodoljub, ki si je pridobil s svojim plemenitim delom nevenljive zasluge za slovenstvo ■m Štajerskem. Kot profesor se je vedno požrtvovalno trudil za dobrobit dijakov in kil njih vedno zvesti prijatelj. Zlasti pa se j« prikupil dr. Medved vsem s svojim bia-jim Enačajem. Bil je eden tistih mož, ki ni aikdar skrival svojega prepričanja in bil vendar od vseh spoštovan in čislan. — Dr. Anton Medved je bil rojen 6. decembra 1^Jutra< o obračunu ljubljanskega trgovstva x g. Jelačinom, bodi »a kratko konstatirano sledeče: Ljubljanski »remij iteje okoli 1400 članov in zato je nezaupnica, izglasovana od 11 gospodov, brea oene. O nezaupnici je kompetenten odločati edinole občni zbor, ki je tudi izvolil ' g. Jelačina ml. kot svojega delegata v Zve-ko trgovskih gremijev. Konstatirano bodi aadalje tudi to, da niti teh 11 gospodov ni kilo bog zna kako prepričano o pravilnosti svojega koraka, ker drugače pač ne bi preprečili pojasnil g. Jelačina ml. že pred glasovanjem. Tudi naj »Jutro« ne farba, da j« prižel podnet za nastop 11 gospodov ia trgovskih krogov. Tako naiven ni noben Ljubljančan, da ne bi znal, da se taki pod-■etl fabricirajo v tajništvu SDS. I — Ljubljanski trgovci proti samolastnema ■•stopa 11 gospodov. Kakor čujemo, je tekom včerajšnjega dne več trgovcev protestiralo pri načelniku ljubljanskega gremija S• Stupici radi »izglasovane« nezaupnice proti g. Jelačinu ml. in odločno zahtevalo, ; d* »e ta >sklep< razveljavi. — Prihod vojne misije republike Peru. Južnoameriška republika Peru je odredila, •a pošlje v našo državo vojno misijo, sesto-ječo li najboljših generalštabnih oficirjev, da se seznanijo x ustrojem naše vojske. Odlok peruauske vlade je nad vse razveseljiv dokaz • ugledu, ki ga uživa naša vojska v tujini. Pripomnjeno bodi, da je bil med prvimi pozdravi, ki jih je prejela beograjska občina po •svobojenju, bil tudi pozdrav mesta Lime, prestolice republike Peru. — -Upokojitev zaslužnih igralcev. Upokojeni »o bili: Ilija Stanojevič, Radovan Pav- lovič^Sava Todorovič, Milorad Gavrilovič, vsi zaslužni člani beogradskega narodnega gledališča in član narodnega gledališča v Ljub-ljaui, Milivoj Stojkovič. — Is državne službe. Premeščena sta: profesor dr. Vilhar iz Novega mesta v Zaječar in profesor dr. Pacheiner iz Kočevja v Aleks inac. — Unifikacija pravil prosvetnih društev. Pravila vseh prosvetnih društev v naši državi se bodo izenačila. V to svrho je bila le pred dalj časom sestavljena v prosvetnem ministrstvu komisija, ki je doslej proučila že okrog tisoč pravil in statutov. — Ljubljanska telefonska centrala. Te dni so se pričela dela za moaerniziranje ljubljanske telefonske centrale. Skrajni čas je že bil! — Razpis službenih mest. Odda se: Pri upravi državne splošne bolnice v Ljubljani mesto zvaničnika, (prošnje je vložiti do 10. marca), pri okrožnem sodišču v Mariboru pa mesto poduradnika, pravtako se oddado vsa mesta poduradnikov in slug, ki bi se v področju omenjenega sodišča izpravnila kakorkoli. (Prošnje je vložiti do 31. marca). — Za zgradbo nove železniške delavnice v Vršcu je dovolila direkcija državnih železnic kredit v znesku 250.000 dinarjev. — Poprava ceste Struga—Debar. Gradbeno ministrstvo je dovolilo kredit 352.891 Din za nabavo materijala za popravo državne ceste Struga—Debar. — Mednarodna higijenska razstava na Dunaju. Avstrijsko ministr. narodnega zdravja in avstrijski Rdeči križ priredita v drugi polovici meseca maja higijensko razstavo na Dunaju. Povabljen je tudi naš Rdeči križ, da sodeluje na razstavi. Naš Rdeči križ se je povabilu odzval, ter že pripravlja razstavni ma-terijal. — Telefonska proga Split—Zadar je bila te dni otvorjena. V sporazumu z italijansko vlado se bo plačevalo za en pogovor en zlati frank, od katerega pripade naši državi 80 centimov, Italiji za 20. — Profesorski izpiti. Prosvetno ministrstvo je imenovalo strokovno komisijo, ki ima nalog do 15. marca t. 1. izdelati program za polaganje profesorskih izpitov. — Pritožne knjige na železnici. Po novem železniškem pravilniku se uvedejo na vlakih pritožne knjige, s čemur bo omogočeno potujočemu občinstvu, da bo vpisovalo vse nepravilnosti, ki jih bo zagrešilo železniško osobje. — Ne hodite v Avstralijo. Glasom poročil iz Melburna se je vkrcalo več sto grških in jugoslovenskih državljanov, ki se vračajo v domovino, ker jim tam ni bilo mogoče najti dela. — 120 reflektantov na pet stanovanj v Sarajevu. Kako veliko pomanjkanje stanovanj vlada v Sarajevu, kaže slučaj, ki se je pripetil pred stanovanjskim uradom. 2e skozi deset-dnevja ne razpolaga stanovanjski urad niti z enim samim praznim stanovanjem. Včeraj pa se je imelo nakazati pet praznih stanovanj. Za borih pet stanovanj se ni našlo nič manj kakor 120 reflekt., in to samih državnih uradnikov in uslužbencev, ne vštevši drugih. Na stanovanje, ki ga je bilo oddati v moderni hiši, je reflektiralo 48 uradnikov. — II. Književna tombola Jugoslovenske Matice. Do 21. t. m. so bile izžrebane sledeče številke: 45, 90, 4, 63, 66, 9, 88, 65, 48, 25, 38, 74 in 42. S številkami 45 in 90 so bile zadete vse ambe, s številkami 45, 90 in 4 vse terne, z vsemi navedenimi šlevilkami pa se sedaj vrši igra za kvaterne. Zato poživlja Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice vse one, ki so z navedenimi številkami zadeli kvaterno, da mu pošljejo svojo tablico najkasneje do 28. t. m. V slučaju, da bo zadetih več kvatern kakor pa je za to določenih dobitkov, se bo med vsemi pokrajinskemu odboru vposlanimi tablicami vršilo podrobno žrebanje za dobitke. Dne 1. marca t. 1. pa bodo objavljene številke za činkvino. — Zbirka za Jugoslovensko Matico. Na pustno nedeljo je g. Pavel Česnik, trgovski zastopnik v Ljubljani skupno z g. Kovačičem nabiral v zaprto pušico prostovoljne prispevke za Jugoslovensko Matico in nabral skupaj 222.25 Din. — Iskrena hvala! — Vedno več ločenih zakonov na Madžarskem. Univerzitetni profesor Desider Lahy je imel v Budapešti zanimivo predavanje o narastku ločitev na Madžarskem. Dočim je bilo leta 1896 na Madžarskem od 100.000 zakonov ločenih samo 57, je naraslo sedaj to število na 415. Skoraj vse ločitve se iz-vrše v inteligentnih krogih. 60 odstotkov ločitev zakona zahtevajo moški. — Geografija in velenemška ideja. V »Berliner Tageblattu« je bil objavljen poziv ljudem iz Rajha, da si naj zapomnijo, da leži Gradec na Štajerskem in ne na Češkoslovaškem. Tudi bi bilo dobro, če bi znali, da je Gradec drugo največje mesto Avstrije in da zato nima v Češkoslovaški ničesar opravili. To si morajo ljudje v rajhu zapomniti, da ne bodo hipernicionalni Gračani razžaljeni. Pri tej priliki citira »Berliner Tageblatt« graško »Tagespošto«, ki poroča še o hujšem neznanju geografije. Neka Berlinčanka je bila namreč v Gradcu in pisala svojcem, da ji naj pišejo na naslov: Graz: Štajerska, preje Avstrija, sedaj Češkoslovaška. Ta Berlinčanka je bila torej očividno mnenja, da ni samo Gradec, temveč sploh vsa Avstrija na Češkoslovaškem. — Preskrba prijateljic oficirjev. Iz Prage se poroča: Vojno ministrstvo je izdalo odredbo, ki priznava častniku, ki živi s kako prijateljico v skupnem gospodinjstvu, dra-ginjsko doklado. Pogoje, da živi oficir s svojo prijateljico v skupnem gospodinjstvu najmanj pet let nepretrgoma, in sicer vsaj dve leti za časa aktivnega službovanja, dalje da ima ž njo nezakonske otroke ter da je prijateljica brez premoženja in službe. Naredba velja tudi pro praeterito od 1. januarja 1923 dalje. — Nov cvetlični paviljon je otvoril gosp. Anton Ferant. Glej irrserat. — Težka železniška nesreča seje pripetila na progi Sombor—Subotica. Lokomotiva vlaka št. 546 je zadela v vlak št. 57 in je zato vlak št. 546 skočil s tira. Kurjača sta težko ranjena. Tudi več potnikov je ranjenih. Materialna škoda, pa je zelo velika. Krivda za nesrečo zadene osobje vlaka 546, ker je pse-malo pazilo. — Prodaja sena Ekonomija mestnega zavetišča za onemogle odda več vozov govejega sena. Reflektanti si seno lahko ogledajo v Japljevi ulici 2, in se potem glede eventualnega nakupa dogovore z mestnim gospodarskim uradom med običajnimi uradnimi Caruga in Prpič obešena. V četrtek ob 10. uri je bila, kakor smo poročali včeraj na kratko, objavljena v razpravni dvorani osiješkega sodnega stola potrditev smrtne obsodbe Čaruge in Prpiča »Velikega«. Naval občinstva je bil velikanski. Kakor zveri, ki so jih izpustili na svobodo, je pridrvela množica v dvorano in planila po sedežih. V dvorani so bili vsi osiješki sodniki in vsi odvetniki. Poročevalci listov so komaj dobili prostor. Čaruga in Prpič sta prišla v spremstvu 16 orožnikov. Obnašala sta se skrajno cinično. Čaruga ves čas ni odmaknil pogleda od ženske galerije, Prvič pa je gledal v tla. Ko je objavil predsednik sodnega stola, da je kralj sodbo potrdil, je dvojico nekoliko streslo, toda takoj je našla zopet duševno ravnotežje. Po pre-čitanju sodbe in razlogov je vprašal predsednik obtoženca, če sta sodbo razumela. Čaruga je odgovoril: »Sem.« Prpič: »Jaz tudi.« Nakar sta se obadva nasmehnila. — Predsednik: >Naznanjam vama, da bo sodba jutri ob sedmih izvršena. Ali imata kako željo?« Prpič: >Kaj si morem želeti?« Čaruga: »Ničesar nimam.« Nato ju je opozoril predsednik, da lahko zahtevata duhovnika in se izpovesta. Pripomnil je, da komur odpusti svečenik na tem svetu, temu odpusti tudi Bog na drugem, ter da moreta prositi potom zagovornika kralja za pomilostitev, da pa bo sodba, ako jutri do sedmih ne bo odgovora, izvršena. Nato sta se zločinca cinično zasmejala in predsednik ju je dal odvesti. V celicah so ju obiskali novinarji. Eden izmed njih je vprašal Čarugo: >Kako ti je, Jovo?« Čaruga: »Kakor običajao.« Novinar: »Ljudje so govorili, da si se ustrašil.« Čaruga: »Ko sem stal leta 1915 >a straži, sem bil na vse pripravljen. Ne bojim se.« Novinar: »Ali ti je bilo težko v okovia/« Čaruga: »Privadil sem se jih. Ko mi jih preje niso sneli, jih tudi sedaj ni bilo treba. Prirasli so mi na nogi.« Čaruga se je dal izpovedati. Prpič je spovednika izprva odklonil ter izjavil, da ga zadavi, ako pride k njemu, kasneje pa se je dal vendarle izpovedati, Čarugo je obiskala njegova teta, Prpiča pa sestra, ki je sedela ves dan pri njem ter plakala. Čaruga je sprejel poleg tega še več drugih obiskov. Na vprašanje nekega obiskovalca, če se svojih dejanj kesa, je odgovoril: »Nima smisla. Moje žrtve se ne morejo vrniti.« Opoldne je jedel Čaruga z apetitom ter popil liter vina. Pred seboj j« imel tudi škatlo »Jadran« cigaret, glede katerih je izjavil, da mu jih je prinesla neka dama. Popoldan sta Čarugo počastili dva dami. Obe sta mu podali roko. Prinesli sta mu kolač. Ko sta zapuščali sodno poslopje, je bilo opaziti, da je mlajša plakala. Tudi Prpič je dobil več darov. Med drugim ko« slanine. Dejal je: »Jesti imam toliko, da bom moral mnogo nesti s seboj na oni svet.« — Ker je kralj pomiloščenje odbil, sta bila razbojnika včeraj zjutraj obešena. Na morišče sta šla pogumno. Prpič je imel kratek nagovor na zbrano množico (bilo je okrog 1500 ljudi). Prpič je živel še 10 m., potem ko so ga sneli z vešal, kar je gledalce razburilo. Vpili so: jProč z obešanjem!« Tudi mestni fizik je krvnika oštel. Dejal je, da je to, kar je napravil on, mučenje človeka. Justifika-cija Čaruge je potekla brez incidenta. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, dne 27. februarja 1925. Vregnote: 7% invest. pos. iz 1. 1921 dem. 65.50, bi. 66; 4'A% Kranj. dež. mel. pos. iz 1. 1911 bi. 22.50; 4'A% Kranj. dež. pos. iz 1. 1917 bi. 22; Celjska posojilnica den. 210, bi. 213; Ljublj. kred. banka 235; Merkant. banka den. 103, bi. 105; Prva hrv. šted. den. 920, bi. 932; Stroj. tov. in liv. bi. 135; Združ. pap. Vevče den. 100; Split den. 1315, bi. 1365;; Stavbna družba den. 275, bi. 285. Produktna borza: Les: Remeljni 34/68, 68/68, 38/78,- 25/58, 58/58, 44/88, 88/88, 48/98, 48/48, 78/78, 98/98, ostrorobni, pri-čeljeni, fco Postojna den. 620; deske, 68 mm in 70 mm, 4, 5, 6 m, za 100 kg, fco Ljubljana den. 63, bi. 65; bukova drva, 1 m dolž., cepljene, napolsuhe, fko Podbrdo den. 25, bi. 26; oglje bukovo Ia, vilano, fko meja den. 114. Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka 74/75, 2 odst., par. slovenska postaja bi. 530; pšenica domača, fko Ljubljana den. 460, bi. 490; otrobi pšenični drobni, v novih juta vrečah, loco Ljubljana bi. 215; koruza nova, promptna, fko Ljubljana bi. 265; koruza nova, promptna, fko Postojna tranz. bi. 270; koruza nova, dobavitev marec, fko Postojna tranz. bi. 280; koruza nova, dobav, april, fko Postojna tranz. bi. 290; koruza nova, dobav, maj, fko Postojna tranz. bi. 295; koruza nova, dobav, marec, fko sremska postaja bi. 210; koruza nova, dobav, april, fko sremska postaja bi. 220; oves semenski, fko bačka postaja bi. 330; oves srbski, par. Ljubljana bi. 335; oves bački, re-šetan, fko Ljubljana bi. 360; oves bački, zdrav, suh, rešetan, fko Ljubljana bi. 370; laneno seme zimsko, fko Ljubljana den. 700, krompir beli, fko Djrvdjelija bi. 180; fižol ribničan, čišč., fko Ljubljana den. 350, bi. 415; slanina slana, trodelna, fko Vukovar bi. 23. BORZE. Beograd, 27. februarja. Curih 11.975— 12.075, Praga 184.50—187.50, Pari* 320-325, Jack London: (24.) Burni doživljaji. Roman Južnega morja. — Meni to pravzaprav ne ugaja — je trdil Sheiuon. — Če bi mi šlo za življenje, ne bi mogel natančno povedati, kaj me jo pravzaprav zaneslo sem. Zdaj sem pač tu ia ne morem proč. — To je slepa usoda plemena, —• je rekla ona a lahnim smeuljajem. — Mi beli ljudje ‘mo roparji zemlje in morski rnzboljniki že od nradavnlh časov. Mislim, da nnm leži v krvi in da se tega nikdar ne znebimo. — — Nikdar nisem premišljeval o tem s tako vauešenega stališča, — je priznal. — Imel sem mnogo preveč posla, da bi mogel preiskovati, čemu sem prišel sem. VIII. POGLAVJE. Domače novice. Ob solnčnem zapadu je priplula v pristanišče mala jadrenica z dvema jamboroma iu malo pozneje je prišel na breg njen kapitan. Bil je to približno dvajsetleten mladenič dostojno zunanjosti in prijetnega glasu; Joani je bil všeč takoj, ko je Sheldon povedal, da je kapitan priplul popolnoma sam s svojo Črno posadko na ladji iz Malaite. S« bolj pa ga je v Joaninih očeh obsijala luč in mikavnost romantike, ko je izvedela, da je Cristian Young z otoka Norfolka in edini potomec Johna Vounga, ki je bil eden prvih upornikov na ladji >Bounty<. Njegove mehke oči in zagorel« polt sta izdajala mešanico tah^sko in angleške krvi. Ždelo so je sicer, da je izginila iz njega angleška ii-lavost. Toda bila je v njem. Saj mu je baš ona dajala moč, da se j« mogel uveljaviti In ilvetl med bojevitimi otočani salomonskimi. Nepričakovana Joanina navzočnost ga je j spravila v zadrego. Dokler ga ni pomirila s svojim iskrenim, tovariškim načinom ob-i čevanja, ki pa je zopet užalil Sheldona, če-! gar pojmi in naziranja o ženskem vedenju niso odgovarjali njenemu načinu. Novic iz sveta Young ni prinesel s seboj. Pač pa vse polno novosti s Salomonskih otokov. Pet-. najst delavcev je ukradlo puške ter zbežalo s plantaže Lunga v gozdove. Lunga je bila bolj proti vzhodu od guadalcanarskega obrežja. In iz gozdov so poslali poročilo, da pridejo in se osvetijo nad tremi belimi pazniki; medtem pa sta jih dva od teh treh paznikov že lovila v pragozdu. Če jih ne ujamejo, — je rekel Young mimogrede, — se lahko zgodi, da se obrnejo v krogu ter pridejo na breg Berande, kjer bi skušali ukrasti ali šiloma odvesti ribiški Čoln. Pozabil sem vam povedati, da so vašega trgovca v ligi umorili, — je dejal Sheldonu. - Pet velikih Kause je prišlo tja iz Port Adamsa. Izkrcali so se ponoči tor se polastili Oskarja v spanju. Kar niso pokradli, so požgali. Ladja »Flibberty - Gibbetc je dobila to poročilo v zalivu Uboli ter je takoj odjadrala v Ugi. Bil sem ravno v Uboli, ko je dospelo tja to poročilo. — Mislim, da bom moral opustiti svoje tržišče na Ugi, — je pripomnil Sheldon. t— To je že drugi trgovec, ki ste ga tam tekom enega leta izgubili, — je nadaljeval Young. Da bi bilo tam varno, bi morala biti najmanj dva bela moža. Ti Kause iz Malaite neprestano napadajo one kraje, so-t drgo iz Port Adamsa pa itak dobro poznate. Pripeljal sem vam psa — Tommy Jones z j otoka Neal vam ga pošilja. Dejal mi je, da j vam ga je obljubil. Izvrstno lovi črnce. Niti j dve minuti ni bil na krovu, pa je ie plezala , vsa moja Črna posadka po vrveh na jambore. I Tommy mu pravi Satan. — — Često sem se že čudila, zakaj nimate tu psov,-*— je rekla Joana. — Težko jih je ohraniti. Krokodili jih požro. — Pred dvema mesecema je bil Jack !lanley ubit v laguni Marovo, — je pripovedoval Young s svojim uljudniin glasom. — lo vest je pravkar prinesla ladja »Apo- stek. — Kje je laguna Marovo? — je vprašala Joana. — V ijovi Georgiji, par sto milj proti zapadu, — je odgovoril Sheldon. — Zadaj za njo je Bougainoille. — — Njegovi lastni črni strežaji so to storili, — je nadaljeval Young, — toda zapeljali in nahujskali so jih domačini iz Marova. Njegova posadka iz Santa Cruza je ušla na ribiškem Čolnu v Choiseul in Mather se je na ladji »Lily< odpeljal na Marovo. Požgal je tam eno vas in dobil Hanleyevo glavo. Našel jo je v neki kolibi, kjer so jo črnci sušili. To so vse vesti, kar sem jih slišal. Samo to naj še povem, da je na vzhodnem koncu otoka Ysabela mnogo rfovih pušk sistema Lee - Gufield. Nihče ne ve, kako so domačini prišli do njih. Vlada bo morala to preiskati. In _ tin, v našem otočju je sedaj bojn« ladja >Cambrian«. Požgala je tri vasi na Bini — v povračilo za Minoto, saj veste — in bombardirala pragozd. Potem je odplula na Sio, da tam napravi red. — Pogovor je postal splošen in ko je Young odhajal na palubo, ga je vprašala Joana: -7 Kako morete popolnoma sami voditi svoje posle, gospod Voung? Predno je odgovoril, so obstale njegove velike, skoro dekliške oči za hip na njenem obličju, nato pa je odvrnil z najslajšim in najmehkejšim glasom: — Oh, s črnci izhajam zelo dobro. Včasih Imnm seveda težave ž njimi, toda treba je potrpeti. Nikdar pa ne smejo imeti vtisa, da se bojite. Pogosto me je bilo že strah, toda oni ni90 tega nikdar izvedeli. — — Človek bi mislil, da Young ne bi ubil moskita, ki ga je pičil, — je dejal Sheldon, ko je Young odšel na palubo. — Vsi otočani iz Norfolka, ki izhajajo iz posadke ladje »Bounty«, so takšni. Toda poglejte si Yr>un-ga. Baš pred tremi leti, ko je prvič stopil na barko »Minervo«, jo bil ž njo na Malaiti v Sun. Tam je mnogo ljudi iz Queenslanda — prav ogabna sodrga. Domenili so se, da morajo dobiti njegovo glavo. Sin njihovega poglavarja, stari enooki Billy, je novačil na Lunga in umrl na griži. To je pomenilo, da so bili belokožci dolžni Sun eno glavo — glavo kateregakoli belega moža. j Pa naj traja to še tako dolgo, to jo bila postranska stvar — samo da jo dobč. Ker je bil Young mladenič, so bili prepričani, da ga z lahkoto dobe v pest. Privabili so njegov ribiški čoln na breg z obljubo, da mu privedejo rekrutov, in pobili so vso posadko. V istem hipu je planila tolpa mornarjev iz Sun, ki je služila na »Minervi«, nad Younga. On si je baš pripravljal dinamitno patrono za ribe; zapalil jo je ter jo vrgel med nje. Ne boste ga pripravili, da bi pripovedoval o tem. Vrvica je bila kratka in tisti, ki so to preživeli, so planili čez palubo; Young pa je odsekal sidro in zbežal. Razglasili so, da plačajo za njegovo glavo sto niti školkastega denarja, kar je vredno približno sto funtov sterlingov. In vendar prihaja on redno na Sun. Pred kratkim je bil zopet tam in je izkrcal okrog trideset ljudi iz Cape Marsh; lo je plantaža bratov Eulcrumov. — — Njegovo današnje pripovedovanje je vsekakor nekoliko spremenilo moje pojme o tukajšnjem življenju, — je rekla Joana. — To življenje je zares precej bujno. Salomonski otoki bi morali biti na mapah ru-deče začrtani. Pa tudi rumeno zaradi bolezni. N** Tork 82.01—63.01 (ček), New York •2.10—63.10 (kabel), London 296.65—299.65, Trsi 251.45—254.45, Berlin 14.805-14.955, Du*aj 0.0875—0.0895. Čarih, 27. februarja. Beograd 8.35, Praga 13.425, Dunaj 0.00745, New York 5.21, Lon-doa 24.74, Milan 21.05, Pariz 26.80. To in ono. : Tažara lovjetskc uprave t ruski vasi. Moskovska »Pravdat prinaša te dni karakteristični članek komunista Bjeloborodova, ▼ katerem se opozarja na samovoljno postopa-aj« Spravnih organov v ruskih vaseh, ki izziva airžnjo ruskih Seljakov do sovjetske vlada. Avtor pravi, da so se navadili ruski va-iki iavršilni odbori vedno pogosteje razpisa-vati in iztirjavati razne davke, ki jih je treba takoj plačati. Če se to ne zgodi, se kaznujejo obdavčeni na mestu z globo 20 do 50 zlatih rubljev, kar je za kmetov žep vendarle precej. Kmetje se upravičeno pritožujejo, da takega postopanja niso navajeni in da omenjene naredbe nikdar ne navajajo termina zapalosti plačila. Kakor hitro se nabijejo na javni deski v poslopju vaškega odbora, so pravomočne, torej še predno morejo kmetje iz daljne okolice zanje zvedeti. Razumljivo je, da sovjetski upravni organi na ta način lahko najdejo obilo zamudnikov, ki jih neusmiljeno kaznujejo z občutnimi denarnimi globami. Bjeloborodov poživlja sovjetske oblasti, da naj uvedejo nad svojimi organi po ruskih vaseh strogo kontrolo ter naj jih pozovejo na odgovornost radi njihovega brezvestnega postopanja. »Pravda« zahteva, naj se ustvari zakon, ki bo omejil pravico izdajanja raznih naredb od strani lokalnih oblasti na minimum. : Tajni kino. V Parizu je izvohala policija te dni v »Rue Notre Dame de Na za ret Iv tajni kino, ki ga je vodila neka ruska za- ( konska dvojica, in o čigar eksistenci poli-j cija iz umevnih razlogov do sedaj ni imela J niti pojma. V tem kinu so se kazali nam-j reč filmi, ki jih v javnih kinematografih ni i videti, radi česar je bila tudi vstopnina, ki so jo morali plačevati pariški in inozemski lahkoživci, precejšnja, znašala je namreč 200 frankov, to je 650 Din za sedež. V hiši, v kateri se je nahajal kino, so bile prirejene tudi dvorane za zabavo od predstav razvnete publike. Policija je aretirala eelo vrsto oseb. : Koliko stane pariška policija letno. Pariška policija velja za eno izmed najbolj sposobnih in najbolje urejenih policij v Evrom. Zato pa tudi stane lepe denarce. 44 milijonov frankov daje letno država in prav toliko mesto Pariz. Z ozirom na to, da se ustvari vsak trenutek kak nov policijski delokrog, je dovolila država naknadno še nadaljnjih 19 milijonov za prometno policijo, tako, da stane pariška policija letno okrog 120 milijonov frankov. Sir SMhm je lastnik : Največja farma na STeto. Kidman, avstralski »goveji kralj«, največje farme na svetu. Njegova posastga merijo toliko, kakor cela Anglelk*. D*-sedaj je bil največji veletržee * Sipino na svetu. Nedavno je bil »gosMEji kralj« degradiran, zakaj prvenstvo n» polju veletrgovine z živino je dosegel do* Louis Terraza v Mehiki, ki ima momenta a* v svojih hlevih redno ravno 1,000.00 gov«}* Si- l vine, 700.000 ovac in 100.000 konj »»priim Sidneyevim 100.000 konjskim in goveji* r*-pom. Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani MAM OGLASI Cene oglasom do 20 besed Din 5'—, vsaka nadaljna beseda 50 para. Sprejme se Pisarniška moč t iBštrukcijo nižjegimnazijea "5PC r vseh predmetih. Ponudbe na uprave Msta pod šifro: »Temeljit in reven dijak«. Kupi se JHF' STELAŽA za knjige, dobro ohranjena, tudi iz mehkega lesa. Ponudbe z uavedbo cene na upravo lista pod: »TAKOJ«. TV V Isce se zmožna popolnoma vseh pisarniških del, išče službe za takoj ali pozneje. Začasno reflektira samo na hrano in i stanovanje. — Ponudbe prosi na I upravo lista pod: Revna in marljiva. Gospodične v starosti 25 let, dobra in mirna, želi mesta k boljši rodbini za sobarico, pomoč v gospodinjstvu ali varuhinjo k otrokom. Ponudbe prosi na upravo i lista pod »Poštena in marljiva«. »taaovanje v Ljubljani obstoječe iz 1 sobe in kuhinje. Plača se od 300 d« 400 Din mesečne najemnine. Po-audbe na upravo lista pod »Takoj«. Din 400' Proda i nagrade onemu, ki preskrbi bivšemu skladiščniku mesto pisarniške sluge. < paznika ali skladiščnika za takoj ali i pozneje. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »DELO 700«. «• makulaturni papir po 5 Din kg, kj«. pove upr. »Narodn. Dnevnika«. Kupi se •»•družinska hišica v sredini al; okolici mesta Ljubljane. Ponudbe z ■avedbo kraja in cene na upravo lista pod »DOM«. Na dobro i* «euo domačo hrano se »prejme vel gospodov in gospodičen. Naslov ■e izve v upravi lista. Stavbene parcele pod Rožnikom na prodaj ali kot vrtne grede v najem. — Pokojninski zav*d nameščence, Aleksandrova cesta št. 12. 19 let m m priznane, »Larucin« pilule najsigur- j neje ozdravijo kapavico (Tripper).. Dobiva se po vseh lekarnah po i 20 Din škutlja. Po pošti razpošilja i lekarna Blum, Subotica. Gospodična mirne narave išče sobo s separatnim vhodom. Najraje v bližini dramskega gledališča. — Ponudbe na upravo lista pod: »1. marec«. Mor teli kulti sli goli hišo. vilo, tovarno, trgovino, obrt veleposestvo grajščino, posestvo, itd., naj se obrne na (Gospodarsko pisarno, družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica 1 /II. Industrijska, obrtniška in trgovska podjetja, ki nudijo popolno varstvo z vknjižbo in z zastavo zalog blaga, iščejo posojila oz. družabnika ali kupca Ponudbe sprejema in pojasnila daje GOSPODARSKA PISARNI A, družba se o. X. v t,|ubl|anl, Wolfova ulica 1. - II. m i/* ©ei©6S36i3SS96©©96S0!; „ Konciplj ent" z dovršeno sodnijsko prakso dobi mesto v odvetniški pisarni. Oženjenemu je na razpolago stanovanje. Naslov pove s prijaznostjo upr. lista. DO DO Popolnoma varno naložite denar r. z. z o. z. v Ljubija i, telefon št. 9 Mesini trg §t 6 jamstvena glavnica za vloge znaša že nad 11 milijonov dinarjev. Vloge obrestuje zelo ugodno in sicer ___________ vloge, kijih izplačuje brez odpovedi, po 8°|0 vloge z enomesečno odpovedjo, po 10% “* vloge s trimesečno odpovedjo, po 12% vloge s šestmesečno odpovedjo, po 15% Izvenljubljanskim vlagateljem so na razpolago poštne položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja nikakih stroškov« Posojila daje le proti popolni varnosti, proti vsaj trikratnemu kritju na vknjižbo in na poroštvo. Inkaso faktur in menic. Trgovski krediti. ater^err oraa POMLADANSKI VELESE] M V PRAGI 22. -29. MARCA 1925. Blago in industrijski izdelki razdeljeni v 22 skupin. Nad 2000 razslavljalcev. Najugodnejša prilika za nakup gvetovnoznanih češkoslovaških proizvodov. 50% znižana vožnja v Češkoslovaški Brezplačen vizum za potne liste Pojasnila in legitimacije dajeta v Ljubljani: češkoslovaški konzulat Atoma Coirpany na Bregu Kongresni Irg 3 tnrmn::i H. Murger Boheme enega najbolj zanimivih romanov svetovne literature, nudi za izredno nizko ceno: broširano Din 35' , vezano Din 42’— ZVEZNA KNJIGARNA Marijin trg 8. jtwtwun::wnnnnn Najboljši Šivalni slroj |e edino le Josip Petelinc-a inninka _ Grltzner in Adler zn rodbino, obrl in Industrijo Ljubljana Pouk • mtniu brooUttn. V.fl.tn« flNKtl*. Delavnico *a popravila N, oliko T.l.ton «13 N, mite Josip Peteline, Ljubljana N« veliko! (blizu Prešernovega spomenika) Oll VOdi Nn malo! Priporoča potrebščine en *lvtl|e, krojače, Čevljarje, sedlorj®, modno blugo, pletenine, iepne robce, $£etke# sukanec, toaletno blufpo. Telefon 913 Telefon 913 Naznanilo. Cenjenemu občinstvu v ljubljeni in na deželi uljudno naznanjam, da sem otvorll v lastnem paviljonu v Šolskem drevoredu, ob frančiškanskem mostu trgovino s cvetlicami in semeni. Izdelovanje šopkov, vencev in raznih dekoracij se vrši ločno in po kulantnth cenah. Priporočam se cenjenemu občinstvu kar najbolje za naročila z odličnim *po8lovan|cm ANTON EERANT trgovski in umetni vrtnar, Ljubljana. Prispevajte za tiskovni sklad ..Narodnega Dnevnika".