k Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKA 20. JOLIET« ILLINOIS, 1. IEBBUAEJA 1918. LETNIK XXTII '•/V RIM POROČA USPEŠEN SUNEK ml Jr> Italijanske čete na severni pogorski fronti zavzele dve višini in ujele do 2,500 neprijateljev. BERLIN PRIZNAVA IZGUBO. Na zapadni fronti samo topniški boji in pozvedovanje. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 31, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Laška fronta. Berlin, 28. jan. — Na visoki planoti Setti Communi so topniški dvoboji, vzdrževani izza včerajšnjega popoldne, narasli s svitom do največje sil-nosti v okraju Col del Rosso. Rim, 28. jan. — Bili so patrolni spopadi, ki so bili ugodni za nas v Val-Arsi in Astiedski dolini. Naše topništvo je uspešno obstreljevalo sovražne postojanke med Franzellsko dolino in Brentskim kanalom. Živahno zrako-plovsko delovanje je bilo ob vsej fronti. Londoi^ 28. jan. — Vsled boljše vidnosti je v zadnjih dneh naše topništvo izvedlo mnogo uspešnih protinapadov in bombardovanj. Naši zrakoplovci so bili delavni v zračnih spopadih in pozvedovanju. Šest sovražnih strojev in dva balona so zbili v zadnjem tednu. Izza konca novembra, ko so naši zrakoplovi začeli nastopati, so skupaj zbili sedemintrideset sovražnih strojev in spravili dva iz nadzorstva; štirje baloni so zgoreli. Samo pet naših strojev je pogrešanih. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 31, 1918, as required by the act of October 6,1917. Nemško poročilo. Berlin, 29. jan. — Vzhodno od Asia-ga prav do Brente so Italijani močno napadali. Okrog Monte Sisemola in za-padno se je napad večinoma izjalovil, razen pri Monte Di Valbelli, kjer se je sovražnik ustanovil za nekaj časa, a je bil prepoden z našim protinapadom. V okraju Coldebrosso, med Fren-zelsko sotesko in Brento, je bil sovražnikov prodirajoči napad vržen nazaj. Ponovni poskusi so se zlomili pod težkimi izgubami. Ujeli smo deset častnikov in 350 vojakov. Na Castel Franco, Treviso in Me-stre smo spustili enoindvajset ton bomb z dobrim učinkom v soboto zvečer ter opazili velike požare. True translation filed with the post master at Joliet, 111., on January 31, 1918, as required by the act of Octobcr 6, 1917. Italijani poročajo uspeh. Rim, 29. jan. —'Italijanske čete so podjele močan napad včeraj na severni pogorski fronti in prodrle v sovražne linije, poroča vojni urad. Pomožne četi, ki jih je sovražnik brzo poslal navzdol po Noški in Campo-mulski dolini, so bile razkropljene po topništvu Italijanov in njih aliirancev. Italijani so ujeli več nego 1,500 mož, vštevši 62 častnikov. Naskočili so sovražne postojanke na višinah vzhod- no od' Asiaške krnice in prodrli vanje na več točkah, odbijajoč silovite protinapade. Dvanajst sovražnih zrakoplovov je bilo zbitih. Italijani so bili zmagalci v zraku povsod. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 31, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Sovražnik odbit, pravi Berlin. Berlin, 29. jan. — Italijanske čete, ki -o napadle tevtonske postojanke v okolici Col del Rossa ter med Fren-zelsko sotesko in reko Brento, na severni italijanski fronti, so bile vržene nazaj po avstrijskih četah, je danes naznanilo nemško uradno poročilo. Italijani so ponovno poskušali, oja-čeni z reservami, razširiti krajevne vrzeli v nasprotnih linijah. Poročilo pravi, da so se te prizadeve zlomile s težkimi izgubami, in da je bilo 300 vojakov ujetih. Italijani so se ustanovili na Monte di Val Bella, pristavlja poročilo, aH zemljišče je bilo pozneje zopet osvojeno v protinapadu. Udar je bil presenetljiv. (By Associated Press.) Italija je vojaške kroge presenetila s tem, da je podjela napad znatne sil-nosti ob svoji pogorski fronti sredi zime. Udar je prišel na Asiaški visoki planoti, kjer so bili avstro-nemski vpadniki zadržani rano pozimi v svoji prizadevi, prodreti navzdol na italijanske planjave zapadno od reke Brente. Berlin je naprej napovedal napad včeraj, poročajoč izbruh silnega topniškega dvoboja v okraju Setti Communi, asiaškem odseku. Poročal je, da je dvoboj dosegel višek s svitom v ponedeljek v soseščini Col del Rossa, katera višina stoji nekako v sredi med Asiagom in Brento. Dopolnilno nemško uradno poročilo od ponedeljka zvečer, ki ni bilo prejeto do vapraj, je naznanilo začetek naJ pada v tem okrožju, opisujoč ga kot silen napad. True' translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 31, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Rim poroča nadaljnji uspeh. Rim, 30. jan. — Več nego 2,600 ujetnikov so dobili Italijani v svoje roke v svojih uspešnih napadih na avstrijske linije na Asiaški visoki planoti, je vojni urad naznanil danes. Šest topov in 100 strojnih pušek so tudi uplenili. True translation filed with the postmaster at Joliet, III., on January 31, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Berlin priznava laški uspeh. Berlin, 30. jan. — Na Asiaški visoki planoti so Italijani vzdrževali svoje napade z močnimi oddelki. V okolici Monte Sisemola so se zlomili s težkimi izgubami. Po ljutem bojevanju sta Monte di Val Bella in Col del Rossa ostala v rokah sovražnikovih. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 31, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Francoska fronta. Pariz, 28. jan. — Francoske čete so uspešne podjele več vpadov v nemške linije snoči v Champagni in severno V S I 1 mm mm I t True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 31, '918, as required by the act of October 6, 1917. ZEPPELINKA, UPLENJENA PO FRANCOZIH. Dvoje pogledov na veliko zeppelinko nove vrste, ki so jo spravili doli v r«nici nepoškodovano francoski zrakoplovci, ko se je vračala z napada na London. Pristala je blizu Boiirbonne les-Bains. POLDRUGI MILIJON ZA VOJNO SLUŽRO. Ogromna naloga sijajno rešena, zagotavlja Baker senatski vojaški odsek. NAJVEČJE TEŽAVE PREMAGANE. Šestnajst prevoznih ladij z vojaštvom srečno dospelo v Francijo. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 31, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Ogromna naloga sijajno rešena. Washington, D. C., 28. jan. — V štiriurnem nagovoru pred senatskim. odsekom za vojaške stvari je vojfni tajnik Baker danes odgovoril na predsednika Chamberlaina obtožbo vojaškega oblastva in zagovarjal upravo proti nedavnim številnim kritikom njenega vodstva vojne. Tajnik je podrobno opisoval velikost naloge za pripravo armade, ki naj gre v boj 3,000 milj daleč, onostran oceana; priznal, da so bile storjene napake, dasi nikdar ponovljene, in poudaril delo vojnega departmenta v celoti kot tako hvalevredno, da izpodbi-je vpričo svoje velikosti obtožbo predsednika Chamberlaina, da je "vojaško oblastvo odpovedalo". Velika bojna moč "na oni strani". V zagovoru svoje uprave je vojni tajnik rekel, da "bodo Združene Države imele 500,000 vojakov na Francoskem zgodaj 1. 1918". Rekel je tudi, da bo koncem tega leta nadaljnjih 1,500,000 vojakov na oni strani ali pripravljenih za odhod. Odkrivajoč te ogromne številke, je vojni tajnik izpremenil svojo politiko molčečnosti, katere se je doslej držal vojni department, s časopisjem v deželi vred'. Rekel je, da je nemška vlada "še mistificirana glede števila vojakov sedaj na Francoskem", čeprav so njegove številke — 500,000 vojakov — njegove cenitve števila ali sedaj ali kmalu na oni strani. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 31, 1918, as required by the act of October 6. 1917. Wilsonov načrt. Washington, D. C., 29. jan. — Dva milijona vojakov na Francoskem svej čas — če se vojna ne konča, preden odidejo tja — je predsednika Wilsona največji vojni program. Nadaljnji sklic nabranih vojakov je bil za nedoločen čas odložen, v priča- kovviju razvojev, ki imajo pokazati, ali bo potrebno ali možno, poslati na Francosko več vojakov, nego jih je že v službi doma ali v inozemstvu. Ta splošna dejstva je objavil danes vojng jnik Baker, govoreč o tem, da ni pta /bžil senatskemu odseku včeraj konte ega obrisa vladnega vojnega programa. 1,500,000 pripravljenih za odhod. Tajnik je rekel, da se vprašanje o številu vojakov, ki se imajo sklicati k zastavam in poslati v inozemstvo, odloči predvsem po dveh preudarkih: Razvoji v vojaškem položaju v inozemstvu. Število uporabnih ladijskih ton za prevtiz vojakov in vzdrževanje istih. G. Baker je pravil senatskemu odseku za vojaške stvari, da bodo Združene Države imele 500,000 vojakov, na Francoskem "rano v letu 1918.", in da je 1,500,000 vojakov v vežbališčih, pripravljenih za odhod brž ko bodo ladje na razpolaganje. Več nego milijon letos. Dalje ni šla uprava v svojih načrtih, akoravno so člani kabineta pred kratkim izjavili, da se vršijo priprave za vojno, ki utegne trajati tri leta STAVKE SE MNOŽE PO VSEJ NENČIJI. Štrajkarji predložili nemški vladi ultimatum, zahtevajoč predvsem sklep splošnega miru. PANGERMANI SO RAZKAČENI. V Avstriji živeini izgredi. Ukrajinci porazili boljševike. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 31, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Nemški list priporoča upor. London, 28. jan. i— Brzojavka na Exchange Telegraph Co. iz Amsterdama pravi, da "Deutsche Tageszei-tung" odkrito poziva nemško ljudstvo k uporu proti sedanji vladi. "Tudi mi," pravi to pangermansko glasilo, "imamo Judeža med nami danes. Nastopa v rdeči suknji in plašču . I kot rabelj Nemčije. Kdo reši Nem Uprava smatra za možno, s sedaj „„ uporabnimi ladjami in tistimi, ki po- stanejo uporabne v prihodnjih malo mesecih, imeti 1,000,000 vojakov dejanske na Francoskem koncem tega leta. Proj-ačunila je, da bo dodaten milijon vojakov mogoče poslati prek morja leta 1919. . Na tem programu namerava uprava vztrajati do nadaljnjih razvojev. Med temi razvoji je možnost, da bo mir sklenjen letos. V tem slučaju ne bi zapustil ameriške zemlje velik del vojakov, ki so zdaj v vežbališčih. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 31, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Srečna prevožnja. Washington, D. C., 30. jan. — Srce Cijo teh izdajnikov, če ne nemško ljudstvo? Sedaj velja: Nemci, pomagajte si sami in Bog pomore." Akoravno cesar Viljem ni imenovan v članku, pomeni izraz "rabelj Nemčije" kajzerja, zatrjuje poročevalec. Washingtonom, če se spomnimo, da sta se kancelar von Hertling in grof Czernin posebej bavila popolnoma s poslanico g. Wilsona. 'Ako se Dunaj zanaša na možnost konference med centralnimi vlastmi in ententinimi narodi potom Washing-tona, kaže to, da štirjnajstere točke predsednika Wilsona niso smatrati za njegove najmanjše zahteve." Časopis pristavlja, da sta Dunaj in Berlin popolnoma sporazumljena glede najmanjših zahtev, ki jih morata centralni vlasti doseči. Vse odvisno od Wilsona. "Germania" tudi omenja "avstro-ameriško potipavanje glede mirovnih možnosti" in pravi, da bo posledek odvisen nadvse od tehtnosti predsednik-Wilsonovega vpliva na ententine zaveznike. "Z ozirom na srečno soglasje med Nemčijo in njenimi zavezniki v vseh vprašanjih vojnih ciljev in taktike", pristavlja Germania, "lahko vzamemo, da ne bi grof Czernin nikdar storil svoje ponudbe, ako ne bi bil gotov soglasja z našo vlado." True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 31, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Ukrajinci porazili boljševike. Geneva, 29. jan. — Pri tridnevnem bojevanju so čete ukrajinske rade porazile boljševiško armado in osvojile True translation filed with the post- Lutsk, po brezžični brzojavki iz Ki-master at Joliet, 111., on January 31, jeva na ukrajinski odbor tukaj. Boje- 1918, as required by the act of October 6, 1917. Proti prispojitvL Amsterdam, 28. jan. — Odgovarjajoč pred državnozborskim glavnim odsekom v soboto na neki govor, ki ga je imel grof von Westarp, voditelj konservativcev, je nemški tajnik zunanjih stvari, dr. von Kuehlmann, rekel, da čeprav grof von Westarp ni _ rabil besede prispojitev (aneksij), je Amerike se je vzradost.lo danes nad zagovarjal zaposedbo ozemija „a te-' [J' . . . .. - . no-'M, da je največje vojno brodovje vfv:asw;h ,lsnew waerts naznanja, da so berlinski straj- melju vo*asklh uspehov. karji sedaj p0jtah številnejši in boIj vanje je bilo skrajno ljuto in izgube na obeh straneh so bile težke. Zrakoplovi, pristavlja brzojavka, so zelo pomagali Ukrajincem v pridobitvi zmage. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 31, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Delavski ultimatum na kajzerja. Curih, 30. jan. — Sociališki list 'Vor- melju vojaških uspehov. 'Tako vedenje", je nadaljeval tajnik preteči. Naslovili so na vlado ultima- v njeni zgodovini — šestnajst ogro mnih prevoznih ladij — dospelo varno > . . v francoske luke s tisočinami častni-IžunanJlh stvan< Je nemozno od za" tam, katerega glavne zahteve so si* kov, vojakov in zalog za boj proti kaj- zerju. Ladje so odrinile iz ameriških luk v zadnjih dveh tednih in izkrcale svoj dragoceni naklad na evropsko zemljo, nedotaknjene po vohunih in neopaže-ne po bedljivih očeh podmorskih čolnov. Ščitile so jih na njih vožnji mnoge vojne ladje. Velikosti spremstva ne moremo objaviti, ali povemo pa lahko, da je bila tolika, da je tvorila zadostno zaščito. od St. Mihiela ter privedle nazaj ujetnikov. Nemški napad na mala francoska stražišča v okraju La Fontenelle, severovzhodno od St. Die, je bil brezuspešen. Ob ostali fronti je bila noč pokojna. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 31, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Britansko poročilo. London, 28. jan. — Snoči je sovražnik napadel neko prednje stražišče severovzhodno od Langemarcka. Tri naše vojake pogrešamo. Jugovzhodno od Le Verguiera je bil močen po-zvedovalen oddelek razkropljen po streljanju s puškami ponoči: Sovražno topništvo je bilo delavno snoči na raznih točkah jugozapadno od Cambraia ter tudi severno od Lensa in v passchendaelskem odseku. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 31, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Nemško poročilo. Berlin, 28. jan.—Severno od Beace-laera smo med pozvedovalnim napadom ujeli sedemnajst Britancev, vštevši enega častnika. Malo topniške delavnosti je bilo ob največjem delu fronte. Bojevanje je bilo živahnejše v osamljenih odsekih champagnskih in v okolici reke Meuse (verdunska fronta). True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 31, 1918, as required by the act of Octobcr 6, 1917. Francoski uspeh v Alzaciji, Pariz, 29. jan. — Bili so ljuti topniški boji v okraju Four de Paris in Hartmannsweiler-Kopf. V gorenji Alzaciji ,so francoski oddelki po kratki topniški pripravi prodrli daleč v nem- ške postojanke jugovzhodno od Sepoy Le Haut. Naši vojaki so razdejali številna kritja in dovedli nazaj ujetnikov. Ničesar ni izporočiti z ostale fronte. V nedeljo je bil en nemški zrakoplov zbit in trije drugi so padli poškodovani v sovražnih linijah. Istega dne so francoski zrakoplovci spustili 6,000 kilogramov (13,200 funtov) raznesnih tvarin na železniško postajo Confians, tovarne v okraju St. Frivas in razne zrakoplovske lope v sovražnih pasih. London, 29. jan. — Sovranžen na-padni oddelek je bil prepoden ponoči v soseščini Arieux en Gohelle. Sovražno topništvo je kazalo veliko delavnost v odseku Monchey Le Preux. Ena naših patrol severovzhodno od Ypresa se ni vrnila. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 31, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Zrakoplovci napadli London. London, 29. jan. — Nemški zrakoplovi so podjeli svoj prvi letošnji napad na London in njegova predmestja snoči. Njihove bombe so po uradnem poročilu usmrtile 47 oseb in ranile 169. Vse žrtve, izvzemši enega usmrčenca in sedem ranjencev, so bile v londonskem obmestju. Nobeije resne gmotne škode ni bilo in napadniko so izgubili en stroj, ki je padel v plamenih iz višine 10,000 črevljev; njegovi trije zrakoplovci so zgoreli do smrti. Škof McGolrick umrl. Duluth, Minn., 24. jan. — Snoči ob pol 8. uri je umrl splošno priljubljeni pastir duluthske škofije Rt. Rev. James McGolrick po kratki in hudi bolezni v prebavnih organih. Pokojni škof McGolrick je deloval tukaj v Duluthu 28 let za blagor svojih ovčic in tudi za napredek našega mesta. četka za sedanjo cesarsko vlado, z ozirom na vsa njena načela in njeno preteklost." Pristavil je, da "niso nobene znamenite različnosti mnenja obstajale ob nobenem času, kolikor se morem spominjati" med političnimi in vojaškimi voditelji glede nemških ciljev na vzhodu. Belgijski položaj. Kancelar von Hertling bo, kakor pravi brzojavka iz Berlina na "Frankfurter Zeitung", prejkone podal nadaljnjo izjavo v kratkem glede belgijskega položaja. Stvari ne bo pojasnil z negativnega smotrišča, pravi brzojavka, nego pride na dan s pozitivnimi nasveti in predlogi. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on January 31, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Sporazum o najmanjših zahtevah. Amsterdam, 28. jan. — Koelnische Volks-Zeitung" smatra, da grofa Czer-nina izjava pred avstrijskimi in ogrskimi delegacijami vsoboto, ko je rekel, da je brzojavil besedilo svojega govora o \ojnih ciljih predsedniku Wilsonu, preden je govoril, krepi vtis, da "se predejo niti med Dunajem in deče: Prvič — Pospešen sklep splošnega miru brez vojnih odškodnin ali prisilnih pridobitev ozemlja. Drugič — Udeležitev delavskih delegatov vseh dežel na mirovnih pogajanjih. Tretjič — Izboljšanje živežnega položaja po boljšem razdeljevanju. Četrtič — Takojšnja odprava obsednega stana in obnova pravice do javnega zborovanja, preklicane po vojaških oblastvih. Petič — Odprava "nylitarizacije;' vojnih tvornic. Šestič — Takojšnja oprostitev vseh političnih jetnikov. Sedmič — Temeljno demokratizira-nje državnih naprav. Osmič — Uvedba enake volilne pravice po neposrednem in tajnem glasovanju. True translation filed with tJie postmaster at Joliet, 111., on January 31, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Štrajki se razširjajo. London, 30. jan. — Okoli 500,000 oseb je na štrajku v Berlinu in število se veča vsako uro, brzojavlja kodanj-ski poročevalec za Exchange Telegraph pod' torkovim datumom. Gibanje se razširja v pokrajinska mesta. Proglas guvernerja illinoiškega. Guverner Frank O.. Lowden je izdal proglas, s katerim določa teden začenjajoč dne 3. februarja kot Hranilni teden. Proglas slove: Springfield, Illinois, 24. januarja. — Izredne stroške naše vlade ob tem času moramo založiti, kolikor je mogoče, z osebnimi prihranki. To je sta-rošegni način, — to je najvarnejši način. Za izvršitev tega je vlada izdelala načrt za prodajo vojno-hranilnih znamk in potrdilnic (War savings Stamps and Certificates). Tisti načrt je občudovanja vreden. Po njem tudi dninar lahko postane imetnik vladnih vrednostnih papirjev, pod pogoji, ki so ugodnejši, nego najbogatejši v deželi. Po njem je priložnost, učiti celo šolske otroke navad varčevanja, kakor še nikdar poprej. Naše ljudstvo je bilo na glasu zaradi svoje razsipčnosti in zapravljivosti. Če se nam posreči, izkoreniniti to eaprav-ljivost in razsipčnost, bomo lahko podprli vojno z denarjem. Kar je enako važno, navadili se bomo varčevanja tako, da bomo sposobni založiti vse stroške za obnovo koncem vojne. Če s« te navade udomačijo, smo pridobili našo največjo narodno imovino in bomo vedno na finančnem dobitku vsled vojne. Če bodo naši ljudje vobče postali lastniki vladnih vrednostnih papirjev, bodo boljši državljani in imeli bomo boljšo deželo. Jaz torej določam teden, ki se začne dne 3. februarja 1918, kot Hranilni teden (Thrift Week) ter nujno priporočam vsem možem in ženam in fantom in dekletom illinoiškim, da začno hraniti ali varčevati v sorazmerju s svojim imetjem potom varnega in plemenitega sredstva, katero na ta način nudi vlada. Dano pod mojo roko in velikim državnim pečatom v kapitolu v Springfieldu štiriindvajsetega dne januarja v letu našega Gospoda tisočdevetstoinosemnajstem in neodvisnosti Združenih Držav stoin-dvainitiridesetem. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 30. jan. — Svečnica bo v soboto, pa je še vedno trda zima, kakršne nismo imeli izza pamtiveka. Snega je po cestah toliko, da se počutimo kakor v Sibiriji. — Jolietska podružnica Slovenske Narodne ZVeze bo imela svojo febru arsko mesečno sejo prihodnjo nedeljo, dne 3. febr., ob treh popoldne v dvorani naše stare šole sv. Jožefa. Na to sejo so vabljeni poleg članov in članic tudi vsi drugi jolietski in rock-dalski rojaki in rojakinje, ki se zani majo za slovensko in jugoslovansko stvar. Udeležencem bo dana priložnost, videti in slišati dva imenitna govornika. To bosta dr. Bogumil Voš-njak, o katerem lahko čitate članek na tej strani te št. A. S., in g. Rudolf Trošt, znani organizator S. N. Z. Pridite, rojaki in rojakinje, na zborovanje v staro šolo v nedeljo! Nikdar vam ne bo žal, če pridete. — Angleži o dr. Vošnjakovih delih Angleška in francoska kritika je nadvse ugodno sprejela knjige in knjižice, katere je dr. Bogumil Vošnjak izdal v Londonu in Parizu. O njegovi knjigi "A Bulwark against Germany" je pisal list "Glasgow Evening Times" med drugim sledeče: "Človek mora veselo pozdraviti knjigo, pisano po Jugoslo vanu—"A "Bulwark against Germany"' '(London, George Allen & Unwin, Ltd.) — v kateri opisuje nje avtor, dr. Bogumil Vošnjak zmerno, toda krepko borbo Slovencev, zapadne panoge Jugoslovanov, za njih narodni obstanek in njih trpljenje za bodoče koristi Evrope in celega civiliziranega sveta... Dr. Vošnjak obdeluje to (jadransko) vprašanje in ono glede Trsta precej obširno in zagovarja stvar svojega naroda z veliko silo... Dr. Voš-njaku čestitamo na njegovem občudovanja vrednem delu." — Rokoborec "Navy" Roštan. Brata Frank in Louis Roštan, oba fanta naše fare sv. Jožefa, služita pod Stric-Sa-movo zastavo, in sicer Frank v zdravniškem zboru (medical corps), a Louis pri artiljeriji ali topništvu. Oba sta vrla fanta, pc^nos svojih staršev in cele naše naselbine. "Navy" Frank Roštan je bil že pred leti znan v Jolietu kot nadepoln rokoborec (boxer). Odkar pa se nahaja pri vojakih — zglasil se je kot prostovoljec za službo kmalu po izbruhu vojne — pa prinaša jolietski angleški dnevnik pogostoma brzojavke, ki naznanjajo, kako se naš Frank Roštan kot rokoborec odlikuje med vsemi številnimi tekmeci, tako da so njegovi tukajšnji prijatelji in tovariši kar veseli. Sedaj se nahaja naš sloviti rokoborec v Fortu Riley, Kans. In te dni nam je zopet dospela vesela vest, da se je naš "Navy" Roštan zopet imenitno obnesel v tekmovalni borbi, ki se je vršila v vojaškem gledišču v Camp-Funstonu. Naš Frank je premagal nekega Morris Luxa, gla-sovitega rokoborca iz Kansas City, kateremu ni bil kos noben drugi vo-jak-korenjak. I kajpada — kranjska kri ne "ki dnevniki klicali na pomoč. Vslcd pritiska avstrijske vlade, ki je poslala vse Nemce italijanskim irredentom na pomoč proti Slovencem, zmagali so takrat Italijani. Solastnik goriške "Soče" in "Primorca" vodi volitve v deželni zbor goriški, ko zmaga novoustanovljena Samostojna Narodna Stranka z 11 poslanci od 14. Eden poslancev je bil Dr. Gregorin. Sam Dr. Vošnjak ni še mogel postati poslanec ker ni imel postavne starosti (30 let). Navdušen pristaš jugoslovanske ideje od rane mladosti, naravno je da je večkrat šel v Srbijo, da prouči tamoš-nje razmere na licu mesta. Bil je v Belgradu 1. 1909, 1912 in 1914, kjer se je seznanil z odličnimi predstavniki srbske politike. Najvažnejše delo se je počelo za časa vojske. Avstrijski oficir v konjenici, pobegne 1. 1915 v nevarnih okol-nostih v Švico. Takoj se pridruži Jugoslovanskemu Odboru, katerega je bil eden najmarljivejših članov. Preobširno bi bilo naštevati njegova predavanja, članke itd., v prilog naši stvari. Tako je n. pr. predaval na vseučilišču v Parizu, na staroslavni "Sorboni", kar je redka čast za vsakega ne-Francoza. Spisal je v tem času razne knjige in brošure, s katerimi je upoznaval svet s slovenskim »arodom. Njegovi spisi v času vojske so: 1. Zapiski mladega potnika. — Gorica. 2. Na razsvitu. — Ljubljana. 3. Ludvik Glumpovicz. — Ljubljana. 5. Ustav i sprava zeml illyrskich. — Praga. 6. Pravni situace komorniho pred- sedy. — Praga. 7. Osnove občnega državnega nauka. — Gorica. 10. Le question de Trieste. — Ženeva. 11. Jugoslav nationalism. — London. 12. Political and Social Conditions in the Slovene Lands. — London. 13. Slovenci, kaj hočemo? — New York. 14. A Bulwark against Germany. — London. 15. A dying Empire. — London. 16. A Bulwark against Germany. (V francoskem jeziku.) — Pariz. 17. La domination francaise dans les pays yougoslaves. — Paris. Sodeloval je pri konferencah o "Krf-ski deklaraciji", pri sestavi katere je on kot izboren državni pravnik igral odlično ulogo. Sedaj je ta odlični naš narodni bori-telj v Ameriki, da tudi tu, kjer prebiva ena petina vseh Slovencev, nadaljuje svoje -delo, da ohrani odločne, da vzdrami mlačne in pridobi one, kateri so še nasprotniki. Naj bo njegov prihod pozdravljen z najboljšimi željami za vspeh. — C. A. Z X-žarki barvano steklo. Znano dejstvo je, da postane steklo, ki je dalj časa izpostavljeno solnčnim žarkom, vijolčasto. V zelo starih hišah so šipe v oknihj ki so obrnjena proti jugu, pogosto čisto vijolčaste barve. Poskusi, katere so delali v laboratorijih General Electric družbe v Schenectady z X-žarki, so dokazali, da je mogoče na ta način "pobarvati" steklo vijolčasto, svetlo rumeno, rumeno in zeleno. Kakor izjavlja Rosenthal, ki je vodil te poskuse, je pripisovati to pobarvanje stekla bolj iz-premembam v fizični sestavi stekla, kakor pa kemičnim izpremembam. Ton barve je mogoče regulirati. Na isti način je mogoče tudi pobarvati porcelan, emajl in drage kamne. Važno dejstvo pa je, da je mogoče rabiti tako steklo, ki je bilo izpostavljeno X-žarkom in je zadobilo eno omenjenih barv, rabiti za zavarovanje oči pred bliščečo solnčno svetlobo ali pred snegom, kakor tudi pred X-žarki samimi. Učiteljice na Japonskem. Število učiteljic na Japonskem narašča od leta do leta. Od leta 1890. do 1914. se je njih število podvanaj-sterilo, od 3,738 na 44,648. To naraščanje je nižje kakor na Angleškem in Francoskem, toda veliko višje kakor v Nemčiji. V nekaterih prefektu-rah so krajevne oblasti zaprle normalne šole za deklice. Kot vzrok navajajo za to dejstvo, da ne ostanejo učiteljice dolgo v svojem poklicu, da so nesposobne za pomaganje pri krajevni upravi, da nimajo potrebne sposobnosti za nadzorovanje otrok in da so se ponovno pripetili škandali. Dejstvo pa je, da imajo učiteljice veliko nižjo plačo, kakor učitelji. Samo osem učiteljic na primarnih šolah dobiva več kot $20.00 plače na mesec, medtem ko ima 1,300 učiteljic samo $1.50 na mesec! Žena kot sestra. Moja roka je mehkejša od svile, moje oko je milejše od najkristalnejše vedrine. Brat, ki ima mene, se more imenovati najsrečnejšim, ker sem mu jaz druga mati. Moj korak je lahak. Ko zazeleni trava na materinem grobu, vsevete cvet na setrinem srcu. Jaz sem bratu zvezda, ki mu sveti v noči življenja. Mojo svetlost mori^"1 oceniti edinole moj brat. Ako nima matere, morem samo jaz utešiti žalostnega svojega brata. Položim mu roko na čelo in on se nasmeje. Jaz sem lažja od mesečine, toplejša od solnca in zvestejša od zaročnice. Srečen je, kedor ima mene, kajti narava mi je dala, ko me je ustvarila, moč, katere in kakoršne nihče nima, kakor samo jaz — sestra. Vsakdanji pripomočki. Dostikrat se ne dajo izvleči stekleni zamaški steklenic: razgrej grlo steklenice z gorečo vžigalico, nakar boš z lahkoto odstranila zamašek. ^ Da odstraniš stari kit od oken, potegni polagoma z rudeče-razbeljenim železom preko, nakar ga boš z lahkoto odluščila. Ako hočeš preprečiti, da bi se petro-lejske svetilke kadile, namoči stenj v jesih in ga dobro osuši, predno ga rabiš. Da odstraniš barvo s šip, jih dobro odrgni z vročim jesihom. Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah. Zima je tukaj » ki rada donaša kašelj, prehlad in hripo, ali influenco. Ne pripustite, da bi se vas kašelj trdno prijel; vstavite ga takoj, da se na ta način izognete komplikacij, ali posledic kašlja. Vzemite s evera s Balsam for Lungs, i (Severov Balzam za pljuča), in kmalu se boste prepričali, da je ta balzam zelo prijetno zdravilo, s katerim se zdravi kašelj, hripa-vost in vnetje v sapniku. To se zdravilo priporoča otrokom i odraslim. Na vsaki steklenici je natančno navodilo o uporabi. Cena 25c in £0g v lekarnah. AU imate že Severov Slovenski almanah (koledar) za leto 1818? W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA a beesbbbbbbbbbbsbsisbbshbiiisbsisbissibbbbbbbsis m Ali imate bolne zobe? Ali imate slab želodec? Ali veste, da so mnoge bolezni povzročene po slabih zobeh. Pridite k nam da pregledamo vaše zobe in damo nasvet—vse zastonj. Vse naše delo je hitro in jamčeno. 22k Gold Crown low as Full set teeth low as - $4 $5 Najnižje cene v mestu za najboljše delo. no W U I EE najcenejši DKe TY • n. LEE ZOBOZDRAVNIK Odprto od pol 9. zj. do 9. nre zv; ob nedeljah le zjatraj 227 Jefferson St. Tel. 3219 Joliet, 111. is si m ® m m s m m si si si SI si SI SI S) S) Si Si pfc fan si si si . A. Nemanich, St. A. Nemanieh, Jr. Chicago Phone 2575 A. Nemanich 6c Son BANK Real Estate Insurance Loans Renting Y lastnem domu 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po "K- in jamčimo absolutno varnost. Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi. Zavarujemo hiie in pohiitva proti ognju, nevihti (tornado) ali drugi poškodbi Kupujemo in prodajamo, ali potojujemo denar na Steel Stocks. Pošiljamo denar na v»e kraje iveta po dnevnem kurzu. Potojujemo denar na zemljišča in hiie. Izrriujtao terjatve in poslujemo kot administratorji, varuhi, servatorji ter r vaeh enakih zadevah. BBBBilEBBBBBSBUBBBBBSISUSlBl BIIBSBBBBBBBBBBB - -1® S Zadnja kmečka vojska. 0 ZGODOVINSKA POVEST IZ LETA 1573. H Spisal Avgust Šenoo. — Iz hrvaščine poslovenil L. J. SiSSSlBHSfflBafflBSHfflBBBBUBSHBBBBBSSBBSBBISSSa (Dalje.) "Dobro! Odprite!" zakliče vodja Pavel terc in udari z batom po vratih. Drhteč stopi opat vun. "Kaj želite, otroci?" "Nič hudega," odvrne kovač, "nočemo vdirati v vaš posvečeni dom, niti požigati vaših pristav. Varni ste pred nami. Prišli smo, da dvignemo narod po gorah. Naj postane svoj, naj postane človek. Tako veli tudi gospod Bog, kaj ne? Dosti je davkov in plače, dosti nemega robstva. Sedaj lomimo z gospodo pogačo! Ako ste ljudje božji, ako ste naše krvi, "Stopite na priž-nico in zakličite na vse štiri strani sveta: "Bog hoče, da je narod prost." A da veste, prišli smo k Svetemu Jurju, ker smo lačni in žejni. Velika je vaša kuhinja, široka vaša klet, vse je dar božji. Ne ropamo, ampak prosimo. Dajte miloščino ljudstvu, ki se odpravlja na pot v Planino, odkoder sem prišel. Tja pridejo tudi Hrvatje." In opat je res delil miloščino in ni rekel nič, kmetje pa so leže pred Svetim Jurjem točili samostansko vino in prepevali: "Zlomimo bič, dvignimo bat, z nami pojde Hrvat, naš brat." Daleč se je razlegala pesem pred hišo, tihe molitve so šepetali redovniki v hiši. Tedaj dvigne kovač bat, silovito za-bobna raztrgani bobnar, nato pa reče Pavel Šterc: "Z Bogom, otroci! Moram iti naprej. Sledite mi jutri v Planino." * * * V štajerski vasi Planini, nedaJeč od Kozjega, hrumi narod v nizki, široki sobi vaške krčme, sredi katere je visela od stropa svetilka. Sami Slovenci, visoki ljudje v dolgih kožuhih, dolgih resnih obrazov pod kučmami. Iz vrčev pijejo vino, tolčejo s pestmi po mizah in čakajo voditelja kovača, ki je šel, da vzdrami kraj pri Sv. Jurju, a med njimi je tudi Jožef Skomin, suh, koščen človek. Nizka in temna je soba, svetloba je slaba, komaj razločiš, kako se premikajo glave. Tu stopi na prag slaboten, človek z rokami v žepu, po obleki bi sodil, da je Hrvat. "Dober večer, bratje!" pozdravi tujec kmete. "Je-li tukaj Pavel Šterc?" "Ni ga," odvrne Skomin, "odšel je na Gore. A vrne se kmalu. Ti si Hrvat, prisedi semkaj." Slabotnež sede zraven glavarja in potegne iz polnega vrča." "Sem," odvrne človeče, "pisar Drma-čič, Hrvat iz Elijive vojske." "Pride-li Elija k nam?" "Ne vem," skomizgne z rameni pisar. 'Kako ne veš? Saj nam je sporočil. "Hm! Da! Sporočil!" potrdi Drma-čič. "No, in? A čemu si prišel ti?" "Bežim." "Zakaj? Govori!" "Nočem! Zaklali bi me." "Govori! Ničesar se ti ne zgodi," reče Skomin. "Smem govoriti svobodno? Mož beseda?" "Mož beseda, govori!" "Bežim, ker nisem hotel, da visim. Da, da! Strmite! Vi ste se dvignili? Kaj ne? Za nas Hrvate?" "Da," zakličejo kmetje soglasno. "To ste junaki! Kje ste kupili svoje kože, da jih prodajate za druzega tako poceni? Jaz ne bi storil tega. Nisem neumen. Zato bežim. Smrdi mi tudi mrhovina. Krokarjev je dosti, dosti je tudi vislic. V Krškem so." "Kaj je v Krškem?" vzdignejo kmetje glave. "Vprašajte krokarje! Ti so se gostili. Turn je potolkel in povesil vse kmete." "Povesil!" se ustraši mrmrajoč ljudstvo. "Lažeš, hudobneži" zgrabi Skomin pisarja za prša. "No, pa dobro! Z Bogom!" se vzdigne Simon. "Pusti ga, naj govori!" zahrume kmetje. "D4, ne samo povesil," nadaljuje Simon stoje, "polovico jih je odnesla Sava." "Je-li to resnica?!" "Resnica, naj ne vidim nebes! Koliko se je prej govoričilo! Uskoki bodo pomagali! Seveda! Ravno narobe, da! Ste-li kaj slišali o Nožini?" "Smo," reče Skomin, "to je pošten človek." "Če je on pošten, sem jaz grof. Ha, ha! Pošten človek! Jeli to pošteno, ako kdo priseže, pa prelomi prisego? Je-li pošteno, če ti kdo reče, da bo delal s teboj, pa se gosti s tvojim sovražnikom? Je-li to pošteno, da je izdal No-žina baronu Turnu vse naše namene, da ga je vodil zoper Krško, da je dal poklali narod kakor živino, da je oh, jokati moram, ako pomislim, kako so podavili Uskoki vse naše brate in zažgali mesto." "Zažgali?" prebledi Skomin in se prime za glavo, medtem ko se jc slišalo mrmranje med kmeti. "Ni druzega ko prah in pepel," za kriči pisar in oči se mu zaiskre. "Isto se bo zgodilo z vami. Povesil vas bo, utopil vas bo. Bene! Zakaj niste mirni? Toda vi zaupate. V koga? Breži-čani in Metličani so se potajili. V Elijevo vojsko? V Elijo, ki sedi pri polni skledi in bo privalil z lačno druhaljo vaš kraj, da vas bo izsesal. Bene! Kje imate pamet?" "Jezik za zobmi, pes!" zakriči Skomin in dvigne pest nad Drmačiča. Toda kakor mačka se prekotali pisar čez mizo in se postavi sredi sobe. Dvajset pesti se vzdigne s krikom zoper Skomina. "Pusti ga, da govori! Da čujemo! Resnico govori." Nato se prično kmetje pri vratih polagoma izgubljati iz sobe. Nočem molčati," se nasmeje drzno Drmačič in dene roke v bok. "Vse va'm povem. Koga čaka Elija? Koga vaš drag vodja tŠerc? Prijatelja! Tur-čina!" "Turčina!" zakriči v strahu ljudstvo. "Da. Naše poglavarje je podkupil Turčin z zlatom. Pogan že pleni za Sotlo, požiga in zasužnjuje gospoda in kmeta. Ogoljufani ste. Turčin bo pojedel gospodo, ona pa vas, a Pavel, E-lija in Gubec bodo odnesli krvavo zlato. A? Kaj pravite na to? Zato nosite svoje glave v torbi, zato prodajate svojo kožo? Turčin bo prišel in Planina bo, kar je Konjščina, hlod ne bo ostal na hlodu." Srd se polasti ljudi, Skomin prebledi in vztrepeče kakor šiba, dvigne vrč in ga vrže v pisarja, a ta se ogne in čre-pinje se vsujejo po tleh. Izdajavec! Ubijte ga!" Ne! Ne!" zagrme kmetje. "On je naš, naš! Za denar ste nas prodali poganu." V tem hrupu stopi med vrata kovač, poVrnivši se od Sv. Jurja. "Za Boga! Kaj je, bratje? Ali si ti, Simon? Kje je Elija?" Pisar zapiči svoje oči v kovača. Hipoma se vzdrami, pokaže s prstom na terca in zakriči: "To je pravi antikrist! Pobijte ga!" "Potolčimo hudobneža!" zakriče kmetje. "Ste-li znoreli?" prebledi kovač in se umakne za korak. "Spametovali smo se," se nasmeje s krohotom pisar, "zgrabite ga!" Kakor volkovi se vržejo kmetje na voditelja. S pestjo odbije tŠerc prvega in druzega, a pisar se mu zaleti pod noge. Kovač se zaplete in pade, besni kmetje pa na njega in prično povezavati kričečega vodjo z jermeni. "Tako je prav!" zaploska Simon, "a sedaj peljite Turčina na trdni grad Planino pred gospoda upravitelja Sieben-reicherja. Ta vam bo pripravil večerjo, njemu pa verige." Psovaje in suvaje je vlekla podivjana druhal kmetov Šterca na gosposki grad, Drmačič pa je izginil v noč. XXXVII. Na zapadu trga Sevnice se dvigajo pod goro, ki je pokrita z gostimi smre-kovnimi gozdovi, nevisoki, zložni griči. Pod enim izmed teh gričev stoji na štirih stebrih šiljasta, lesena streha, pod njo pa surovo izdelan kip Matere Božje, ki ji prebada srce sedem me čev. Po ti planjavi se je bila razširila kmečka vojska, a pod starinskim kipom je sedel voditelj Elija Gregorič, podpirajoč svojo glavo z lehtmi, dočim se je Gušetič ljiaslanjal na steber in gledal v tla. "A kje je ta Drmačič?" izpregovori nevoljno Elija, "predvčerajšnjim sem ga poslal v Planino, naj javi Štercu moj prihod in naj mi sporoči, je-li vse pripravljeno. Solnce je že visoko, a njega še ni." "Zakaj nisi poslal mene?" vpraša Gušetič. "Ker ti takoj vzkipi kri, a pri tej stvari je treba miru in pameti," odgovori voditelj. 'Pa tudi poštenja," doda kmet, "zaupaš ti li popolnoma Drmačiču? Preveč divji je, pa tudi lakomen." "Zaupam mu," reče Elija. "Kaj ga jc privedlo k nam? Dokler se ne osveti Tahu, nam ostane zvest. Potem pa— lalje ga ne potrebujemo več." "Ej, dobro," se nasmehne Gušetič, 'to je tvoja reč, ti si voditelj, a pazi, da te ne prevari, kakor oni hudobnež Nožina." "Da, Nožina!" se udari z dlanjo ob čelo. "Ah, dal bi bil za njega desno roko. Sprejel sem ga pod streho, pobratil sem se ž njim, a on, Bog ga ubij ne pridobi Uskokov, 011 jih odvrne od nas, on izda naše brate Turnu. To jc hudo. Na jugu smo propali, kakor da nam je odsekana desna roka. Kranjci se bodo preplašili, naših je polovica poginila, Uskoki so nam na potu, a Jastrebarčanom je zaprta pot. Tam za Savo ne bo sreče. Toda, ako Bog da, bo tukaj. Odtod pojdemo v šta jerske gore. Tam nas čaka Šterc svojim ljudstvom. V njem bije srce celega naroda, on je dvignil narod na noge. Pavel pojde z nami čez Sotlo proti Stubici, kjer nas čaka Matija. Vi- del boš, Gušetič, kako bomo pretresli svet." ) "A kaj čakamo tu?" vpraša Gušetič, "in izgubljamo čas; čemu čakamo Drmačiča, ki spi morda v kaki krčmi. Saj imamo v naši krčmi Štajerce, ki poznajo pot, in poznaš jo tudi ti od prej. Dvignima se proti Planini. Med gorami je naš hrbet varnejši, nego tu pri Savi. Dvignimo se takoj! Hočeš-li, Elija?" "Prav govoriš," potrdi glavar, "saj itak vemo, da se je dvignil celi kraj. Idi, reci glavarjem, da krenemo proti severu." Kmalu nato so zapeli bobni pri Sevnici, čete se razvrste okoli voditelja, zastava zaplapola, vojska se pomakne, kričeč, kakor stoglava kača in kmalu se izgubi med zasneženimi gorami štajerske strani. * * * Nad gorami se rdeči nebo, na zapadu tone solnce, sipajoč poslednje svoje žarke po grdi pustinji gorskega snega skozi vitka debla zelenih jelk. Počasi se vije vojska jpo visokem snegu po strmi poti, drsajoč se navzdol, ter se premika s povešenimi glavami ^kozi gorske vasi. A kje so ljudje? Nihče jih ne čaka. Vsa vrata so zaprta, samo tupatam se vije skozi okno kak mračen, radoveden obraz. Nikjer ni človeka, nikjer pozdrava, nikjer veselega vzklika. Med prijatelji? Med tujci? Tako je vzdramil Pavel terc kmete? Dospo na vrh samotnega griča. Tu stoji cerkvica, okoli nje pa gozdiček. Truma je opešala, ne more dalje. Od-počiti si morajo. Vedno bolj se mrači. Čete zakurijo semtertje ogenj. Bili so blizu vasi Podgorja. Tedaj pridirja od severa na konju kmečki človek. "Kje je Elija, vaš vodja?" vpraša. Povedejo ga pred poglavarja. "Kdo si?" ga vpraša Elija. "Glavar Skomin, mož za staro pravdo." "Slabe novice. Ako verujte v Boga, pojdite v Planino. Ne izgubite časa! Bog ubij vašega poslanca! Pregovoril j e ljudstvo. Rekel je, da ste izdajavci in da ste prodali to zemljo Turčinu." "Mi?" skoči Elija besen na noge. "Zdaj pa imaš svojega angeljčka, Elija?" se nasmeje Gušetič. Pridite, Hrvatje," roti Skomin, "ljudstvo se je razšlo, Pavla Šterca so izročili kmetje Nemcem v roke." "Pavla!" zaječi Elija. "Naprej, o troci! V Planino, da rešimo Pavla. Drugače smo izgubljeni. Ah, prokle-ta kača, zakaj sem te redil!" Hipoma se dvigne vojska. Bila je že temna noč, ko se začuje pri Planini hrup. Ljudstvo se preplaši. V da ljavi so se spuščala navzdol po belih gričih cela krdela Hrvatov, ki se bližajo mestu, noseč mesto luči plamte-če smrekove veje. Prične se svitati Pod trdni grad prileti Elija s 40 konjeniki in zahteva, naj Siebenreicher izroči vjetega Pavla. A izza trdnega zidovja se nasmeje Nemec. "Iščite vašega Pavla na celjskem gradu, kamor sem ga poslal sinoči pod varstvom straže." "Naprej, bratje!" zakliče obupno solznih oči Elija, "proti Pilštajnu, Klancu na Hrvaško, da nas Nemci ne odrežejo od Gubca. N Naprej, ker gre od Celja nemška vojska." A kar je gosposkega, zapalite!" za kliče jim Gušetič. * * * Sedaj planite baklje. A to niso jelkove veje. Gosposke pristave, žitni-ce, gosposke kleti gore z živim plamenom in svetijo hrvaški vojski od Planine do Kozjega, od Kozjega do Pil-štajna in dalje ob Sotli proti Sv. Petru. Že so pri Sotli, že vidijo hrvaške gore. "Naprej, bratje!" škriplje z zobmi Elija, dirjajoč na konju, "Gubec nas čaka, tu v tujem kraju ne smemo iskati rešitve. Lejte jo, hrvaško zemljo! Vodja leta, bodri, vzpodbuja, in komaj dihajoč se rine vojska skozi globoki sneg. Od napora padajo ljudje Nihče ne povprašuje po njih. Umoril jih bo mraz, poklali jih bodo Nemci, požrli jih bodo krokarji. Velikih pušk ni za njimi zaradi klancev, zaradi snega. "Naprej, evo Hrvaško!" kliče voditelj, kliče njegov tovariš Gušetič Niso več daleč od Svetega Petra, blizu meje, Tu leži med griči dolina, v njo krene zmrznjena vojska. Nema je nevoljna, godrnja in mrmra. A Elija jih tolaži in vzpodbuja. "Samo malo časa še, pa smo na Hrvaškem. Samo oni hrib še prehodimo, kjer je vhod dolino." Ljudstvo krene navzgor pro ti vhodu v dolino. A glej, ondi na gorskem klancu se jc nekaj zalesketa lo. Ali se ne leskečejo meči? Ne tro bi-li trobenta? Da, da! Strela naj jih ubije! To je vojska glavarja Jurija Schrattenbacha, to so celjski oklopni ki. Kmetje se vzdramijo in vztrepc čejo. Prckasno. S trobentanjem z divjim vpitjem drvi železna sila na vzdol po griču proti lačnim, ubogim kmetom in jih napade kakor grom A glej tam za hrbtom druzega sovraž nika! Grof Ditrichstein vodi silno če to najemnikov na konjih nad onemo' gle kmete. Najemniki nastavijo suli cc in jih zabadajo kričeč v kmečka sr ca. Okoli in okoli sovražniki. Kmetje so stisnjeni 11a kup. Nimajo konj, nimajo topov, lačni so, žejni so, zapustile so jih moči. "V imenu božjem, tam so hrvaške gorel" kliče v daljavi Elijev glas in Šantalič dvigne visoko sveto zastavo križem. Obupno se upre ljudstvo, obupno dvignejo še enkrat onemogle roke, puška poči, sablja seče, kosa ko-Razbijanje, pokanje, žvenket pretresa ozračje. Ha! Glej, prva četa se je prerila skozi, Elijeva četa, sedaj se hoče druga, — napadala je, umaknila se je, zopet je napadala — ah, ne more, ne more naprej. Stisnjeni so na kup. Schrattenbach seka in tolče, Ditrichstein prebada in kolje. Visoko se dvigajo na konjih železni ljudje, z višine pobijajo gole in lačne pešce. Volkovi, volkovi koljejo stisnjeno čredo, ker kratka je sablja, slaba je kosa, prazna je puška. Zastonj, zastonj, a voditelj? Ni ga nikjer! Pometali so od sebe puške in sablje, pometali kose in cepce in bežali, bežali. Kam? Nikjer rešitve, nikjer odduška. — Krik in vpitje je napolnilo dolino, kri pobarvala sneg, na široko je kosila smrt. Ni več Elijeve vojske, ampak polno polje mrtvecev in petsto ubogih jetnikov, ki jih pelje z velikim zmagoslavjem glavar Jurij Schrattenbach v Celje, med glušnjivim trobentanjem trobentačev, pod zeleno zastavo štajerske dežele. * * * Doli pri Sotli ležita v mesečini dva človeka, dva oborožena hrvaška kmeta, Gregorič in Gušetič. Prerila sta se skozi, bežita in gazita globoki sneg. Konja jim padeta, Gušetič omahne v sneg na štor. "Ne morem naprej, ne morem." "Samo nekaj časa, nekaj časa še," šepeče Elija. "Glej vas, ne vidiš-li luči? Napni svoje moči! Nočem, da me vjamejo živega." "Ne morem." "Slabotnež! In jaz? Rana me skeli na desni roki, znorel bi, a pojdiva dalje. Dvigni se!" Gušetič se dvigne in polagoma rijoč se skozi sneg prispeta oba do prve hi še zraven cerkve. 'Osta niva tu," reč? Elija, "to je žup nišče." Kaj hočeva tu? Pobili naju bodo Odpočiva se kje v senu, potem pa idi-va preko Sotle na Hrvaško. Brodarja poznam." 'Nočem," odvrne Elija, "jaz moram Pišece, da vidim še enkrat svojo ženo in otroke." "Neumnost! Kako?" "Čakaj!" zašepeče voditelj in udari s sabljo po vratih. Pri oknu se prikaže župnik. "Starček," zakliče Elija, "odpri hlev, daj nama konja." "Kdo sta?" "Dobra človeka v nesreči." "Poberita se," odvrne župnik, "razbojnika sta." "Duhovnik! Daj konja," zakliče Eli ja, "drugače ti zapaliva hišo. Nisem pogan, a Nemci naju preganjajo. Daj nama konja, hrvaška križarja sva. Vrneva ti jih, tako mi pomagaj Bog!" Drhteč pride starec k bratom, da Eliji ključ in reče: "Tam je hlev! Vzemita!" "Hvala ti, duhovnik!" odvrne Elija. "Čez šest dni ti jih vrneva. Hvala! Rešil si življenje dvema poštenjako-__»j ma. • Visoko je stal na nebu mesec in gledal, kako dirjata v zimski noči dva človeka ob Sotli. Marko Belaich, DALMATINSKI BILLIARDS AND POOL ROOM Mehke pijače in smodke. 205 Indiana St. :: Joliet, Illinois. Bratje Slovenci in Hrvati! Posetite brate Dalmatince v moji poslovnici, kjer najdete mnogo zdrave zabave, razvedrila in okrepčila. VSI DOBRODOŠLI! Andrej Stirn SLOVENSKI ČREVLJAR. Popravljam moške, ženske in otroške ČEVLJE. 1011 N. Chicago Str., Joliet, Illinois. SBilSBiSlBiSlBiSl Bi B Bi B SfiBSBlfiB Si SI Bi SI S s s SI s BHSBWBK BffiBlfi BffiBKBBBSfill XXXVIII. K vratarju mokriškega gradu je prišel tisto popoldne star frančiškanski menih in vprašal, je-li doma gospod Stepko Gregorijanec. Vratar mu je potrdil. S počasnimi koraki je stopal srebrnoglavi starček v zgornje nadstropje, nalahko potrkal na vrata in vstopil, kakor da mu je to davno že vse znano. V mali sobi je sedel za mizo gospodar, premetajoč z nemirno roko pisma. Na nenavadni pozdrav se Stepko vzdrami. Hvaljen Jezus!" ga pozdravi fran čiškan. 'Na veke!" odzdravi Stepko, "Kaj želiš, sveti oče?" "Prinašam ti pozdrav, gospod Gre gorijanec." "Od koga?" "Od dveh mrtvecev." "Mrtvecev?--" se začudi gospo dar in se dvigne na noge. 'Sedi, poslušaj," mahne z roko si volasi starček, in Stepko ga sluša. "Ti me ne poznaš, kaj ne? Jaz sem brat Bonaventura iz samostana svetega Frančiška v Zagrebu. Prej sem imenoval drugače, imenoval sem se Ivan Babič." "Župnik brdovški?" se dvigne Step ko ves začuden, prijemši se za našlo njalo stola. -"Da, sinko, pogodil si. Bil sem župnik brdovski. Rekli so, da sem se pregrešil, da sem dvignil kmete. Naj bo. Zaprli so me za nekaj časa v samostan, a jaz sem ostal v njem na veke, da delam pokoro za grehe. Se daj se imenujem brat Bonaventura. Prihajam k tebi. Prinašam ti pozdrav dveh mrtvih, od tvojega očeta Ambro ža in od Matije Gubca, kmečkega kra lja" "Ne razumem te," odvrne Stepko in povesi oči. (Dalje prih.) Brezkončno. Oči pregledamo Naočnike priredimo Smith & McGuire JEWELERS AND OPTICIONS 320 Van Boren St, Joliet D'ARCY BUILDING JOHN MARTIN, SODNIK (Justice of the Peace) Kadar imate kaj poiia na sodilču ali vložite tožbo zoper kof«, ali hočete fat-tirjati dolg, oglasite se pri meni, ker a mano lahko govorite v materinem jt-ziku. Uradne ure: jutro od 8.—12. Popol* od 1:30—5. Zvečer po dogovoru. Urad imam na: 321 JEFFERSON STREET, (nasproti Court House), Joliet. 111» Valentin Fajnik, Jr. Billiard Parlor Tržim fine smodke in vse vrste duhaa. DOBRODOŠLI! 120 MOEN AVE., ROCKDALE, ILL £ Frank Bambicb i Kdor je žejen ali lačen se lahko prt meni okrepča. The Will County National Bank of Joliet, niihoU. TRGOVEC Z ZLATNINO 1107y2 N. Hickory St., Joliet Se priporoča rojakom, če potrebujejo kak kos zlatnine, bodisi uro, verižico, prstane ali sploh kar spada v zlatnin-sko trgovino. Bi I SI Sffi I SI s S! Bi SI Bi SI s Prejema raznovrstne dtsuM ter poii/ja denar aa vse dela Kapital ia preostanek 4300,00MB. rodajem rte vrste URE in | C E. WILSON, predsednik. ZLATNINO. Primatu dobite vsako rmi 20 odsto canij« kot karkoli drug-,0. Prod »j »m urno jamče-no blago. Popravljam vso vrsto amorikanske in atmrokraj-sko uro in slatnino n vsako dolo juiiio Dr. J. W. FOLK, podp: HENRY WEBER. kaUr. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les če boi kupoval od nas, ti bom* ' I lej postregli z najnižjimi tržnimi mm nami. Mi imamo v zalogi vsakwnfi I nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehU la SLOVENCI in HRVATI p celi Imeriki. trdi les, lath, cederne stebre, desk Ako rabite dobro Uro ali drugo reč,pi- »inglne vsake vrste, iito mani kaj bi radi pa vam poiljem ceno. Vsaka reč vas koita 20 od sto ceneje, kot bi plačali drugje. JOS. SPOLARICH 901 N Hickory St JOLIET, ILL Naš prostor je na Desplainas blizu novega kanala. BBillBiillBiliBill Bi IS Bi H BiSBiBSi® Homewood Coal * Yard # Predno kupiš LUMBER, oglfcai a« pri nas in oglej si našo zalogo I Mi H bomo zadovoljili in ti prihranili 1 W. J. LYONS Bi SI Bi SI Bi SI Bi SI Bi M. MIKAN, MANAGER Tri in Mat Premog tar drva in kurivo 1624 Nicholson St., Joliet, 111. PHONE I787W Bi g Bi ffl Bi si Bi SI Bi »lOarnsey, Wood & Lennon si Bi Nai office in Lumber Yard na DES PLAINES IN CLINTON STSb Bi SBiHBifflBi ® Bi II Bi SIBiSBilSBillBiS Metropolitan Drug Store N. Chicago ft Jackson Sta. Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" OBLffl ADVOKATL Joliet National Bank Bid«. Oba teL 891. JOLIET, ILL. John Grahek ...Gostilničar... KBVUATtOW HROUOSn SOLem » KOLKU BOLESTIH » &B0GH NEVRALGIJl P80TUU OTRPLOSTI ISSC ■JIBOTNEU KKtU ■Sinl«MMi>nB>M SUSOSTIH » ČLENKU PLJUČMH M PRSNIH MRAZENJU » ŽIVOTU VNETJU 0PRSNB URŠ PRBHLWBNJU SO USTIH » UDJta BOLESTIH * OltU KAdUU Točim vedno sveže pivo, fin« fornijsko vino, dobro žganje in najboljše smodke. Prodajam tudi Udi in mahU TELEFON 7612. 503 CASS STREET, JOLIET, ILLS. Barve 1012 N. Broadway JOLIET, ILL. Chicago teL 339». N. W. tal. 1217. "Ata, kaj je najdaljša doba v času?" "Od ene plače do druge." STENSKI PAPIR Richardson 5 let garantirana barva, galon $1.85. Calcimine vseh barv, 40 in 45c -zavoj. Varniži, stains, olje, trepetin, ščetke, tudi steklo in drugo blago ceneje kot drugje v Jolietu. Blaga pripsljema na vai dom. Louis Wise 2M Jackson Street JOLIET, ILL. gostilničar TIK«, ŽGANJI IN IMfBMK. Sobo v najesn ia Lvaak Aserikanski Sloyenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski katoliški list za slovenske delavce ▼ Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek »•vensko-Ameriika Tiskovna Druiba Inkorp. 1. 1899. t lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročniaa: Za Združene države na lete.....$2.00 Za Združene države za pol teta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1-50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _ The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. 3. feb. Nedelja Blaž; Oskar. 4. Pondeljek Andrej Kor. Ver. S. " Torek Agata dev. muč. 6. " Sreda Rotija, Amand. 7. Četrtek Romuald, Richard 8. " Petek Janez Mat., Juv. 9. " Sobota Apolonija, Cir. Al. DRUGA PREDPEPELNIČNA NEDELJA. Imenuješ se živega, ko si mrtev—Skriv. raz. III. 1. Videli smo zadnjo nedeljo, kaj napravi greh. Tri stvari morajo biti: Postava, prelomljenje postave in prosta volja pri prelomljenju. Pred grehom nas svare po zunanje postave, po notranje pa naša vest. Danes hočemo pomisliti različne vrste greha. Če pomislimo, da je vrsta grehov neštevilna, vidimo tudi, da se dajo razdeliti v različna poglavja. En greh ima vsak Adamov otrok, ko pride na svet, izvzeta je bila samo preblaže-na Devica Marija, namreč, izvirni greh. Izvirni greh tvori skupino sam za se; vsi drugi grehi ?e imenujejo dejanski grehi. Sv. Pavel jih deli v grehe mesa in grehe duha. Delimo jih lahko po različnih zakonih, katere prelomijo. Vsaka zapoved nekaj za poveduje ali prepoveduje. Prepoved nam pove, česa ne smemo storiti. Prepovedi ne ubogamo, kadar mislimo, govorimo, želimo in delamo, kar nam prepoveduje misliti, govoriti, želeti in delati. Pri zapovedi je ravno nasprotno. Napoved nam pove, kaj naj storimo; proti tem zapovedim grešimo z opuščanjem. Človek greši z opuščanjem ravno tolikokrat in ravno tako hudo, kadar zoper zapovedi, katere nam kaj zapovedujejo. Gotovo je tudi, da ljudje rajši pozabijo grehe, katere store^ z opuščanjem; če se jih pa spominjajo jili ne obžalujejo, kakor bi jih morali in se jih ne spovedo tako natančno Vzrok temu je to, da se človeku bolj vti>ne v spomin to kar stori, kakor pa to, kar opusti. Oče ne bo pozabil, če je v svoji jezi preveč kaznoval svojega otroka in ga poškodoval; ne bo se pa spominjal, kolikokrat ga je zamudil posvariti, ko je bila to njegova dolžnost. Glavna razdelitev grehov pa je po njihovih posledicah, namreč, v smrtne in male grehe. Ko razdelimo grehe v smrtne in male grehe, nočemo na noben način reči, da so vsi smrtni ali vsi mali grehi enako veliki. Da je razlika med tema dvema vrstama, ne bo nihče ugovarjal. Razlika je, kako se koga poškoduje; morda se mu stopi na prste, morda se mu porine nož v srce takih zadevah zna soditi tudi vsak brezverski sodnik. Stvar se nam zdi lahka. Če trdimo, da je edino vera potrebna k zveličanju, kaj v pogubljenje? Nevera. Človek naj greši, kakor hoče, lahko se zveliča, če ima le vero. Tako so učili krivoverci v šestnajstem stoletju. Zato se trudi katoliška cerkev, da dokaže, da niso vsi grehi enako veliki. To nam potrjuje naš Božji Učenik sam: "Zakaj vidiš pezdir v očesu svojega brata, bruna pa ne vidiš v svojem lastnem očesu?" Kar Zveličar hoče. reči, je: V očesu svojega bližnjega vidiš male napake, na sebi pa ne vidiš velikih. Če se to-raj dajo grehi primerjati pezdirju in brunu, mora biti med njimi velikanska razlika. Isto resnico potrjuje Zveličar z besedami, katere je govoril Pilatu: "Večji greh ima oni, ki me je izročil tebi." Sv. Pavel našteva na več mestih grehe, zavoljo katerih zasluži človek večno pogubljenje. Drugi grehi pa so zopet tako majhni, da jih o-pazi le oko Božje. Smrtni greh spoznamo po treh znamenjih. Prvo je, važna reč. Ni še smrtni greh, če kdo prelomi Božjo postavo vedoma in prostovoljno. Da stori smrtni greh, jo mora prelomiti v kaki važni zadevi. Drugič, človek se mora tega greha dobro zavedati in vedeti, kaj bo storil. Tretjič, popolnoma prosta volja. Če je kdo prisiljen storiti kako zlobnost, ali če se je ne zaveda, ni pri pravi pameti, ne vidi velikosti zlobe, lahko še vedno greši; vendar pa bi v tem slučaju težko storil smrtni greh. Kadar se izpolnijo ti trije pogoji: Pre-lomljenje Božje postave v važni reči, jasno spoznanje in s popolnoma prosto voljo, tedaj imamo smrtni greh. Ni težko spoznati toraj, kedaj stori človek mali greh. Kedar manjka enega izmed treh gori navedenih pogojev za smrtni greh, tedaj ni nikak greh, ali pa mali greh. Mali greh je prestopek zoper Božjo postavo v stvareh, ki niso važne, ali v važnih stvareh brez zadostnega spoznanja ali neprostovoljno. Zakaj imenujemo greh prve vrste smrtni greh? Zakaj pa imenujemo nekatere rane smrtne? Ker imajo moč umoriti in ker navadno prinesejo smrt. Grehi se imenujejo smrtni, ker vodijo grešnika v smrt. Pri tem ne mislimo telesne smrti. Ali duša umrje? Duša je neumrljiva. S smrtnim grehom se izbriše podoba Božja na naši duši, kal večnega življenja; človek umrje za Boga in večno življenje. Človek v smrtnem grehu je mrtev za večno življenje. Kdor umrje v smrtnem grehu, gre v pekel in tako drugič vmrje. Kakor se mrtvo truplo ne more oživiti, tako se duša v^smrtnem grehu ne more sama pgVrniti v življenje za Boga. Manjši grehi se imenujejo mali ali odpustljivi, ker se lažje odpuste. Mali grehi se nam odpuste tudi brez spovedi, če obudimo popolen kes, z dobrim deli, trpljenjem, prejemom sv. obhajila, sv. poslednjega olja in z zakra-mentali. Greh je največje in pravo zlo, ker vsaka druga stvar ima kaj dobrega v sebi, samo greh ne. Greh napade Boga samega in skuša zmanjšati Njegovo slavo. Greh je pravo, največje in edino zlo. Greh se nam mora studiti v srcu, greha se moramo braniti z vso svojo voljo. REV. J. PLAZNIK. TUDI DEL VZGOJE. Priobčuje Rev. J. Plaznik. O (Nadaljevanje.) ČETRTO POGLAVJE. Kdo je povabljen? Deček ali deklica, katera premišljujeta, kaj naj bi postala, se bosta vprašala: "Kdo je povabljen k popolnejšemu življenju? Ali se vabilo razteza na vse, ali samo na nekatere izvoljene?" Skušajmo najti odgovor na vprašanje. Nekega dne so učenci vprašali Gospoda, če ni boljše, da se človek zdrži zakona. Jezus pa je odgovoril: "V.-i ljudje ne razumejo te besede, ampak samo oni, katerim je dano. Kdor jo more razumeti, naj jo razume." Tudi sveti Pavel piše Korinča-liom: "Želim, da bi bili vsi, kakor jaz, vsakdo pa ima svoj poseben dar od Boga; eden na ta način, drugi na drugi. NeporočenimVpa rečem,... da je boljše, če taki ostanejo, kakoršen sem tudi jaz." Premislimo te besede in razlaga, ka-koršno nam nudijo cerkveni očetje in učeniki, da ne bo nevarnosti, da bi jih ne razumeli prav. V obeh stavkih je vprašanje o vzdrževanju zakona, o nasvetu neporočenim, naj ne stopajo v zakon, kar je isto, kakor, da naj ohranijo devištvo. Sveti Pavel jasno pravi, da želi, da bi ostali vsi neporočeni,' kakor on. V prihodnjem stavku pa napravi izjemo pri onih, kateri se ne morejo vzdrževati. Kaj hoče reči? Nekateri imajo tako hude strasti, drugi so se zopet tako vdali grehu, da so vtrdili svojo slabšo naravo in oslabili voljo, da sploh ni mogoče govoriti o vzdrževanju. Taki ljudje toraj, kateri vedo iz skušnje, da ne bodo premagovali skušnjavo in greha in katerim se boj zdi pretežak, naj bi se poročili. Sedaj pa se lahko vprašamo, kaj je Zveličar mislil z besedami: "Katerim je dano?" Ali misli, da je dana moč ohraniti devištvo samo nekaterim izvoljenim, ali mnogim? Sveti Janez Zlatoust razlaga te besede in pravi, da je dar devištva "dan samo onim, kateri si ga izvolijo prostovoljno"; pristavlja pa, da je "dana potrebna pomoč iz višav vsem, kateri hočejo biti zmagalci v boju z naravo." Sveti Hi-jeronim pravi, da j^ ta dar "dan vsem, kateri prosijo za njega, kateri si ga žele in se trudijo, da bi ga prejeli." Sveti Bazilij razlaga, da je "vsakomur dan dar, da se odloči živeti po evangeljskih svetih." Na zofistično o-porekanje, češ, če bi vsi deviško živeli, bi ne bilo več zakona, človeški rod bi izumrl, odgovarja sveti Tomaž s svetim Hieronimom: "Ta čednost je nenavadno in samo nekateri si je žele; potem pa pristavlja: "Ta strah je ravno tako nespameten, kakor oni. človek, kateri se boji vzeti kozarec vode, ker se boji, da bi ne posušil reke." Ali smemo reči, da je potrebno, da se spodbuja in svetuje vsakemu dečku in deklici, izvzemši le one, o katerih govori sveti Pavel, da ohrani deviško čistost? Da prav razumemo odgovor, pomnimo, da je dvojna vrsta življenja odprta vsakomur, zakonsko in samsko; vsaka oseba spada v eno teh vrst, Vsakdo je prost, da s iizvoli življenje, kakoršno hoče. Nikdo nima pravice, da bi se vtikal v osebno prostost, da bi silil koga v zakon. Oba stana je Bog vstvaril in oba sta dar Božji. Zakonska zveza, katera je celo zakrament, je podoba, po bese dah svetega Pavla, vezi med Kristu Som in njegovo cerkvijo. "Previdna žena," pravi Knjiga pregovorov, "je postavno od Boga." Kdorkoli se poroči "v Gospodu", stori čednostno delo. Sveta cerkev odobrava in prijto-znava cerkev; zato ima tudi lep obred svetega zakona. Kdo stopi v zakonski stan, stori nekaj Bogu dopadljivega; kdor pa žrtvuje naravno pravico zakona, pa da Bogu še veliko lepši dar. To je abstrakten nauk. Če pa obrnemo ta nauk na posamezne slučaje, vidimo, da so nekateri ljudje take narave in razpoloženja, da se jim zdi vedno devištvo nepraktično. Eden morda želi priti v samostansko varnost; kljub temu pa so mu samostanska vrata zaprta, vzrok naj si bo ta ali oni, da vbeži svetnim viharjem, se zateče v svetišče zakonskega stanu. Na take ljudi Bog ne nalaga bremena, kakor-šnega bi ne mogli prenesti. Ker nam želi, da bi bili srečni in veseli že tudi na tem svetu, zato zahteva od nas samo pokorščino, kakoršno lahko ska-zuje vsakdo. • -, (Nadaljevanje prihodnjič.) ILlfclZEM V SLOVENCIH. rodoljubi, ki so imeli v družbi s Hrvati in Srbi svoj "ilirski klub". V Gradcu se je seznal s Ferd. Kočevar-jem, D. Trstenjakom in Muršecem. Kočevar je pozneje marljivo širil med Slovenci ilirske knjige, si dopisoval z Vrazom le ilirski ter zastopal kot štajerski politik vedno le jugoslovanske (ilirske) ideje. Jur. Matijašič, dekan v Mariboru, je takisto razpečaval Vrazove ilirske knjige; prav tako so podpirali ilirstvo duhovniki Ivan Klajžar, Mirko Bratuša in Fr. Simonič. Leta 1837. so se v Krapini Vraz, Kočevar, Trstenjak in Caf zavezali z moško besedo, da bodo do smrti delovali za preporod jugoslovanskih plemen. Soklič, prijatelj Vrazov, je takisto širil ilirski program. Sodelavci Vrazovi pri izdaji narodnih pesmi ilirskih so bili J. Muršec, M. Prelog, Prešern, M. Ka-stelič, D. Trstenjak, J. Košar, Rud. Goedel, V. Šparonec, N. Leskovšek, J. Varga, St. Soldatič, Ant. Rudež, U. Jarnik, in Fr, Cene. Glavno oporo pa je imelo ilirstvo po vseli slovenskih krajinah v mladini, ki je imela razne ilirske kurze. Tak kurz so imeli tudi ljubljanski bogoslovci, ki so posetili leta 1841. Vraza v hotelu pri Maliču ter ga sprejeli z navdušenjem tudi v semenišču kot odličnega gosta. Vraz piše: "Tamo nas okoli sila mladih lju-dij, koji vsi za ilirščinu dišu i živu te i više manje dobro ilirski govore i pišu No, glavni nasprotniki ilirizma so bili v Slovencih Kopitar, nazivajoč Gaja 'strastnega šarlatana" potem Prešern, Metelko in Iv. Zalokar. Vzlic temu, da se Slovenci niso utopili v ilirstvu ter so ohranili svoj slovenski književni jezik, pa so se Slovenci po zaslugi narodov vzdramili ter so se književno osvežili in obogatili. — "Ju-goslovenski Svijet". ŠTAJERCI ZA JUGOSLAVIJO. Ilirski pokret je dal Slovencem današnjo pisavo — gajico, ki je združila vse Slovence ter nas obenem zedinila v pisavi s Hrvati, Čehi in Poljaki. V gajici je zapel prvo svojo pesem Davorin Trstenjak, ki je v graškem listu Der Aufmerksame (1838.) objavil tri svoje pesmi v ilirščini. Prešernov prijatelj Andrej Smole je dal tiskati v gajici troje knjižic: dve igri "Varh" in "Veseli dan" ter "Pesmi Valentina Vodnika" (vse leta 1840). Fr. Mala-vašič in Jur. Zemlja sta v ljubljanskem Ilir. B/latt objavila nekoliko svojih pesmi (1840.—1843.), Zemlja pa je dal posebej natisniti svojo pripovedno pe-•em "Sedem sinov", (1843). A. J. Murko je istega leta izdal vnovič svojo slovpico v gajici. V "Novicah'!, tiskanih še v bogoričici, so se borili za gajico Krempel, Mat. Majar in Oro-slav Caf (1843-45.); letnik 1846 se je tiskal že popolnoma v gajici. A. M. Slomšek je dal tiskati svoje "Sveto o-pravilo" v gajici. Dr. Bleiweis je dne 6. junija 1848. predlagal v deželnem zboru kranjskem, naj se uvede v vseh šolah ilirski pravopis, ki je bil uradnb uveden že v Istri in v rabi tudi že na Štajerskem. Kranjska deželna vlada je u-vedla gajico z odlokom dne 11. avgusta 1848. Tudi "Slovensko društvo" v Ljubljani se je potezalo za gajico. Ga-jevih idej so se zlasti navdušeno oklenili pisatelji M. Jarnik in M. Majar na Koroškem, Juri Kobe in L. Jeran na Kranjskem; na Štajerskem je bilo že pred 1830. med Muro in Dravo živahno narodno gibanje. Ilirstva so se o-klenili dijaki in zlasti bogoslovci ter duhovščina. Fran Miklošič je zlagal ilirske pesmi in jih je 1. 1839. poslal petero Vrazu za "Ilir. Danico". Jos. Drobnič je dopisoval Vrazu ilirski od 1. 1838—50 ter je izdal v "Mat. Ilirski" leta 1846 ilirsko-nemški slovar. Dr. Jakob Zupan je pesnil za "Ilyr. Blatt" ter je v himni na cesarja 1. 1830. opeval Ilirijo. Bil je dober Ilir ter je prepbtoval Hrvatsko opetovano in pisal ilirščino. Zaradi svojega ilirstya je bil — kot profesor — celo preganjan. Spisal je zgodovinsko delo "Die aclit glagolitisehen Kloester im Koe-nigreich Illiyrien" ter je kot prvi Če-beličar napolnil skoro ves prvi zvezek. Tudi Radoslav Razlag je bil že kot bo-goslovec v Gradcu navdušen ilirski dopisnik Vrazu. V Gradcu se je Gaj še kot akademik seznanil s slovenskimi dijaki in Predsednik štajerske slovenske na-rodno-napredne stranke dr. Kukovec je napisal 17. oktobra v Slovenskem Narodu uvodni članek, kjer pravi med drugim: "Za nas Jugoslovane ni drugega načina, da se olresemo nemškega pritiska v Avstriji in madžarske nadobla-sti v Translitvaniji, kakor če dobimo svojo državnost... Z zaključenjem svetovnega mira se bodo uredile razmere v državnopravnem oziru stalno za nedogleden čas. Vsled tega ne smemo biti polovičarji, temveč moramo zahtevati vse. Zgodovina dokazuje z neštevilnimi vzgledi, da so tlačeni narodi pravilno postopali, ako so ravno v najusodnejšem času brezobzirno proglasili celoto svojih zahtev. Koga vprašujejo Finci ali Poljaki, ali se mu zdi njihova zahteva po neodvisnosti času primerna?! Mi moramo iti še dalje, ne pa samo citirati deklaracije od 30. maja. Vsakdo mora razumeti, da ni nekakšna kulturna avtonomija niti senca državnosti, katero potrebujemo da postanemo v resnici samostojni. . ." '...Ako smo mi Slovenci napredovali, smo dosegli to s svojo marljivostjo kljub oviram, katere nam je stavila avstrijska vlada na pot... Ako bi ostali še nadalje člani homogene, centralistične Avstrije, bo to vsak trenutek nevarnost za novo svetovno vojno, ali nas Jugoslovanov svet ne mrzi. Kot država tudi ne bomo preveč majhni, pa tudi mnoge manjše države, kakor na primer Švica, Holandska, itd. imajo pod nepovoljnimi razmerami lep obstanek. Posest morske obale je jugoslovanski državi garancija sijajne bodočnosti... Naj narod ne dvomi, da je jugoslovanska država samo še vprašanje časa. Nji moramo pripadati tudi mi. Slovenska Koroška in Štajerska ste ključ Jugoslavije." in čistoti nad vsemi drugimi narodi, in zato se bo potom borbe dosežene svobode in potom narodnega šolstva tem prej povzdignila in ojačila njegova moč in energija da bo mogla kot novorojena silna kulturna celota, vspeš-no in zmagoslavno vzdržati v bodočnosti tudi viharje. Naše maščevanje ne bo krvavo, naša osveta bo kulturna! Nova koča našega jugoslovanskega naroda se mora dvigati na demokratskem temelju in rasti v znaku napredka pod vse oživljajočim solncem jfcdnakosti, bratstva in svobode!" Proglas nato našteva trpljenje slovenskih učiteljev za časa vojne, navaja predloge za novo ureditev šolstva in zaključuje: "Naše oči gledajo naprej z zavestjo, da nam bo bodočnost pripravila častno mesto med kulturnimi delavci našega jugoslovanskega naroda". Temu proglasu, ki je bil izdan 10. septembra in podpisan od predsednika S. Jelenca in tajnika V. Rusa, pristavlja SI. N.: Ta manifest bo navdušeno pozdravljen od celega našega naroda. Izobra-ževatelji našega naroda se možko postavljajo na temelj deklaracijske politike, prepričani, da je ves napredek naše kulture odvisen od osnovanja samostojne jugoslovanske države v smislu naše dunajske deklaracije." stvarili popolnoma nove rastlinske vrste. Narodni pregovori. Ako hočeš, da se o tebi govori dobro, ne govori sam o nikomur zlo. * Ako mi brat odnese koze, mi je volk, ako mi koze donese, mi je brat. * Ako ne pričneš, ne boš tudi dovršil. * Ako se slab sosed neče preseliti, preseli se sam. * Delaj dobro in vrzi v morje, pa ne bo potonilo. * Dobro, katero človek ima, se bolje ceni, kadar ga človek nima. Biologični razvitek. V biologičnem poskuševališču v Pra-tru na Dunaju se je posrečilo s smo-trenimi poskusi doseči, da so gotove kuščarice začele leči jajca in da se je ta posebnost podedovala. Drugi eksperimenti so pokazali, da je mogoče izpre-meniti tudi barvo kože. Ti eksperimenti so dokazali, da je mogoče doseči na ta način nove živalske varijete, ki imajo popolnoma druga biologična svojstva kakor prvotne, enako kakor se je isto posrečilo tudi botanikom, da so s križanjem, bastardiranjem in z izpremembo življenskih pogojev u- Zdravje je vredno zlata. Ta resnica je jasna kakor beli dan. Zdravje je celo edina vrsta bogastva, ki ga ima večina ljudi. In ker je želodec temeljna podlaga zdravju, je skrajno potrebno neprestano gledati na to, da se pomaga drobu, izločiti vse puste in strupene snovi, ki se jih mora sistem iznebiti, če hočemo, da teče stroj našega življenja gladko. Trinerjevo ameriško grenko vino je najzanesljivejše zdravilo v slučaju potrebe. Če imate katerekoli želodčne potrebe, u-živajte Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Videli boste, da je njegovo dobro ime upravičeno. Cena $1.10. Po lekarnah. Mnogi ljudje trpe na revmatizmu, nevralgiji, trganju v križcu itd., ker ne poznajo Triner-jevega Linimenta. Vse te opozarjamo na to zdravilo, ki pomaga takoj in gotovo. Izvrstno je za ozebline, otekline itd. Cena 35 in 65c po lekarnah; po pošti 45 in 75c. Josip Triner-družba, izd. kemiki, 1333-1343 S. Ashland ave., Chicago, 111. — Adv. SSHBHasHHSaSHBUBaunnauHUggaagiagiiggisgaagagg 1 Možje in žene, ali trpite? | ============================ m Na revmatizmu, bolečinah v živcih in členih, obistih, hrb- ® tobolu, nogah, želoddu, okoii in na srcu, slepoti, vročimi s ali zeblini, slaboči, nervoznosti, zgnbi ® spanja, kratki sapi, glavobolu, jetrih |j slabi krvi, izpuščajih, kožnih boleznih, s srabu, če se hitro izmučite, imate bolna IS pljuča, oči, ušesa, grlo, in če ne more- |j te tako lahko delati, kakor prej. ffl IS Jaz imam dolgoletno skušnjava v zdravljenju vseh takih bolezni. Pridite, da vas ozdravim za mal denar in v kratkem času. Pri meni boste dobili moje osebno postrežbo. Pojasnil vam bom kaj vam manjha in kaj potrebujete za ozdravljenje. Jaz iman svoja zdra. vila za katera ne rabite posebej plače, vati. Preiščem in svetujem zastonj. Pri. dite danes na preiskavo in za nasvet. Če vas ne morem ozdraviti vam povem inne vzamem denarja. Dr. W. H. Starr m Soba 400 Joliet National Bank Bldg., Joliet, III. BS IS a is IS Uradne ure od 9. zj. do 5. zv., ob nedeljah do poldne, jg SLOVENSKI UČITELJI ZA JUGO-SLOVANSTVO. Slovenski Narod je priobčil 25. septembra pod naslovom: "Naše napredno učitcljstvo za svobodo in zedinje-nje naroda" dolg proglas slovenske "Zveze Jugoslovanskih Učiteljev", iz katerega navajamo samo nekatera mesta: "...Čutimo posledice krvave borbe, kakoršne svet še ni videl, tocjrf konca še ne vidimo. Slutimo ga pa v prepričanju, da nam bo prinesel rešitev in izpolnitev naših idealov, ki so: samostojno učiteljstvo in samostojno narodno šolstvo, ki bo stalo moralno in materijalno na čvrstem temelju samo-odločevanja zedinjenega jugoslovanskega naroda, osvobojenega od vsakega tujega gospodstva". "Zveza izjavlja svoje soglasje z Jugoslovansko Deklaracijo in poživlja Jugoslovanski klub, da vstraja do ko-nečne zmage, katera daje edina jam stvo za svobodno in samostojno bodo če narodno življenje." Zatem govori o novih temeljih učiteljske organizacije in nadaljuje: "Ujedinjen in unitaren naj tekmuje naš jugoslovanski narod z ostalim kulturnim svetom na kulturnem polju zavračajoč medsebojno tlačenje in izkoriščanje; on sam je—kot nihče drugi — gorko izkusil vse bolečine, vsa poniževanja in vso nemoralnost vsakega nekulturnega in nečloveškega tlačenja in zatiranjal V tem oziru stoji naš jugoslovanski narod v lepoti Večina zobozdravnikov zahteva previsoke svote za popravo zob, toda naše geslo je: Bolje zobovje za manje stroške. Zobe Vam pregledamo zastonj. %s0 gg 22 Karat slate kron« in d»C bridgework vsak zob Plates najbojji« vrst«AA is gumija in kovine JK J,II invilj« V U Zobe izderemo brez bolečin z "Vitalized Air". Ženska strežnica vedno prisotna. Vse delo jamčeno. BURROWS ZOBOZDRAVNIK D'Arcy Bldg. 2 nadstropje Vogel Chicago in VanBuren ceste. Joliet, 111. Odprt« vlaki dan svečar in ob nedeljah do poldne. 430 STRANI OBSEGA Veliki Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za ilovenski narod na podlagi drugih mojih »lovensko-angleikih knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA- Vsebina knjige je: Slov.-AngL Slovnica, Vsakdanji nagovori, Angleika pisava, 8piaovanj« pisem, Kako m postane driavljaa poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov iiroas Amerike dekaiuj*-jo, da je to edina knjiga brec katere ne bi ■nul biti nobeden naseljeno* Cena knjige v plata« trdo vezane je |200, ter s« dobi pri: V. J. KUBELKA, S33 W. 145 St, New Yerk, N. T. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) w xjjdin JENIH DRŽAVAH Opilp*. Tfll TPT III Inkorp. t drl. 111., 14. tuj* 191* •EVRRNK AMKRIKR. OGtlcZ- JUL1LT> ILL. Inkorp. T drt. P«., S. apr ISIS V«tanoTlJ«na N. QOT«mbr» 1914 •ruzrino geslol "vse za vero. dom in narod." "vsi za enega. eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. I. podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111. II. podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa. ITainik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111. Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois. MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago. Illinois. JOSIP MEDIC. 91i W. Washington St., Ottawa, I1L FINANČNI IN POROTNI ODBOR: STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley. Illinois. GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET. ILL. KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člsni(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvania z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pilite tajniku. Vsa pisma in denarne poiiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe ae naj poiljejo na 1. porotnika. M** e »»OIHOWOOWW'III Driitfta« Tisti. flO>Ot»»»IO>P»»W Joliet, 111., 30. jan. — Društvo sv. Družine je imelo v nedeljo svojo redno mesečno sejo in umeščenje odbora za 1. 1918, katero je izvršil br. Nicholas J. Vranichar. Nadzorni odbor je podal račun za tretje četrtletje 1^17, kot sledi: Račun društva sv. Družine za tretje četrtletje 1917. Račun za mes^c oktober: Dohodki: Preostanek v blagajni društva.$2985.97 Prejeto od udov tekom meseca 452.76 Kupljen ''Liberty Bond,"....,., 500.00 Skupaj.................$3938.73 Izdatki: Joliet Nat. Bank za "Liberty Bond".. .$500.00 Cerkvi sv. Jožefa za rent, jul., avg., sept. 9.00 Za bolno podporo: John Tomec ..... 24.00 Louis Pasdertz ... 48.00 Joseph Turk ..... 18.00 Josip Mejaški .... 17.00 John D. Kren .... 21.00 Asesment za okt.... 236.84 $ 873.84 Bilanca 31. oktobra .$3064.89 Račun za mesec november: Dohodki: Preostanek v blagajni društva $3064.89 Prejeto od udov tekom nov.. 395.10 Skupaj................$3459.99 ^ Izdatki: Za bolno podporo: Anton Živalj .....$ 24.00 Louis Pasdertz ... 24.00 Geo. Loknar ..........12.00 John Zlogar...... 16.00 Frank Meteš ..........16.00 John Jordan ..........12.00 John Horvat ..........7.00 zlato uro za 'fair' cerkve ........... 15.97 Mat. Golobič, kon- test za fair................5.00 Jos. Slapničar, kon- test za fair.............5.00 Asesment za nov____ 236.84 $ 373.81 bilanca 30. nov...............$3086.16 Račun za mesec december. v , Dohodki :■ postanek v blagajni društva $3086.18 ''tejeto od udov tekom dec.. 492.75 Skupaj.................$3578.93 Izdatki: bolno podporo: Frank Meteš .....$ 18.00 John Meteš ...... 31.00 Starini Bluth ..... 21.00 John Adamič..... 14.00 *s«ment za dec.... 236.84 'Iboru plače za leto 1917 ........... 203.00 $ 523.84 klanca 31. decembra.........$3055.09 °bresti »a City Bonds od 2. \ okt. do 2. jan. 1918......'.... 17.49 $tane v blagajni z dne 31. decembra .................$3072.58 Društvo je imelo vsega denarnega premoženja 1. jan. 1917 $2098.38 Društvo ima 31. dec. 1917 denarnega premoženja........ 3072.58 Tekom 1. 1917 je blagajna društva narastla za........,...$ 976.20 Društvo je naročilo izplačati bolno podporo sledečim: Br. John Meteš za 24 dni, .$ 24.00 Br. John F. Pruss, za 14 dni 14.00 Br. John Železnik za 22 dni 22.00 Br. John F. Bluth za 18 dni 18.00 Sestri M. Plantan za 16 dni 16.00 Skupaj.................$ 94.00 Prej izplačane podpore....... 3408.00 Skupaj ......................$3502.00 V pretečenem letu je društvena bolniška blagajna kljub visoki podpori napredovala za skoro cel tisočak. Društvo je staro tri leta in ima nad tri tisoč dolarjev v bolniški blagajni. S tem je dokazano, da je društvo na dobri finančni podlagi. Iz letnega poročila D. S. D. se vidi, da so razpisane nagrade društvom, ki bodo pridobila med letom 1918 največ novih udov, zato na delo vsi člani in članice, da bo koncem lela naše društvo dobilo največjo nagrado. Vsak član in članica lahko društvu med letom pridobi vsaj enega novega člana ali članico. Še je ljudi, ki niso pri nobenem društvu, glejmo, da bo vsakdo pri našem društvu. Naši ljudje so le premalo zavarovani. Ako se primeri smrt ali bolezen potem še le izprevidimo, da ni dovolj, da je človek bil le pri enem društvu. Za to naj vsak mož in žena skrbi, da se dobro zavaruje dokler je zdrav, ker potem ko človeka obišče bolezen in pomanjkanje ali celo smrt, je pre-kasno. Kdor želi pristopiti v naše veliko in močno društvo se naj oglasi pri meni za navodilo. Zdaj je še pristop v društvo prost. Bratski pozdrav! Jos. Klepec, tajnik. Bradley, 111., 27. jan. — (Vabilo.) Dam Vam znati, da priredi društvo >v. Družine št. 4 D. S. D. maškaradno ve-selico in vabimo vse člane in članice in vsa sosedna društva na veselico, ki se bo vršila 9. februarja 1918 v Dream-land-dvorani. 50c stane vse člane in članice našega društva, 75c za izven društva, ženske proste. Torej na noge, rojaki iii rojakinje. Igrala bo najboljša orchestra Egrolo. Z bratskim pozdravom Frank Gerdesich, tajnik. JUGOSLOVANSKI BISERI. Samostanska priča. Mladič je stopil kot novic v križarski red. Leto dnij se pripravlja na sveti red, ves zamaknjen v molitev. Jutri ga bodejo uvrstili med menihe, danes pa ga bo pater gvardijan izpovedal. "Ljubim," vzdihne mladenič. "Ljubim, in te ljubezni z najbolj gorečo molitvijo ne morem pregnati iz duše." "Pojdi v miru božjem," odgovori samostanski starec. "Bičaj se, posti se in moli še eno leto I" Mladič odide in posluša. In čez leto dnij pride zopet: "Oče, bičal sem se, do krvi sem se bičal, molil sem, da sem postal napol blazen, trpel sem glad in žejo, toda jaz lju- bim — strastno ljubim--pomagajte mi!" "Nobene pomoči ni," odvrne starec, "pojdi in vzemi jo za ženo!" Mladič odide in uboga. Čez leto dnij se pa vrne. "Glejte me, oče, uvrstite me med menihe! Vaš sem z dušo in telesom. — In ljubezen? — Ljubezen!" vzdihuje mladenič. "Prešla je..." Iz dnevnika pesimista. Adamov pes ne bi jeden kruha za nobeno stvar na svetu, četudi bi bil z maslom namazan. Daj mu kruha, ne bo ga žrl. Gladi ga, ponujaj mu, ne bi žrl. Danes so pa psa vseeno izmodrova-li; namazali so mu gobec z maskom, in pohlepno žveče suhi kruh — kajti diši mu po maslu! In ljudje so ravno taki kot psi! * * * Bil sem pri človeku, katerega političen nasprotnik sem. Nisem zatajil, da se nahaja na krivi stezi; starejši ga mrzijo, mlajši ga prezirajo... 'Tako?" reče on, ko me pelje do dveh kupov pisem. "Motite se! Poglejte malo na ta pisma, pa se bodete ravno nasprotno prepričali. Poglejte, ta veliki kup pisem, ki so že v službi— a oni Icup tam, ki je še večji, tu so de-nuncijacije mlajših, ki bi radi dobili službe..." * * *' Poslušal sem razgovor dijakov pri čaši vina. Slušal sem jih ker rad slišim domače zvoke v tujini, toda kar sem slišal, bi raje imel, da ne bi slišal. Pripovedoval je neki — recimo mu Štern — kako se je dolgo časa zaman potegoval za roko nekega dekleta. O-betal ji je to in ono, toda vse zaman. Potem pa jo je odpeljal na grob neke Ane tern. Tam ji pove, da je to grob njegove matere, toda lagal je, kajti za grob svoje matere niti vedel ni — in poklekne poleg križa ter ji obeta ženitev. Dekle mu pade v naročje. 'Sentimentalna goska!" zakriči nekdo in cela družba plane v smeh. Izvrstno! Dobro si jo potegnil. Živijo! — so kričali dijaki. "Takšne so žene!" reče govornik. Od tega dneva so mi odprta njena vrata ponoči in po dnevU." "Ali jo bodeš v resnici vzel?" "Saj nisem nor," se nasmehne dijak in z njim cela družba. "---Seveda, samo norcem je prisega sveta! Samo norci so pošteni, a naši mladiči — jako pametni!" In ravno ti ljudje bodejo v nekaj letih naši sodniki!... Trpljenje. S prijateljem sem bil na lovu. Ustrelim na jerebico, — pade... Samo ranjena je, in s perjem plahuta. Moj pes jo nemilo zgrabi. Zadavil jo bo, si mislim. Toda sirota je še živela, ko mi jo je donesel pes. Da se ne muči, ji zavijem vrat in vržem v torbo. Uro pozneje se vrnemo na za-jutrek. Pogledam v torbo. Kaj vidim? Jerebica je še živa. Prijatelj, stari lovec, ji potegne eno pero in jo po starem načinu prebode. Uboga jerebica, trikrat je morala umirati. Ko pridem domov, izročim lovski plen v kuhinji. Kmalu se oglasi dekla: Uboga jerebica, še živi, kaj hočem z njo? Jerebica, nastreljena, mrcvarjena — in še sedaj živi? In sedaj skače po sobi in pes se z njo igra. ----Sirota! Streljali so jo, vrat so ji zavili, prebodli so jo, pa še živi. In z njo se igra isti pes, ki jo je mrcvaril, pripravljen na migljaj gospodarjev na novo mrcvarjenje. Sirota! Moje sanje. Čudili so se, ker znam še svoj ma-terni jezik, pa sem že toliko let od hiše. "In kako je to, da nisi pozabil?" "Kako neki bi?! — Če ne govorim slovensko, pa slovensko sanjam — in sanjam jako pogosto." Bog ve, ali se bodejo moje slovenske sanje kdaj uresničile? The rest is Silence. "Reka — Dalmacija — Bosna!" — Hrvatska majka! Hrvatski sinovi, molite o teh treh stvareh vsak dan, molijo naj o teh stvareh nedolžni otroci! Morda bo prošnja nedolžnih ust uslišana!. .. Naše prošnje ne pomagajo... grešili smo! Večerja. Zmankalo mu je denarja. Jutri je prvega, jutri pride pismo z denarjem— toda kaj hoče danes? Obedoval ni — za forint je prodal neko knjigo, da je vsaj večerjal lahko. Vesel odide proti gostilni, računa joč, kaj bi naročil za devetdeset kraj carjev — kajti desetica ostane pismo-noši, takoj z njo v drugi žep. Ves zamišljen drži kozarec vina v roki. Pa se strese, pade in razbije se kozarec z vinom. Natakarski vajenec je bil neroden in je zvrnil vino. Nata kar se prične jokati. Otroci se pridr vijo okoli njega ter ga še strašijo, ka- ko ga bo mojster. In ubogi vajenec še huje joka. Boji se silno. In naš dijak. — Poseže v žep in reče: Glej mali, tu imaš, kupi novo steklenico in vino... In dijak odide brez večerje spat. Ko se slači, mu pade desetica iz žepa. Živijo! Na pismonoševo deseti-co je popolnoma pozabil. Zopet se obleče in kupi hlebec kruha! S pismo-nošem se že jutri pogovori. Večerjal je kruh in vodo in srečen je! Teško, da bi ta večer s kom drugim zamenjal. Edinec. Streljali so se. Pavel je umrl. Odpeljali smo ga domov. Kaj počne sedaj ubogi oče. Sin je bil edinec. Sel sem k njemu. Rojaki smo pač. "Gospod polkovnik!" spregovorim, "prišel sem radi Pavla." — "Ah, zopet kak dolg — Žid — menice! Stare bajke. Ne dam niti krajcarja, pa naj ga zapro." "Ni tako, Pavel se je danes zjutraj dueliral." "Tako — gotovo je ranjen — — naj leži, mrha! Prav mu je! Nespamet-nik!" "Da, ranjen je, teško, nevarno — pripraviti sem ga hotel na teško notico, dasi sem vedel, da ima stari srce iz kamna. — Toda pri vojaku se lahko preslepiš!" Toda zadnja novica ga je očividno streznila. "Kje je moj sin? Peljite me k sinu!" In starec beži iz sobe. Na hodniku baš nesejo Pavla. Oče spozna na prvi mah, da je sin mrtev, in pade preko njega, kot bi sam umrl zraven... Kako ne bi stari poznal smrti, saj ji je v šestnajstih bitkah zrl v obraz. e[S] GO GQ G3 B] SI tyr rei [E w r—[ twi RAZNOTEROSTI. Brtn nn en ftn rm rai tSj EEJ ES G3 ua t£i Modri izreki. Izvrševati svoje človeške dolžnosti, to je najslavnejše junaštvo na svetu.— Cantu' ■ * Vsaka sila pade, ako ne sloni na trdnem temelju pravice in resnice. — Mazzini. * Diplomati se morajo naučiti predvsem treh stvari: prvič, francoskega jezika, drugič, znati molčati, tretjič znati lagati. — Boerne. * Gbrje človeku, katerega nikoli ne pretrese tuja nesreča. On je namreč zrel za vsako zlo delo. — Voltaire. * Kazati mržnjo v besedah, izrazu lica ali v gestah, je nekoristno, neumestno, nevarno, smešno in prostaško. Mržnjo naj se kaže samo z deli. — Shoppenhauer. THkolo za vojake brez nog. Francoski strokovnjaki preizkušajo sedaj ttikolo za vojake, ki so izgubili v vojni obe nogi. To trikolo je izumil nek francoski vojak, ki je bil na ta način pohabljen, in je bil v stanu, premikati se s hitrostjo petnajst milj na uro. Kakor že ime pove, ima ta aparat tri kolesa: zadaj dva, med katerima se nahaja sedež za pohabljenca, in spredaj eno, gonilno kolo. To kolo je potom zobčastih koles in dveh nepretrganih verig v zvezi s "pedali", ki so pritrjeni na ogrodju trikolesa pred sedežem, tako da jih more pohabljenec goniti z rokami. Istotako je mogoče s "pedali" voditi kolo. Ta iznajdba bo velike koristi za vse na nogah pohabljene. V dvomih poslušaj glas srca. lidasa. Ca- ll IfflfflBBBaBBBBaBBB CENIK NABOŽNIH, PODUČ-NIH IN ZABAVNIH KNJIG katere se dobe v S KNJIGARNI AMER SLO- S 11 VENCA, JOLIET, ILL. B @ m a a ® b ® s n a ® bbbbsb PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE. Amerika in Amerikanci (vezana)$2.50 Angelj sužnjev...................25c Ali Boga stvarnika res ni treba..25c Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše...................20c Angleščina brez učitelja..........50c Aramugan, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa...................20c Babica...........................50c Beatin dnevnik..................30c Belgrajski biser. Pov. iz starih dni 20c Bled sedaj in nekdaj..............30c Beneška vedeževalka ali proklet- stvo in blagoslov..............25c Berač. Povest. — Elizabeta. Črtice 20e Boža kazen. — Plaveč in Savini. —Čudovita zmaga.............30c Boj s prirodo. — Trekova Uršika 30c Boj in zmaga. Povest...........30c Bojtek, v drevo vpreženi vitez____30c Božični darovi. Povest............30c Ciganka. — Po povelju...........35c Cesarjevič in sestri dvojčkinji..,.35c Cvetke zelene in zvenele za mlade in stare........................25c Četrtice iz življenja na kmetih____25c Čas je zlato......................35c Cerkvica na skali. — Plačilo sveta.25c Darovana. Povest, zvezek po......15c Emanek, lovčev sin. — Berač......20c Erazem Predjamski. Povetst iz petnajstega stoletja...............25c Feldmaršal grof Radecki.........30c Ferdinanid........................35c Gozdarjev sin. Povest............20c Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja, zvezek po............25c Grizelda, kmetica in grofica......20c Hmeljevo cvetje. — Marijina podo-Izdajavec. Zgodovinska povest iz turših časov....................35c Izgubljena sreča. Pavest..........30c Jagnje. — Starček z gore........40c Jaromil. Češka narodna pravljica.30c Jozafat, kraljevi sin Indije.......35c Kraljičin nečak. Zgodovinska pov..25c Krvava noč v Ljubljani..........75c Koliščina in stepe. Povest.......25c Kako je izginil gozd..............35c Kako naj se pišejo zasebna pisma..50c Krvna osveta. Povest............25c Leban 100 beril.................35c Ljubite svoje sovražnike. Povest..25c Ludevit Hrastar. — Golobček____35c Ludovik, mladi izseljenec........35c Maron, krščanski deček.........25c Mati božja na blejskem jezeru____25c Matevž Klander.—(Spiritus familia-ris. Zgodovina motniškega polža. Gregelj Koščenina.............35c May, Eri. Povest...............25c Mirko Poštenjakovič. Povest.....30c Mesija...........................50c Mali vitez.......................75c Mladi Samotar. Povest...........40c Na preriji. Povest................35c Na divjem zapadu, vezana........75c Najboljša dedščina. — Leseni križ.35c Narodne pripovedke.............35c Naseljeci. Povest................35c b is s ® ® m is i! ia ii ii n m ii ii ® b m a b b s is s n a a 11 s is 11 is m 11 s m a a a a g ®®H®®®®®®®BB®IIB®B®BBBHBBBB®BS@BSBS®ffl®P d ! Naša velika in moder-1 no urejena tiskarna iH H® gffl | n BSBBBBB izdeluje|najhitreje iii najličneje ffl®®®®®® ffl ® 11||®®®®® T SE TRSTE TISKOVINE ZA ®®®®@®||| fflfflfflffl JESENSKE IN ZIMSKE OBLEKE. čedne in moderne obleke za odrasle in mladino ss dobe pri nas, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo(oblek« p« mtri. Velika zaloga najmodernejih klobu kov in kap vseh velikosti. Posebno velika zaloga trpežnih čev ljev visokih in nizkih za moške, žen ske in mladino. Mi imamo najlepše srajce, kravate kolare itd. Vse naše blago jamčimc ttr povrnemo denar, ako ni v popolne zadovoljnost. Z viakim nakupom dajemo 4 odste vradn« znsmke ali pa register tiketc isvzcmši na oblekah delanih po meri Vaši naklonjenosti se priporoča "Prva Slovanska Trgovina" na several strani mesta. FrankJuričič 1M1 M. Chlanfo *. JOLIET. IL' -------- '» Naš dom........................35c Nedolžnost, preganjana in poveli- Nekaj iz ruske zgodovine.......20c Nesrečnica. Povest...............35c Nezgoda na Palavanu. Povest.... 30c Od Leona do Pija................25c Odgovori na ugovore proti sv. veri 40c Pavlina...........................35c Ponižani in razžaljeni............75c Poduk rojakom ali kažipot v Amer 50c Postojanska jama.................25c Povoden j.........................25c Pouk zaročencem in zakonskim.. ,75c Praški Judek.....................20c Pravila dostojnosti...............50c Pred nevihto, novela.............35c Preganjanje indijan. misijonarjev. .25c Pregovori, prilike in reki .....<..50c Potni listi (povesti)............25c Poduk rojakom (Šušteršič).......50c Prešeren in Slovanstvo..........50c Podadmiral Viljem bar. Tegethof 35c Pri Vrbovčevem Grogi. Povest____25c Pridni Janezek in hudobni Mihec..45c Prisega huronskega glavarja......25c Prvič med indijanci. Povest.......25c Ribičev sin. Pravljica.............25c Ricmanje, cerkveno vprašanje.....30c Ročni slov.-angl. in angl.-slov. slovar.............................75 c Roza Jelodvorska................45c Rusko-Japonska vojna 5 zv......50c Senilija. Povest...................20c Slovnica—slov.-angl. za učenje angleškega jezika, vez............$1.00 Slovensko-Angleški razgovori... ,25c Sveta Germana (trdo vez.)......50c Solnce in senca. Povest.........45c Spisje........................... .20c Stanley v Afriki..................25c Stezosledec..................... . ,35c Stepni kralj. — Hiša ob Volgi____75c Sveta noč.........................25c Sveta vojska........................35c Sveti večer.......................35c Svitoslav. Pbvest................. 20c Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878, zv. I. in II. po........75c 100 Beril.........................20c Tiun-Ling, kitajski pomorski razbojnik. Povest..................25c Trije indij, povesti...............30c Ujetnik pomorskega roparja......25c Voščilna knjiga..................50c Velika Slovnica (slov.-angl. in an- gleško-slovenjska)...............$2.00 Vojna leta 2000. — Doma in na tujem............................35c Vojska na turškem...............35c V gorskem zakotji................25c Za kruhom.......................25c Zaroka opolnoči.................25c Zlatokopi...!.....................25c Zlati orehi........................25c Zlatarjevo zlato..................75a Ženinova skrivnost...............45c Zadnja kmečka vojska (5. zv.).....75c Z ognjem in mečem 1. in 2. zv. .. 75 Zlatorog, pesmi (trdovezana z zlato obrezo)........................75c Zlata vas........................40c Zgodbe fare Škocjan.............35c Zgodovinske povesti (trdovezani) .75c Zadnji grof uljski. — Iskali biserov na otrokih sv. duha.............35c Zbirka povesti...................35c Zgodovine 17. pešpolka...........75c Knjige pošljemo po pošti Poštnina je pri cenah že všteta. Kadar naročite priložite denarno nakaznico. Ker se knjige ne morejo nadomestiti in poidejo, zato naročite vedno po več knjig, da lahko pošljemo druge mesto pošlih. fflfflfflffl d®® fflfflfflffl fflfflfflffl fflfflfflffl fflfflfflffl H®®® I®®® fflll® ffl ®®fflffl ®IlfflE ® E ® ® ' ®ffl®® fflfflfflffl ® ffl® ® fflfflfflffl fflfflfflffl ® ffl® ffl fflfflfflffl fflfflfflffl fflfflfflffl fflfflfflffl slavna društva, cerkve in šole, trgovce in obrtnike, ter zasebnike. fflffiL. fflfflffiffl ffl®!!® fflfflfflffl fflfflfflffl llfflffl® fflfflfflffl fflfflfflffl fflfflfflffl fflfflfflffl fflfflfflffl fflfflfflffl fflfflfflffl fflfflfflffl Prestavljamo iz slovenskega in drugih jezikov v angleškega in obratno. llfflffl® fflfflfflffl fflfflfflffl _ fflfflfflffl -- -fflfflfflffl fflfflfflffl Predno naročite tiskovine, kakor: Pismeni ffl ffl® ffl lil® PaPir' kuyerte, vizitke, nakaznice pobotnic, pra- |l|| Ud®® fflfflfflffl Tila in P°roči,a' a,i tiskovine za prirejanje ve-1ffljg| i!Hi! selic in razne druge take stvari. Pišite nam za ®®P® fflmffla«! fflfflfflffl ! i ! ! cene, da si prihranite denar. fflfflfflffl fflfflgffl > fflfflfflffl fflfflfflffl \ ramfflm fflfflfflffl Ba®®aBfflH®®fflfflaB®fflaBaa®BB®ifflfflfflBaia Hira fflfflBa®aafflaBffla®®a®aB®®aa@B®Biaa®Baaffl®B®B®i ffl ffl n d |1 Amerikanski Slovenec |5 Prva slovenska imijska tiskarna v Ameriki. H V lastnem domu-1006 N. Chicago St., Joliet, 111. a i ffl!______„„„,_„„,„________________ a IVIAIaI YITEZ (PAN VOLODIJEYSKI.) Zgodovinski roman. & & Spisal H. Sienkiewicz. Po poljskem izvirniku poslovenil Podravski. (Dalje.) Še tistega dne se je Barbka srečala z Azijo in takoj nato pritekla k Evici. "Že!" zakliče na pragu. "Kaj je?" vpraša Evica vsa zardela. "Rekla sem mu: 'Kaj mislite, gospod? Ali res hočete biti nehvaležni? Nalašč sem pridržala tukaj Evico, da izkoristite to priliko, toda nečete je uporabiti. Ako ne storite tega, jo črez dva ali tri tedne odpošljem v Raškov in se morda celo sama z njo napotim tja.' Pri tem se je ves izpremenil v obraz in ko je začul ime Raškov, se mi je jel globoko priklanjati. Vprašala sem ga, kaj si misli, toda dejal je: 'Spotoma ji povem, kaj imam na srcu. Na poti bo najugodnejša prilika; na poti se zgodi, kar se ima zgoditi, kar je nama odločeno. Vse — je dejal — ji priznam, vse razkrijem, ker ne morem dalje prenašati teh muk." In pri tem so mu drgetale ustnice. Bil je kaj slabe volje, ko je jel govoriti z menoj, zakaj prejel je bil iz Kamenca nekaj neprijetnih novic. Rekel mi je, da mora itak v Raškov in da ima moj mož že dolgo v rokah hetmanovo povelje zaradi tega; samo dan odhoda še ni določen, ker je to zavisno od dogovora z lipkovskimi stotniki. 'Ali prav sedaj se je približal ta trenutek,' je dejal, 'in zato moram odriniti v Raškov. Torej pa na tej poti pospremim vas in gospodično Evico.' Rekla sem mu, da ne vem, ali pojdem tudi jaz tja, ker je to zavisno od Mihaela. Ko je to zaslišal, se je zelo prestrašil. Oh, ti glupa Evica! Pa še praviš, da te nima rad, ali on se je zgrudil predme in me jel prositi, naj grem tudi jaz; da, kar ječal je, da bi se bila najrajša razjokala zaradi njega. Ali pa veš, zakaj je storil vse to? Takoj mi je povedal: 'Izpovem ji vse, kar imam na srcu, toda brez vaše priprošnje zbudim samo novo sovraštvo do sebe v njih. V rokah vaše milosti je moja usoda, moje trpljenje, moja rešitev! Ako ne pojdete vi, pa bi mi bilo ljubše, da me pogoltne zemlja, da me sežge živi ogenj!' Tako te ljubi! Strah me je misliti na to| Da si ga videla, kakšen je bil videti v tem trenutku, pa bi te bilo strah!" "Nikakor, ne bojim se ga!" odgovori Evica ter jame Barbki poljubljati roko. "Pojdite z nama! Pojdite z nama!" je ponavljala navdušena, "pojdite z nama! Vi edini naju morete ohraniti, vi edini se ne boste bali reči očetu, naj bi nama ne branil! Vi edini dosežete to! Pojdite z nama! Zgrudim se pred gospoda Volodijevskega, naj vam dovoli. Brez vas bi Azija in oče z noži napadla drug drugega. Pojdite z nama! Pojdite z nama!" Po teh besedah se zgrudi pred Barbko in ji jame jokaje objemati noge. "Ako Bog da, pa pojdem!" odgovori Barbka. "Mihaelu povem vse in ga ne odneham prositi. Že sama bi lahko potovala varno, kaj šele v tako številni družbi. Mogoče, da pojde tudi Mihael, ako pa ne, no, saj je dobrega srca ter privoli. Izpočetka se sicer razsrdi, toda ako se užalostim, bo koj hodil o-krog mene, mi zrl v oči in naposled mi privoli. Veselilo bi me, ako bi šel tudi on,, ker mi bo grozno dolgčas po njem; toda kaj naj storim, ko hočem vama na ljubo storiti to žrtev... Sedaj se ne bo ravnalo več za moje iz-podbujanje, nego za usodo vaju obeh. Mihael ima rad Azijo in tebe. Upam, da dovoli." Azija je po onem sestanku z Barbko _«tekel v svojo sobo ves radosten in za upen, kakor da je po težki bolezni zdajci ozdravel in oživel. Nedavno ga je bil še lomil obup, zakaj zarana je bil prejel od Boguša suhoparno pismo tele vsebine: "Ljubljeni moj Azija! Ustavil sem se v Kamencu in vHreptov sedajj niti ne pridem, nekaj zato ne, ker sem preveč utrujen, nekaj pa zato, ker nimam po kaj hoditi tja. Bil sem v Ja vorovu. Gospod hetman ne samo da ti ne daje dovolitve in pisma ter neče s svojo osebo braniti tvojih blaznih nakan, nego ti z grožnjo, da izgubiš njegovo milost, celo zapoveduje, da osredju mesta. Rojaki in rojakinje! Kadar imate kaj moške ali ženske obleke ali perila zfl očistiti in gladiti, ne pozabite n£ našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walnut St Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814. Pokličite nas po telefonu in naš avtomobil odpelje in^pripelje obleko na vaš dom. Naše cene so zmerne in delo garantiramo. m: Joliet Steal Dye House Profesional Cleaners and Dyers STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Chicago Phone 4444, N. W. 483. Kadar se mudite na vogalu N. Chicagc in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst. DOBRODOŠLI I Alpentinktura za raoSke in ženske lase od katere takoj prenehajo lasje odpadati in v Šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 flasa $2. — Ako želite imeti v 6ih mesecih krasne in goste brke in brado, rabite takoj Alpen Pomado, lonček $8. — Imate li Bive lase? Rabite takoj Wahčič Brusli tinkturo, od samo ene flaše postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma naturni, kakorSneste v mladosti imeli; 1 flaSa $1.75.—Wahčič Fluid kateri odstrani reumatizem, trganje ali kostibol v rokah, nogah in križicah, popolnoma v 8ih dneh; flafia 2 dol. 50c. — Kurje oči ali bradovioe na rokah ali nogah v S dneh popolnoma odstranim za samo 75 cefjfov. Za potne noge rabite Kneipov pražek, pije pot, odstrani slabi duh in ozebline, baksa 75c. Elso žauba zaceli vsako rano, opekline, bule, turove, grinte, kraste, lifiaje v najkrajšem Sašu, lonček ti, večji lonček $2. Ta žauba je velikega Eomena za odrasle in otroke, V slučaju potrebe i mogla imeti to žaubo vsaka družina v hiSi. Ce želite imeti čisto belo in mlado lice se" umivajte z Wahčič "Tar Soap" (milo), odstrani priSče, soln-čnate pege in drugo nečistost na obrazu, 3 kose za 75c. Kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za $5. Pri naročbi se priloži vsota v papirnatem denarju, če pa je menj kot dolar, se pa v znamkah po2cv pismu poBlje. Zavsedrugo piSite po cenik, katerega pošljem zastonj. JACOB WAHČIČ 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. Oscar J. Stephen Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI NOTAR Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna ▼ notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemiko in angleško. J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET, ILL. JOHN N. W. PKon. :.:Slovenska Gostilna::: vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. •15 N. Scott St., Joliet, 111. Zaupno zdravilo dela čudeže ■Bi^BaBaBBHHmniHnaniHHHB! Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino m m torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne gtenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah. TR1NERJEV LINIMENT prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revinatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotovo pomoč, Jako jc dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. Trinerjev Antiputrin nih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kož- NAJNOVEJE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916. joseph triner, Manufacturing Chemists 1333-1343 South Ashlnnd Ave. CHICAGO, ILL. Jacob Mejak KROJAČ 205 RUBY STREET, JOLIET, ILL. 10SIP 1/LEPEC J Javni Notar f\z 10 lat. skušnjo izdeluje vb« pravno in poBtavnovellavne listine za vse slučaje. Če vam kdo plačo garnifiira; Ako imate odkopa v drugem mestu plačo za tir-jati: če hočete svojo plačo prepustiti; če potre-otrok certifikat za delo; če imate kako drugo stvar za urediti tukaj ali v stari domovini obrnite se na mene 1006N. Chicago St., Joliet, 111 : GLAVNICA $50,000.00. Ustan« in inkorp. leta 1910 Slovenian Liquor Co. 1115-17- Chicago St. JOLIET, ILL. «>|* MJ Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. Naš potovalni zastopnik je: Frank Završnik. Naše geslo: Dobra postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmu! Illirija Grenčica y steklenicah in Bare ga Zdravilno Grenko Vino !"5™!Bi SLAVNOZNANI (slovenski pop proti žeji - najbolje sredstvo. Cim yeč ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. BELO PIYQ To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, 111 Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N, W. 344 Mestna Hranilnica Ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica it. 3. NAJVEČJA SLOVENSKA HRANILNICA! Koncem leta 1915 je imela vlog........................K 4C,500,000.— Rezervnega zaklada..................................K 1,330,000,— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po brez odbitka. Hranilnica je PUPILARNO VARNA in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5J< odstotkov. Izven Kranjske pa proti Syi odstotkov obrestim ia proti najmanj tri-ietrt odstotkov odplačevanju na dolg. wmmmtmmammmmmmmmmmmmmmmmmmmmm mmmmmmmmmmmmmwmmmammmmmMmmmammmm^mmi LJUDSKA BANKA Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu H l*fl ti i 111 i C 8. pi5tneZHrfnniTice * " in Države Illinois. Nad 12,000 n^jboljftih ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI First National Bank PBIMOŽENJS NAS $4,600,000.00 1 MALI VITEZ. (Nadaljevanje s 6. strani.) na, ob cesti so povsod naše stanice, samo da nam bo dolgčas po njej." ''Zato tudi pravim: Odloči se sam." Po tem razgovoru je Mihael novič začel omahovati in premišljati. Za E-vico mu je bilo žal. Premišljal pa je tudi o tem, ali bi bilo primerno poslati Evico z Azijo sam6 na tako dolgo pot, a še bolj o tem, ali bi bilo prilično, da ne bi pomagal tem dobrim ljudem in prijateljem, ko je vendar pomoč tak? lahka. Za kaj se je ravnalo pravzaprav? Za Barbkin odhod, trajajoč dva ali tri tedne. Ako bi bilo treba ustreči samo Barbkini želji, da bi videla Mohilov, Jampol in Raškov, zakaj ne bi ji ustregel? Azija mora itak s svojim praporom v Raškov, varstvo je bilo torej zagotovljeno, dasi je bilo nepotrebno v krajini, očiščeni razbojnikov. Tatarji iz orde pozimi ne morejo vznemirjati krajine. Mali vitez je troej omahoval v svojem sklepu čimdalje bolj; ženski sta to zapazili ter sta obnovili nadlegovanje; ena je predstavljala to stvar kot dobro delo, kot nekako dolžnost, druga pa se je le jokala in tarnala. Naposled se je priklonil poveljniku tudi Tubaj-beje-vič. Rekel je, da sicer ni vreden te ljubezni; ali vendar je že izkazal toliko vdanosti in zvestobe gospodi Volodi-jevskih, da sme po svojih mislih prositi te milosti. Rekel je, da je dolžan gospodu in gospe veliko hvaležnosti, zakaj nista ga prezirala niti tedaj, ko še ni bilo znano, da je sin Tuhaj-bejev. "Nikdar ne pozabim," je dejal, "da je gospa poveljnikova obezala moje rane, da mi ni bila zgolj ljubezniva gospa, ampak prava mati." Svojo hvaležnost je že izpričal v bitki z Azbo-bejem, pa tudi v prihodnje, ako Bog da, vesel položi glavo za svojo gospo, prelije zanjo poslednjo kapljo krvi. Nato je jel pripovedovati o svoji nekdanji nesrečni ljubezni do Evice. Brez te deklice niti ne more živeti. Ljubil jo je ves čas, ko je bil ločen od nje, ljubil jo je brez nadeje in nikdar je ne preneha ljubiti. Toda med njim in med starim gospodom Novoveškim vlada staro sovraštvo; bivša razmera gospodova proti služabniku ju loči kakor širok prepad. Samo če bi posredovala gospa poveljnikova, bi se utegnila doseči sprava; ona bi utegnila u-braniti deklico očetovega tiranstva, zapora in pretepanja. Volodijevskemu bi bilo najljubše, ko bi se Barbka ne vtikala v to stvar; ker pa je tudi sam rad izkazoval dobrote, se ni čudil ženinemu dobremu srcu. Vendar pa Aziji še ni obljubil ničesar; upiral se je novim solzam Evičinim, se zapiral s svojo pisarno ter se zamišlja. Naposled dospe nekega večera k večerji radostnega lica in po večerji zdajci vpraša Tuhaj-bejeviča: "Kdaj namerjaš oditi, Azija?" "Črez teden dni, velmožni gospod!" odgovori Tatar nemiren. "Halim ie izvest-o že končal dogovor s Kričin-skim." "Ukaži pripraviti velike sani, ker popelješ dve ženski s seboj v Raškov." Barbka, zaslišavši te besede, skoči k-možu. Za njo je pritekla Evica, in v blaznem izbruhu radosti se mu je zgru dil Azija pred noge. Mali vitez se je moral braniti nadležnežem. "MirujteP' je dejal, "kaj pa delat^! ^ko se da pomagati ljudem, zakaj ne bi jim pomagali? Saj vendar nisem tr-dosrčen človek, nisem tiran. Ti, Barbka, moja najdražja, pa se mi vrni kmalu, a ti Azija, bodi njen skrbni varuh. S tem se mi oba zahvalita najbolje. No, no, mirujte vendar!" Jel je močno migati z brki, nato pa, da bi se ojačil, je dodal že veseleje: 'Najslabše je s temi ženskimi solzami. Kadar vidim solze, pa je po meni. A ti, Azija, se nimaš zahvaljati samo meni, nego tudi moji ženi in tejle gospodični, ki je neprestano hodila za menoj kakor senca ter mi neprestano postavljala svojo žalost pred oči. To ljubezen ji moraš primerno nagraditi." "Nagradim jo, nagradim!" odgovori Tuhaj-bejevič s čudnimj glasom. Nato prime Evico za roko in Jo jame poljub ljati tako strastno, kakor bi jo hotel odgrizniti. "Mihael!" zakliče zdajci Zagloba, pokazavši na Barbko. "Kaj bomo počeli tukaj brez te ljubljenke?" "Da, dolgočasili se bomo!" odgovori mali vitez, "Bog ve, da nam bo dolgčas!" Potem doda potihoma: "Toda mogoče, da nama to dobro delo Bog nagradi pozneje... Ali me umejete, gospod?" V tem se Barbka vrine med njiju: "Kaj pravite, kaj?" "I... nič!" odgovori Zagloba; "rekla sva samo, da na pomlad gotovo prilele štorklje..." Nato se jame Barbka drgniti z licem ob moževo lice kakor mačica. "Mihael! Ondi ne bom sedela dolgo," reče potihoma. Po tem razgovora se je pričelo iz-nova nekoliko dni trajajoče posvetovanje, toda že samo o potovanju. Mihael je vse nadziral sam; sani je dal obložiti z lisičjimi kožami, uplenjenimi jeseni. Zagloba je znašal kožuhovino, da bi si imeli s čim pokriti noge, in je pazil, kako so nakladali vozove, na katerih naj bi vozili pernice, živež in krmo. Pripravljen je bil tudi konjiček za Barbko, da bi na varnem kraju mogla s sani presesti nanj. Zlasti se je bal Mihael potovanja v Mohilov, kjer je bila pot zelo strma. Ondi si je bilo lahko mogoče zlomiti vrat. Dasi se ni bilo bati, da bi se primeril napad, je vendar mali vitez zapovedal Aziji, naj bo vsestransko oprezen. Pošilja naj ljudi za nekoliko vrst naprej, da pripravijo vse za prenočišče, a to le tam, kjer so posadke. Naročil je, naj vselej odpotujejo ob svitu in se u-stavljajo še pred nočjo ter se ne mude predolgo na potu. Tako močno je skrbel za vse, da je svojeročno nabil samokrese, ki jih je zataknil za Barb-kino sedlo. Naposled je prišel trenutek odhoda. Bilo je še temno, ko je že dvesto Lip-kov, pripravljenih za pot, stalo na dvorišču. V veliki sobi povelj nikovega poslopja je tudi že vladalo živahno gi-' banje. Na ognjišču so gorela smolnata polena z jasnim plamenom. Vsi častniki: mali vitez, Zagloba, Mušalski, Nenašinec, Hromika, Motovilo in z njimi vred plemiči iz odličnejših praporov so prišli k slovesu. Barbka in Evica, razgreti in rdeči od spanja, sta pred odhodom popivali vinsko juho. Volodijevski je sedel poleg žene ter jo objemal okrog pasu. Zagloba jima je nalival juho ter pri vsakem nalivu ponavljal: "Le še, le, zakaj mraz je!" Barbka in Evica sta imeli na sebi moško opravo, zakaj to je bila navadna obleka potujočih žensk v tem kraju. Barbka je imela ob pasu sabljo; odeta je bila v kožuh iz risje kože, s podlasicami obšit; na glavi je imela hermeli-nov klobuček; hlače je imela zelo široke, spodnjicam podobne, in črevlje, sezajoče do kolen, takisto podšite .s kožuhovino. Vrhu vsega je imela še topel plašč s kapuco, š katero si je varovala lice. Toda sedaj njeno ličece še ni bilo zakrito, in častniki so se čudili njeni lepoti kakor vselej. Nekateri so koprneče zrli na Evico, katere vlažne ustnice so bile naravnane na poljub; drugi zopet niso vedeli, na katero naj gledajo prej, zakaj obe sta bili tako jim, da so od koprnenja zdihali ter šepetali drug drugemu na uho: "Težavno je človeku živeti v taki puščavi... Srečen poveljnik, srečen A-zija!... Uh!..." Ogenj na ognjišču je veselo plapolal in po kočah so se že oglašali petelini. Polagoma se je danilo, in nastal je dan, dokaj mrzel, toda prijeten. Strehe na poslopjih in kolarnah so bile pokrite z debelo snežno plastjo ter so se rdele od jutranjih žarkov. Zunaj so hrskali konji in škripali črevlji pehotnih vojakov izpod pleme-nitaških praporov in dragoncev, ki so bili prišli iz stanovanj in krčem, da se poslove od Barbke in Lipkov. Naposled zakliče Volodijevski: "Čas je!" Barbka šine pokonci ter se zgrudi možu v naročje. On jo poljubi na u-sta, na čelo, na oči ter jo vneto pritisne k sebi; nato jo jame poljubljati iz-nova. Ločitev je trajala precej dolgo. Za malim vitezom je prišel na vrsto Zagloba, in za njim so ostali častniki pristopali k Barbki, da ji poljubijo roke; ona pa je ponavljala s svojim sre-brnozvenečim otroškim glasom: "Zdravi, gospodje! Ostanite zdravi!" Nato sta si jeli Barbka in Evica o-blačiti velike plašče s kapucami in sta črez malo časa docela izginili v tej zimski obleki. Potem so jima odprli vrata na'^težaj; mrzla sapa je zapihala po sobi in vsa družba je odšla iz sobe na dvorišče. Od zore in snega se je jasnilo čimdalje bolj. Lipkovskim konjem se je na dlako in vojakom na kožuhe obešalo ivje. Videti je bilo, kakor da ima ves prapor na sebi belo obleko in kakor bi sedeli na belih konjih. Barbka in Evica sedeta na sani, ob-bložene s kožami. Dragonci in vojaki izpod plemenitaških praporov jima zakličejo na pot: "Srečno pot! Da dospejeta zdravi!" Ob tem klicu je tolpa vran in vranov, ki jih je kruta bila zima prignala k človeškim stanovanjem, zletela ^ streh in jela odurno krokaje krožiti v ruda-stem ozračju. Mali vitez se skloni nad sani ter zarije glavo v kožuhovino, pokrivajočo Barbkino glavo. Stal je tako dalje časa, potem je odstopil od Barbke, jo prekrižal in za-klical: "V imenu božjem!" Azija se zravna v stremenih. Divje njegovo lice se je žarilo od veselja. Mahnil je s čakunom, pri čemer se mu je dvignil plašč kakor krila mogočne ujede, ter zaklical s prodirnim glasom: "Stopaj!" Sneg je zaškripal konjem pod kopiti, sopara se jim je v klobčičih usipala iz nosnic. Prve vrste Lipkov so polagoma odrinile, za njimi druge, tretje, četrte; sedaj so odrinile sani in za njimi daljše vrste vojakov. Ves oddelek je jel odhajati po neravnem dvorišču proti vratom. Mali vitez je blagoslavljal odhajajoče s križem in naposled, ko so sani že smuknile skozi vrata, nastavil otlo pest na usta ter zaklical: "Ostani zdrava, Barbka I" Toda odgovoril mu je samo glas piščalk in odurno krokanje črnih vranov. III. ZVEZEK. I. Oddelek Čeremisov, sestavljen iz nekoliko jezdecev, je zdirjal za nekaj milj naprej, da pregleda pot, ali je dovolj varna, ter napove poveljnikom v posadkah prihod gospe Volodijevske. To se je zgodilo zato, da so imeli povsod pripravljeno prenočišče. Za tem oddelkom je korakala glavna moč Lipkov, za njo so smučale sani z Barbko in Evico ter druge sani z deklami, nekak manjši oddelek pa je stopal zadaj. Potovanje je bilo zaradi velikih žametov dokaj neprijetno. Gozdi, ki niso bili pozimi izgubili svojega igličevja, so nekoliko preprečili sneže žamete, toda puščava ob Dnestru je bila večinoma zarasla s hrasti in drugim listnatim drevjem. Pot, ki spričo odpadlega listja ni imela več svojih prirod-nih obokov, je bila do polovice debelo zasuta s snegom. Sneg je polnil jarke, ponekod pa je bil nanesen v podobi morskih valov, ki so nakopičeni viseli tako drug nad drugim, kakor bi se hoteli vsak hip sesuti in se zravnati z ostalim belim površjem. Ob vožnji čez jarke in na strmini so Lipki na vrvi držali sani; samo na visokih ravninah, na katerih so bili vetrovi obrusili snežno skorjo, so potovali hitro po sledu one karavane, ki je bila obenem z Na-viraghom in z učenima Anardratoma prej odrinila iz Hreptova. Potovanje je bilo težavno, vendar pa ne tako, kakor je bilo časih v tej pusti krajini, polni prepadov, rek, potokov in jarkov. Veselili so se torej, da do-spo pred nočjo v globoko dolino, v katere dnu je bil Mohilov. Vreme je bilo stanovitno in lepo. Za rudarsto zarjo se je prikazalo zlato solnce, in v njegovih žarkih se je zalesketala ravan, dolina in puščava, z drevjem in grmičjem zarasla. Drevesne veje so bile nekamo posute z iskrami; iskre so se lesketale na snegu, da so te kar oči bolele od tega leska. Z visokih krajev je bilo skozi poljane kakor skozi puščavsko okno moči videti daleč k Mul-tanom in dalje proti belemu in sinjemu obzorju, ki so ga oblivali žarki jutranjega solnca. Ozračje je bilo suho in mrzlo. Ob takem vremenu ,se ljudje kakor tudi živali čutijo krepkejše in zdravejše. Konji so v vseh vrstah rezgetali in Lipki, dasi jih je zeblo v noge, da so jih krčili pod obleko, so popevali vesele pesmi. Solnce je naposled dospelo na sam Ščit nebeškega šatora ter jelo greti nekoliko bolje. Barki in Evici je bilo že prevroče v kožuhovini na saneh; zato sta razpeli vrhnjo obleko, odložili o-glavnice, pokazali rožnato lice in se jeli ozirati. Barbka je gledala po okolici, Evica pa za Azijo, ki ga ni bilo poleg sani. Odjezdil je bil naprej z onim oddelkom Čeremisov, ki so bili šli ogledovat okolico in ki so tam, kjer je bilo treba, razkidavali sneg. Evica se je zato nekamo zamračila, ali Barbka, ki je poznala vojaško službo, jo je tolažila: "Taki so vsi. Kadar so v službi, pa strežejo službi! Moj Mihael me tudi ne pogleda, kadar ima važen opravek. A bilo bi tudi slabo, da je drugače. Ako le imam ljubiti vojaka, hočem ljubiti vrlega." "Kadar bodo krmili, ali pride takrat k nam?" vpraša Evica. "Pazi, da ti ne bo še presedal. Opazila si, kako je bil vesel, ko je odšel. Ves je bil v ognju." "Videla sem. Bil je zelo vesel!" "A kaj šele bo, ko dobi dovolitev od gospoda Novoveškega!" "Oj! kaj me še vse čaka! Zgodi se volja božja! Kar srce mi umira, kadar se domislim očeta. Kaj tedaj, ako zakriči ter ostane trdovraten? Kaj vse bom preslišala potem, ko se vrnem domov!" "Veš li, Evica, kaj si mislim?" "No, kaj?" "Azija ne pozna šale. Tvoj brat bi se mu utegnil šiloma postaviti po robu, toda tvoj oče mu ne more zapovedovati. Mislim, da te Azija vzame brez dovolitve, ako ostane oče trdovraten:" "Kako to?" "Kar tako — odnese te. Pravijo, da se z njim ni dobro šaliti. To je Tuhaj-bejeva kri. Dasta se poročiti po kate-remsibodi duhovniku na poti... Drugod je treba oklicev, krstnega lista, dovolitve, toda v teh divjih krajih se vrši to nekamo po tatarsko." Evici se razvedri lice. "Tega se bojim! Azija je pripravljen na vse, tega se bojim!" reče. A Barbka okrene glavo, bistro pogleda Evico ter se zdajci spusti v svoj zveneči, detinski smeh. "Da, tega se bojiš kakor miš slanine! Saj te poznam!" Evica, rdeča že od od jiladnega zraka, se zardi še bolj in reče: "Očetove kletve, te se res bojim in vem, da se Azija, če treba, ne zmeni za me. "Uto^aži se!" reče ji Barbka. "Razen mene iifiaš brata, ki ti pride na pomoč. Prva ljubezen zmerom doseže svoj svoj smoter. To mi je rekel Zagloba še takrat, ko se mi niti ni sanjalo o Mihaelu!" (Dalje prih.) John Horwat slov. gostilna 801 NORTH CHICAGO STREET, JOLIET, ILL. Vabim vse svoje znance, da me pose-tijo v obilnem številu. DOBRODOŠLI ! Anton Tušek Gostilničar 107 RUBY ST. JOLIET, ILL. Predno greste "na hrib" se pri meni okrepčajte. DOBRODOŠLI 1 NAZNANILO. Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v stare prostore, in sicer na 209 INDIANA STREET. Tu vam vsem lahko postrežem, kakor sem vam doslej, s fino pijačo vseh vrst. JOSIP LEGAN, GOSTILNIČAR, 209 Indiana Street. Joliet, 111. Phone 4857. MAT. OMOTA fi Slovenski krojač Izdelujem obleke, vrhne suknje, popravljam, čistim in gladim moške in ženske obleke. 201 Jackson St., Joliet, Illinois. W. C. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat Bank Bldg., Joliet Ko imate jtaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. National Studio R. PAWLOSKI, lastnik. Izdeluje najlepše slike in se priporoča rojakom in rojakinjam ob priliki že-nitovanj. — Chicago telefon 3245. Cor. N. Chicago an Jackson St., Joliet. Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje po»teeieni. Fino pwo, najboljia vina in smodk«. Wm. flletzger Ruby and Broadway JOLIET ANTON ZABUKOVEC BRICK YARD BUFFET Slovenska gostilna 500 Moen Avenue. Rockdale, 111«. Chicago telefon 3406. Kadar se mudite v Rockdalu ste vabljeni, da posetite mojo dobro oskrbljeno gostilno, kjer dobite najboljše domače in importirane pijače. Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila pojdite k A. SGHOBNSTBDT & GO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet IH- R. F. KOMPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT V So. Chicago, 111«.: Soba 218—9206 Commercial An, Telefon: South Chicago 579. 111111 m m i ® H ® S 11 11 -1 11 DOMINIK. Životopis starega patriota. Napisal Ks. Koblar. 1 1 11 11 11 11 11 11 Med starimi ljudmi srečujemo vedno več Jeremij. Nekateri pač tožijo samo zato, ker so se postarali; leta prinesejo nadložnost in z njo jamra-vost, vendar toži vsak samo čez tisto, kar mu je bilo vedno posebno pri srcu. Ni še hvalil dosluženi gospodar novega gospodarstva mladih in tožil črez nekdanje oderuštvo, ni še tožil onemogel delavec čez nekdanjo nezavednost in suženjsko podložnost nižjih delavcev in hvalil sedanjega gibanja in zahtevanja pravic do življenja, in ni se še nasmejal star bogatin sedanjemu prometu, da bi pregnal brid-kosten spomin tistih časov, ko je še morala petorica hlapcev voziti dan za dnem na težkih parizarjih blago na daljno postajo — saj je bilo takrat lepše, bili so drugi ljudje, drugačne kupčije, prostejše gospodarstvo. V daljavi se zravna vse, v srce stopa sladka otožnost minulega in zagreni sedanje vrvenje za kruh in obstanek. Poznal sem takega človeka, a čisto posebne vrste, ker ni bil star; saj je bil fant, ki se nikdar ni postaral, a živel je najnesrečnejše življenje sedanjih ljudi. Ni se mogel vživeti ne v nove navade, ne v zapovedi višjih o-blasti — skratka, bil je nevaren revolucionar, ki je hotel svei prevrniti nazaj. To je bil naš Dominik, moj rojak — št več, bil je moj prijatelj. Edino njemu je bilo od zgoraj usojeno, da je moral celo življenje trpeti same izgube in objokavati padec nekdanje slave domačega kraja in prelepih navad, predvsem pa pravic. Odkar je bil on na svetu, so se ljudje tako izpremenili, da še svojih rojakov ni mogel več priznati za brate pred širokim svetom. On edini je še nosil križast telovnik in čepico z židanim priveskom, pa samo za veliki zvon; nekdaj je imel tudi škornje čez koleno, pa v neki hudi stiski jih je moral prodati, na Veliki in Binkoštni ponedeljek ter na Sv. Petra je po fantovsko naklenil škrlatast telovnik z dolgo vrsto gumbov — samih cvancgarc, in takrat ga je po fantovsko zapel samo zgoraj — predvsem pa je bil še edini stari streljavec s topiči. Kar topil se je v samem veselju, ko je pripovedoval, kako junaško se je boril za pravice streljanja, kolikrat je orožnikom ušel v grme in jim prav pred nosom izstrelil topič; vedel je z ' letnicami vred imena onih mož postave, ki so bili nasprotni njegovim pravicam, o vsakem je bila cela dolga zgodba z dialogi vred. Samo enega dogodka ni rad pripovedoval — kako je pri streljanju oslepilo njegovega najboljšega prijatelja. Nekaj dni pred vsako slovesnostjo ali večjim praznikom se je ves pomladil. Takrat ga je župan že vnaprej pričakoval. "Dominik, kaj ne zaradi strela?" — "Seveda, brez strela ni praznika, ali boš napravil prošnjo na glavarstvo?" — Župana je namreč tikal, kakor vse, ki so bili mlajši kakor on. Potem je že skrivaj pobiral denar "za strel", seveda samo pri fantih. "To je fantovska stvar" — je poudarjal vedno. "To bodo pokali!" In ko .je zapel veliki zvon, se je oglasil na griču strel. "Dominik že odgovarja," so pravili vsi povprek. Še dvakrat, trikrat je počilo, potem pa je utihnilo in vsi ^o spet vedeli, da si je Dominik sam uradno dovolil streljanje — in za tako slovesnost je rad žrtvoval par dni zapora. Potem pa je bilo za vedno prepovedano, nihče ni hotel dati "za strel", in Dominik je obupno izrekel pomenljive besede: "Zdaj ni več Boga, ker se ne sme povzdigniti praznika." Zato je odslej tembolj pazil, da je bilo o praznikih na oltarjih vedno vse, kar je predpisoval stari kodeks v spominu raznih Dominikov. "Vsi svečniki", "Velika svetilka", "Stari rožasti prt" itd. A Dominik ni bil eden tistih, ki jih povzdigne njih ime samo, ker je edino daleč naokrog — on je bil potomec rodbine, ki je nosila vse tradicije in bila živa knjiga naše zgodovine. Dominik je vedel natančno zgodovino francoske vlade v domačem kraju, naštel po vrsti vse župnike od pamtive-ka in natančno pomnil, koliko se je v tej in oni dobi zmanjšalo navdušenje za dobre stvari, in ko je videl, da je vse njegovo pridigovanje zastonj, da je današnji svet mrzel za vse nekdanje lepo in dobro, je jezno odšel. Njegov oče je bil nočni čuvaj — še v onih slavnih časih, ko so goreli še plavži in se je pripovedovalo okrog fužinske peči nebroj pravljic. Dominikov oče sam je srečaval Kvaternico, videl, kako so duhovi pri stari pokopališki cerkvi opolnoči orglali in peli, srečal nebrojkrat med enajsto in eno uro duhove in skoro vedno napovedal bližnjo smrt — ker je videl pri tej ali oni hiši spomin. Bil je poznan junak, saj ga je varovala močna sulica, ki jo je nosil kot edini gospodar noči in vojak sv. Florijana. Vso to dedščino je prevzel baje po očetovi smrti Dominik sam. Tu moram žal prekiniti način živ- ljenjepisa in vestno začeti svojo pripoved, kajti konec znamenitih mož vedno zahteva vestnosti v pripovedovanju. Dominika je celo življenje trla izguba, da je z očetovo smrtjo padla tudi slavna služba nočnega čuvaja. "Kraj je propadel", se je reklo, "čemu nepotrebnih stroškov, vsak naj sam pazi na ogenj." In res, mlajši ljudje niso pomnili kakega večjega požara. Naenkrat pa se je pripetila velika nesreča — zgorelo je obenem več- hiš, potreba nočnega čuvaja je bila s tem najbolje utemeljena — in Dominika je na stare dni zadela velika sreča, da je pel po-nočne ure in lahko noč. 1111111111111111111111111111 NA VERANDI. Ivan Cankar. I 11 ES ® 11 i s i a a a Pred zdavnimi, zdavnimi leti sem pel in pisal le sebi na veselje. Kar sem napisal, sem bral naglas, zato da bi slišal zvok besede, ubranost stavka. Takrat sem zahajal v goste k mladi in lepi gospe Ani. Zdaj vem, da je bila mlada in lepa, takrat sem je komaj videl. Njena podoba pa je ostala v mojih očeh in je nazadnje, v poznem času, segla v moje srce. Komaj sem jo videl — zaljubljen sem bil v pesem zvezd in polja in burje, ki je šumela zmagovito s črnega Raskovca. Nekoč sem bil tam pod večer; na verando je svetila rdeča poslednja zarja, prostrani vrt je tiho pošumeval pod nama, žarki so tonili v senco kakor zlate kaplje v jezero. Sama sva bila doma. Njen mož, trgovec, se je bil odpeljal nekam na Nemško. Bral sem tako povest, kakor si jo izmisli človek v tistih časih, ko je zaljubljen v pesem zvezd in polja, ko ne vidi ne ljudi, ne samega sebe in so vse njegove sanje kakor daljna pravljica. Stal je grad v samoti, v tistem gradu je živela devojka, lepša od samega solnca. Njena lepota pa je bila nerodovitna, nikomur na veselje, kakor da bi sijalo solnce na kamen. Siv starec, pač že stoleten je bil njen gospodar. Siv in pust je bil; kakor zlovešča senca tih in sključen, je Hodil po izbah in dvoranah; kamor je stopil, je zahla-dilo in vsa luč je ugasnila. Ljubil je ni, še njene lepojte in njene mladosti ni videl; kadar je govoril z njo, je gledal v tla ali pa skozi okno. Toda ljubosumen je bil strahotno. Vsak večer je sam zaklepal vrata in duri, zastražil jih s silnimi zapahi. Krog vrta je bil naokoli in naokoli tako visok in strm zid, da ga ni bilo moči preplezati, še po lestvici ne; zato je spal vrt v večnih sencah; ponoči se mu je sanjalo, vse do jutra je šepetalo in pošumevalo. Ob> tistih urah, ko se je vrtu sanjalo, je stala devojka ob oknu. Gledala je v daljne, svetle zvezde in je v svoji samoti in žalosti prejokala vso dolgo noč. Tako da so bila nazadnje vsa bleda njena lica in da je umirala mladost v njenih očeh. Na vrt so kapale njene solze; tam so rastle najlepše rože. Prišel pa je mlad fant in ker so bile pesmi v njegovem srcu, je slišal vzdi he in videl solze, videl tudi bleda lica in ti^te žalostne oči, ki je mladost u-mirala v njih. Močno je zakoprnel, da bi videl vso lepoto in bridkost iz obličja v obličje. Prosil je in pel: "Moje srce te je videlo, moje oči te niso videle. Zdaj pa je moje srce že vse do vrha polno hrepennja; še kaplja da kane, pa bi umrlo. Prikaži se mojim očem!" Ker so bile pesmi v njegovem srcu, je vse do besede slišal njen odgovor. "Tudi jaz sem čakala nate vse dolge, dolge noči. Klicale so te moje solze, ko so kapalc na rosno travo; moji vz dihi so te klicali, ko so s tihim vetrom šumeli k tebi; moje oči so te videle v svojem hrepenjenju, ko so gledale k daljnim zvezdam. Pridi, da te poljubijo moji ustnice, bolne od ljubez ni, da te objamejo moje sirotne roke!" Tako sta se razgovarjala v ljubezni in bolesti vsako noč, vse do jeseni. Jeseni pa se je zgodilo, da se je stoletni gospodar napotil k pogrebu svoje matere, ki je stoinpetdesetletna umrla v daljnem mestu. Preden se je napotil, je zaklenil in zastražil vse duri in vrata, na okna pa je pozabil. Mladi fant je plezal čez visoki in strmi zid, plezal je vso noč, da so mu krvavele roke, zjutraj pa je skočil na vrt. Spal je v mehki travi do večera, zvečer pa je splezal po trdi do okna. Okno je bilo na stežaj odprto, ali nikogar ni bilo, da bi ga pozdravil s poljubom in objemom in s prijazno besedo. , Stopil je v izbo, izba je bila temna in prazna. Šel je dalje, zmirom dalje in jo je klical. V poslednji dvorani je sedela mlada lepa devojka. Sama je sedela v veliki, temni dvorani, obraz je zakrivala z belimi rokami, izza prstov so tekle solze. Oblečena je bila v črn žamet, da je bil še belejši njen beli vrat. Glas njegov je bil tih in plah, ker se ni upal vzdramiti sanj, ki so strmele s temnih sten. "Prišel sem, ker si me klicala!" Počasi je Vždigrtila glavo; globoke, objokane oči so mu gledale v lice oči-taje in žalesttto, Strah mu je stisnil srce z obema trdima rokama. Njen glas pa je bil, kakor da je šepetal iz gfoba. "Zakaj nisi prišel, ko nisem bila sama? Ne poznam te več in te ne smem poznati..." ® Slišal jo je in ni razumel; na kolena se je zgrudil in je zajokal. — Dalje nisem bral. Mlada in lepa gospa me je pogledala s široko odprtimi očmi in je iztegnila preko mize svojo belp roko. "Ne več!" « "Kaj je bilo slabo!" sem vprašal začuden in osramočen, ker je bilo vse to pred zdavnimi leti, ko sem bil še mlad. Pogledala me je smehljaje, rosen pajčolan je zastrl njene oči. "Prav dobro je bilo... vse je tako in vse je res!" "Saj ni še konec!" "Konec je; kar tam napravite črto!" Tako je rekla mlada in lepa gospa Ana, ko sva bila sama, ker se je bil njen mož, trgovec, odpeljal nekam na Nemško. Na verando je svetila rdeča poslednja zarja, prostrani vrt je tiho pošumeval pod nama, žarki so tonili v senco kakor zlate kaplje v jezero. V NAJEM SE ODDA MALI DRU-žini hiša s 4 sobami nasproti slc>v. stare šole. Več pove John Želko, 901 Scott St., Joliet. ffiS^SaSi M5 S m iag^MiiiH? g__juij m I ZA KRATEK ČAS. S 1-- KiiiiSiiiii m s m siSiiiiiiaHi Ženski način. Mr. Blinks: "Prav lepo je od tebe, Mica, toda za naprej si bom sam kupoval cigare. Sedem cigar za en kvoder-ček, je že preveč poceni." Mrs. Blinks: "Vem da je poceni, a mislila sem si, da je med sedmimi vsaj ena dobra." Sveže. V gostilni naroči gost dvoje jajc. Drugi gost: "Tudi meni dve, pa morata biti sveži." Natakarica (pri kuhinji): "Štiri jajca, dvoje svežih." Svarilo matere. "Ne rabi takih grdih besed, ;John. "Saj jih rabi tudi Shakespeare." "Potem se ne igraj več z njim. On ni primeren tovariš za tebe." Krivica se jim godi. "Ata," vpraša sedemletni paglavček svojega očeta, "ali je res, da dobijo učitelji plačo?" "Seveda dobijo plačo," odvrne oče. "No, to pa ni prav," reče nevoljno "Zakaj naj bi učitelji dobivali plačo, ko moramo mi učenci vse delo narediti." Se je vjel. "Prav lep svet imate tukaj," je rekel tujec, ko se je njegov zaprašen voz vstavil pred kmetovo hišo. "Res lep svet je," je odgovoril kmet. "Najboljši v deželi." "Kaj ne skoro predrag za revnega človeka?" "Well," odgovori kmet, "ta svet je vreden brat bratu $200 aker. Tako ga jaz cenim. Ali mislite kupiti farmo?" "Ne," odgovori tujec, ko je zapisal nekaj v svojo knjigo: "Jaz sem deželni davkar, asesor." "Lokalni zastopniki(-ice) "A. S." ATLAS — ZASTONJ. Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, 111. John Kočevar Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math Stefanich. Bridgeport, O.: Pos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leop. Kušljan Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Denver, Colo.: George Pavlakovich. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerich. Gilbert, Minn.: Angela Pregled. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan. Iron Mountain, Mich.: Louis Beret. Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans,.: Peter Majerle. La Salle, III,: Anton Kastelo in Jakob Juvanich. Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričer. Millwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg(Cleveland): John, Lekan. Ottawa, 111.: Jos. Medic. Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: George Weselich. • Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo.: Leop. Poljanec. Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Staunbaugh, Mich.: Aug. Gregorich. Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelich. Valley, Wash.: Miss Mary Torkar Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. Whitney, Pa.: John Salmich. Youngstown, Pa.: John Jerman. V onih naselbinah, kjer zdaj nimamo zastopnika, priporočamo, da se zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini. Uprav. "A. S." Še imamo nekoliko ročnih atlasov celega sveta, katere damo zastonj onim naročnikom, ki pošljejo $2.00 naročnine, če za atlas vprašajo. Posebno v sedanjem času je jako priročno imeti tak atlas, ko se pojavljajo velezanimivosti po celem svetu. Pošljite $2 za naročnino takoj, da dobite atlas zastonj predno zaloga poide. UPRAVA AMER. SLOVENCA. Dolžni ste zaradi svoje žene in otrok, da se bolj zavarujete za slučaj bolezni ali smrti, da ne bodo žena in otroci trpeli pomanjkanje radi vaše nemarnosti, zato zdaj dokler ste še zdrav pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu Društvo Sv. Družine (The Holy Family Society) Q itev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj* in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskeg* papirja po nizkih cenah. ChL Phone 376 fc/ N. W. 92? 120 Jefferson St JOLIET, ILL POZOR ROJAKINJE! Na plesu. A: "Tvoje dekle je izvrstna plesalka, samo dve stvari ji delajo napako." B. (ponosen na pohvalo svojega dekleta::• "Tudi jaz mislim tako. No,! pa kaj ste tiste dve reči?" A. (umaknivši se hitro): "Njene noge." Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici Anton Pasdertz \ se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113. NAPRODAJ da se razdeli zapuščina 240 Akrov Farma V WILL COUNTY, blizu Custer Park, 111. Proda se kmalu in prav poceni. Possession 1. marca 1918. Pišite na: J. J. McDonald, Jr. TRUSTEE, 175 W. Jackson Boulevard, CHICAGO :: :: ILLINOIS. Slovenske Gospodinje so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše meso, grocerije IN KRANJSKE KLOBASE istotako vse vrste drugo sveže in pre-kajeno meso *-