Poštnina Platona o plwM Cena D la !•- Šta. 12 U fiubliani, 16. |anuac|a 1936 feto i. Kanclet Srimsdmiflg Izjautja: Avstcilska pcUtika jt politika miru Namen njegovega obiska v Piogl Dunaj, 16. januarja. AA. Zvezni kancelar dr. Schuschnigg je sprejel pred svojim odhodom v Prago zelo prijazno poročevalca agencije Avale in mu dal izjavo o notranjem in zunanjem položaju Avstrije. Slišal sem, je izjavil dr. Schuschnigg, da krožijo v tujini razni glasovi o zveznem zboru domovinske fronte, ki se sestane v nedeljo 19. t. m. Ta poročila prikazujejo ta zbor v popolnoma napačni luči. Ni mi treba govoriti o posameznostih teh poročil, ki jih bodo sami dogodki v najkrajšem času odbili. NagUšam samo, da je ta zbor sklical pod-kancelar knez Starhemberg. Kdor pa ve, da bo na zboru sodeloval tudi sam Starhemberg, potem mu ie zasno, da bo zbor samo okrepil organizacijo domovinske fronte. Domovinska fronta je bila umlhvvbfskpbfsk kor veste, po pokojnem velikem kanclerju Doll-iussu. V njej so združeni vsi, ki so brezpogojno za avstrijsko idejo in ki podpirajo avstrijsko zvezno vIado. Članstvo te fronte se neprestano množi, tako da šteje danes že več milijonov. Ta zbor je torej samo dokaz za krepčino sedanjega sistema in njegove vladavinske oblike* Zakol umnestiia Ker nastaja direktno ali indirektno s tem zborom ponekod vprašanje amnestije, omenjam samo svojo božično poslanico avstrijskemu ljudstvu. Amnestija je viden izraz močne notranje konsolidacije naše države, ki je pretrpela, kakor veste, leta 1934 dva huda udarca, februarja in julija. Amnestija je nastala iz najbolj lastne pobude avstrijske vlade. Prav tako ni res, da bi avstrijska zvezna vlada branila komurkoli povratek v rodoljubne vrste. Zaka} o Ptap Pred tem shodom grem za par dni v Prago, kjer bom na povabilo češkoslovaških industrjjcev predaval o srednjeevropskih gospodarskih vprašanjih. Moje potovanje je zasebnega značaja. Razumljivo pa je, da bom pri tej priliki stopil v osebne stike z vodilnimi možmi češkoslovaške republike. Kombinacije, ki jih objavljajo nekateri tuji listi o tem mojem potovanju, gredo daleč preko cilja. Ne gre za nobeno izpremembo notranje aii zunanje avstrijske politike. Avstrijska zunanja politika je politika miru! Stremi za ohranitev enako dobrih odnošajev z vsemi sosednimi državami. Če se v sedanji dobi množe glasovi, ki zahtevajo praktično sodelovanje na gospodarskem področju, mora ta pojav Avstrija le pozdraviti. Avstrijska politika je od nekdaj stremela za tem ciljem, Vedno je bila pripravljena sodelovati pri go- spodarsko-politični izgradnji In obnovi Podunavja. Zato je naravno, da v svojih razgovorih s češkoslovaškimi državniki ne bomo razpravljali samo o splošnih pc’itičnih vprašanjih, marveč tudi o vprašanjih gospodarsko-političnih stikov med Avstrijo in Češkoslovaško. Rimski pakt Kakor se spominjate, je Avstrija leta 1934 podpisala rimski protokol. S tem se je začela zunanja politika med kraljevino Italijo, Madžarsko in Avstrijo, ki se je v vsakem oziru izkazala za koristno. Ti rimski pakti ne obsegajo nobenega ekskluzivnega sporazuma. Opirajo se na idejo srednjeevropskega trgovskega prometa. Ta ideja, na katero se ti pakti opirajo, ohranja popolno suverenost držav, ki so k njemu pristopile. Prav tako pa se lahko tudi razširi. Če se to zgodi, je treba to pozdraviti ne le v interesu držav, ki sodelujejo pri rimskem paktu, temveč tudi v splošnem interesu Evrope. Odnosi z Jugoslavijo Ta sp’ošna osnova avstrijske zunanje politike velja tudi za naše odnošaje s kraljevino Jugoslavijo. Prirodni stiki, ki nujno slede iz osnove mednarodnega sosedstvenega prava v Podunavju, so Ic predolgo počivali, da bi jih bilo mogoče na mah prebuditi. Vsak korak pa, ki lahko pospeši gospodarsko in splošno kulturno sodelovanja, je vsekakor treba pozdraviti in pospešiti. (tiki Blasom Praga, 16. januarja. A A, ČTK poroča: Listi odklanjajo fantastične komentarje nekih tujih listov o obisku avstrijskega kancelarja dr. Schusch-nigga. ki prispe v jutri. »Venkov« opozarja na izjave, ki jih je dal nedavno tega predsednik vlade Hodža, da je njegova vlada pripravljena sporazumeti se z državami cen-treine Evrope, ki so podpisale rimski pakt. »Prager Tageblatt« pravi, da obiska kancelarja dr. Schuschnigga ni treba pretiravati. Če bo mogoče doseči sporazum v trgovinskem oziru in vzpostaviti soglasje, Ib ustreza prirodnim stikom med Prago in Dunajem, bo že veliko. »Češke Slovo« računa tudi s tem, da se bodo trgovinski sliki z Avstrijo okrepili. »Narodna Politika« pozdravlja dr. Schuschnigga kot državnika in želi vzpostaviti gospodarsko sodelovanje med Češkoslovaško in Avstrijo. »Narodni listi« poudarjajo, da je dr. Schusch-nigg pristaš avstrijske neodvisnosti in da je to tudi želja Češkoslovaške. 'A_____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ sar m ■ Gombos in Bethlen, stara politična nasprotni ka, ki sta. vodila strašno borbo med seboj, uta se po zadnjih vesteh sporazumela in bosta zastopala isto politiko, ki bo seveda tudi za naprej madžarska. Stozitmi ptizmun izgube Dež ie prenehal iJžihnti, 16. jan. Rp. General (iraziani, ki je * pogledu izjav in zunanjih poročil zelo redkobeseden, zdaj vendarle priznava, tla so Italijani v zadnjem času utrpeli nekaj izgub. V strašnih bojih, ki so od 12. januarja dalje divjali na južni fronti med njegovimi oddelki in med oddelki rasa Deete, so italijanski oddelki pustili toliko žrtev, da lega ni moglo zakrivali več niti italijansko poveljstvo. V bojih med prekopom Dolin 'n Dn.vaparmo, kjer je ras Desla z vsemi silami skušal osvojiti važne dele ozemlja, ki omogočajo kontrolo nad zvezo italijanske vojske z zaledjem, so morali Italijani v divji paniki pustiti na bo-jišeu veliko število strojnic, nedotaknjenih granat in dragega porabnega materiala. Pustili so tudi vse ranjence, katerih usoda še lii znana. Spričo tega je izjavil general Graziani: »Noše izgube doslel niso luide“ iz včerajšnjih poročil pa je razvidno, da je tako ras Desta kakor ras Sejnin zavzel naravnost velikanski vojni plen. Včeraj so tudi italijanski uradni krogi prvič razglasili število padlih italijanskih vojakov, katerih je 65. Na abesinski strani je pa padlo komaj 6 vojakov, '•njenih pa je bilo !). Ras .Sejmu in njegovi od-so v tej bitki zaplenili zlasti muogo hrane. Jtouiani se uoiskuie|o z letaki Oblasti var7adn;oP<>r^j0’ dB j-V,iai° UncL-ih , easu pomnožene polete llali- £' nS * poleti so predvsem propagand- 'Biljani so se pr< njih vzdržali ni" Iti 7 (Ipsm ^e^cyania’ Pil M’ deželo l,rc' plavili z deset 'n so« letakov, tiskanih v etiopscini. v katerih rote prebivalstvo, naj se prostovoljno vda „b]asti Ital{jp ki b(, (laIa ree pravic kak°r h ^ ueguševin. žezlom. Zdi se da bo ta vojna 7. letaki dosegla Se manj uspeha, kakor neuspela italijanska bom-bardiranja zadnjega casa. Že Iti dni troja bitka A sina ra, 16. jan. Italijansko poveljstvo Službeno javlja, da traja na zapadnem delu somalijske fronte severno od D0lo že tri «ni velika in krvava bitka. Trdi se, da se bije bitka med osrednjimi četami r&sa Deste m Grazianije/\ imi, ki je aaeel z ofenaivoi1 ~ Addis Abeba, 16. jan. Dolgotrajno deževje, ki jo onemogočalo italijanske operacije večjega obsega, je na severni fronti ponehalo. Ker so pa še vsa pota neprehodna, je stopila v akcijo lc italijanska aviaeija. Cesaefa itte|o Dessijc, 16. jan. Nad Dessijem, kjer se, kakor znano, nahaja abesinsko vojno poveljstvo, ki ga osebno vodi neguš, se je včeraj iznenada pojavil italijanski bombarder, ki je mesto večkrat preletel v vseh smereh, nato se pa dvignil radi obst.roljevanja v višine ter nato ponovno krožil nad mestom, oči-vidno ■/. namenom, da zasledi kraj, kjer se mudi neguš. Angleži odločni tudi na Malti Malta. 16. jan. Italijanski iredentisti, ki jim je Anglija v zadnjih dveh Iclili začela odločno stopati na prste, ker je njihova propaganda postajala vse bolj veleizdajalskega značaja, so začeli zadnje čase spet dvigati glave in postajati predrzni. Malta, ki živi vse zadnje leto naravnost v mrzlični napetosti, je zaradi podtalnega rovarjenja italijanskih iredentistov še bolj vznemirjena in vzbuja to njihovo gibanje ogorčenje vsega prebivalstva. Središče vse protiangleškc propagande na Malti je bila medicinska fakulteta na univerzi, kjer je vlada kljub drugačnemu učnemu redu vendar še trpela, da so prolesorji predavali predmete v italijanščini. Ko pa je protizakonito, delovanje profesorjev na medicinski fakulteti postalo vse bolj očitno, je angleški visoki komisar prepovedal predavanja v italijanščini. Utemeljil je ta svoj odlok z razlogom, da to poučevanje žali čuvstva malteškega prebivalstva. Italijanski nacionalisti so skušali zaradi te odredbe organizirati nemire, kar pa jim spričo enodušnega odpora vsega prebivalstva do italijanske politike ni uspelo. Jnpmu drnžiSo Angliiv z Rušilo London, 16. jan. Ker je japonska vlada poslala svoji delegaciji na pomorski konferenci v Londonu ukaz, da Japonci istopijo iz konferc, je vodja japonske delegacije, admiral Nagais ta odlok svoje vlade sporočil predsedstvu konference in obenem naznanil, da bo odslej prisostvoval konfercnci le kot opazovalec. Radi tega koraka in radi ojačene aktiv- nosti japonske politike na Kitajskem je postajo zbližinje in tesnejše sodelovanje med Anglijo in Rusijo z ozirom na pereča vprašanja vzhoda nujno. Istočasno so poskočili izgledi Turčije za posojilo, za katero sc v Angliji pogaja 111 ki naj bi se smatralo kot protiusluga za pomoč, ki jo Turčija nudi v Sredozemlju Angliji v slučaju spopada z Italijo. Ko ni zlota - pa State železo Rim. 16. jun. Rp. Zadnje dni se je kampanja za prostovoljno- oddajo zlata v Italiji precej polegla, kar je razumljivo spričo količin, ki so jih predmet. Pač pa se nadaljuje z vso silo propaganda za zbiranje starega železa, bakra, nikla in cinka. Z rimske postaje odhajajo vsak dan številne kompozicije vlakov, ki štejejo po 30 vagonov in jih vlečeta po dve lokomotivi. Ti vlaki vozijo samo staro železo, ki so ga zbrali prebi-. . .. .- .. ------- valci prestolnice in okolice. Železo odhaja v ita- italjjanski prebivalci dozdaj oddali v državno l>la- lijauske plavže in železne tovarne v srednji in stojno. •• Razpoloženje v Italiji je tako, da se zdi. J ■••»verni Italiji. Zdi se pa, da kljub lej staroželeait da bo .fckoraj nevarno noeili kakršenkoli, zlat I- kampanji ne bodo za HaJijo nič milejšo. UcUlna bettrn v Qtii§l Atene, 16. jan. Volilna borba je v polnem ra/mahu. Najveeji boj sc bije med strankama venizelistov in caldaristov, /a kateri je vsa prr-ška javnost prepričana, da bosta osvojili ogromno večino poslanskih mandatov. Čeprav je volilna borba prešla že v ostre oblike, vendar sc zdi, da ni tako žolčna, kakor v prejšnjih volitvah ter pripisujejo to zaslugo kralju Juriju, ki je pokazal v delu za pomnjenje državo mnogo uvidevnosti in hladne opreznosti. 15i\>i predsednik grške vlade Tsaldnris je v nekaj svojih volilnih govorili precej ostro napadal venizeliste, ki jim ne more odpustiti razdiralno delo. ki so ga opravili z znanimi revolucijami. Na drugi strani pa je šef venizelistov Sol u ris napadal Tsaldarisa in mu očital popolno nesposobnost kot predsedniku vludc, češ, da ni v svojem triletnem predsednikovanju ničesar storil, kar bi napetost med posameznimi strankami ublažilo. Tudi general Condilis napada Tsaldarisa in mu istotako očita neodločnost in nesposobnost, s katero je vladal, čeprav je imel za seboj v skupščini ogromno vočino "><)0 poslancev. Iz govorov vseh politikov pa se jasno izraža želja .in pripravljenost, da sc stranke pod vplivom kralja Jurija zedinijo po volitvah v skupni delovni vla4i> kar bi odgovarjalo nameram, iz katerih se je kralj odločil za razpust parlamenta in razpis novih volitev. Razrtataitt Udeti IMz Džibuti, 16. jan. Javljajo, da so v DžibStl dospeli iz Hararja nekateri bolničarji, ki pripadajo misijam egiptskega in angleškega Rdečega križa. Izjavili so, da so bili na odhod iz Abesinije prisiljeni radi barbarskega stališča nediscipliniranih abesinskih čet, ki so kljub strogim odredbam iz Addis Abebe uplenili Rdečemu križu prevozna sredstva in šotore ter s tem onemogočili Rdečemu križu sleherno delo. Izjavili so tudi, da bodo njihovemu primeru sledile najbrže in sicer v kratkem času tudi druge inozemske misije Rdečega križa. Nuuiiuitli cdhalate Džibuti, 16. jan. V Džibuti so prispeli štirje ameriških časnikarjev, ki so jih redakcije njihovih listov pozvale, naj zapuste Abesinijo. Časnikarji so izjavili, da je njihovo bivanje v Addis Abebi, odnosno v Des-sie, postalo brezpredmetno, ker radi skrajne nepopolnosti abesinske obvešeevalske službe niso mogli priti do poročil, hkratu pa jim je abesinsko vojno poveljstvo prepovedalo vsako gibanje v bližini bojne črte. Vesti pa, ki so jih časnikarji javljali svojim listom, so abesinske oblasti tako strogo cenzurirale, da časnikarji že niso mogli javljati nič novega in nič zanesljivega. DH ptdtl Jtali|tutcm Ženeva, 16. jan. Tp. Današnji listi prinašajo senzacionalno vest., da je tajništvo Društva narodov začelo ostro preiskavo proti vsem italijanskim uradnikom pri institutih Zveze narodov, ki so ostentativno zbirali zlato za italijansk« vojne namene. To so predvsem uradniki pri Mednarodnem uradu dela ter njihove rodbine. Tajništvo razlaga svoj korak s tein, da pač ne gre, da bi uslužbenci ustanove, ki je tako jasno precizirala 'voje stališče do abesinsko - italijanskega spon. ironizirali njene odioebe. tudi če gre za stvari, Iti so na prvi pogled zasebno-doinoljubnega značaja. Vsa Ženeva napeto pričakuje, kakšen bo izid te preiskave in pa, ee bo sekretarijat Društva narodov pri tem svojem sklepu res tudi vztrajal. Vcemenskn posolila Kranjska gora: —3, barometer pada, vieofc* megla, 10 cm srena. Radeče—Planica: —3, temperatura pada, megli, 10 cm srena. VrSič, Krnica in Tamar: 2% cm snaa^ Bled: —3, oblačno. Boh. Bistrica, Boh. jezero: 0, zelo oblačno, mirno, snega nič. Kofce: —3, na zmrznjeni podlagi 3 cm novega snega, smuka dobra. Pokljuka: —4, oblačno, mirno, 30 cm suhega snega na trdi podlagi, smuka prav dobra, skakalnica uporabna. Krvavec: —4, oblačno, mirno, sneži, pršič, smuka dobra. <■ • - •*•*■>• Koča pod Bogatinom: —3, jasno, sneg v solnč-nih legah srenast, y. senčnih leg|h pr4ič, pggjrečn^ snega 1.60 m. " 33 milijonov zgorelo Dfisi grejiio Cesto mimo njih, no da bi jih eplob opazili, so vendarle takega pomena, da bi — če bi jih ne bilo — takoj dvignili krik in vik, kakršnega Se nikdar. Tako važne so po ulieah liste bajtice, v katerih se prodaja tobak. V Ljubljani sami je bilo koncem leta 1935 170 liafik, v njeni okolici pa 320. V ljubljanskih 170 trafikah (vračunane so pri tem tudi kavarne in gostilne) so Ljubljančani v preteklem letu pokupili tobaka, cigar in cigaret nič manj kakor za 33,360.000 Din. Na prvi pogled ogromna številka. ('•e pa k tej številki pristavimo ono, ki je bila doeežena v Mariboru, vidimo, da mali Maribor v tem oziru za Ljubljano le prav malo zaostaja. .Je sicer res, da je Maribor obmejno mesto in da se tam zalagajo s tobačnimi potrebščinami tudi inozemci, ko' se poslavljajo iz naše države, vendar je Maribor tudi sam na sebi živahno mesto, kar 'dokazuje med drugimi tudi monopolska po- "^lajveč se v Ljubljani pokadi^ cigaret >Prava<. Na drugem mestu so cigarete »Zeta-. Dočim po-trošnja cigaret >Drava« neprestano raste, taso notranja cigaret »Zeta« neprestano pada. bon-zum cigaret »Drava« raste torej na račun cipa-ret »Zeta«. Raste tudi konzum »Ibar- in Morava« cigaret. Tudi ti dve vrsli rasteta deloma na račun >Zeta«, deloma pa na račun »Vardaric«. 800 likvidiranih tvrdk Ker je v trgovskem registru ljubljanskega okrožnega sodišča vpisanih mnogo tvrdk, ki so bile ustanovljene že v prvih jx>vojmh letih, a danes ne delujejo več, je zbornica za 101 pod-vzela pri predsedništvu Sodišča vse potrebne korake, da sodišče dptične tvrdke izbrise, lakih že likvidiranih tvrdk je vpisanih preko 800 ter delajo trgovskemu registru samo nepotreben balast. Vendar pa sodišče predlogu zbornico m nin-"lo ugoditi, ker so v mnogih slučajih solastniki vpisanih tvrdk že umrli, nekateri so neznanega bivališča itd. Sodišče ni moglo pri teh izterjati predpisanih taks. Dokler pa niso plačane takse, tvrdka ne more bifi izbrisana. 2 in pol milij. ukradenih Ljubljana sicer ni mesto, kjer bi sc izvrševali dau ua dan veliki vlomi in tatvine, ki bi vzbujale senzacije, kakršnih smo navajeni slišati iz drugih večjih mest v naši državi in inozemstvu. Ce bi pogledali v kriminalno kroniko, ki jo vodi ljubljanska policija, bi lahko ugotovili, da spada Ljubljana v primeri z ostalimi mes-ti med mesta, kjer je razmeroma malo vlomov in tatvin. Dobršen del tega gre na račun vestnosti ljubljanskih stražarjev. Saj je nešteto primerov, da stražniki vlovijo tatu ali vlomilca na mestu samem ali da ga vsaj prepodijo in tako preprečijo tatvino. Kljub svojemu dobremu glasu pa je bilo v Ljubljani lansko leto vsega skupaj pokradeno vrednosti za dva in pol milijona dinarjev. To so bili razni ropi, tatvine, poneverbe in povrh še vse goljufije, ki so bile prijavljene ljubljanski policijski upravi. V mnogih slučajih tako tatvin, ropov itd. j epolicija storilce takoj izsledila ter našla pri njih še ukradene vrednosti ali gotovino ter to vrnila oškodovancem. Tako je bilo vrnjeno oškodovancem vsega skupaj 1,842.518 Din. V nekaterih slučajih 'je policija storilce sicer odkrila, ni pa mogla več. zapleniti ukradenega blaga, odnosno gotovine. Tako je ostala škoda nepovmjena do višine 142.228 Din. Nepovmjena škoda, ki so jo povzročili doslej še neznani storilci, pa znaša 547.901 Din. 64.57® tujcev — 150.466 nočnin V lanskem letu je obiskalo Ljubljano glasom seznama, ki ga je sestavila tukajšnja policijska uprava, t>4.577 tujcev. Ti so prenočevali po ljubljanskih hotelih iri gostilnah 15.4tJttkrat. Po državni pripadnosti so ti lujci razdeljeni tako-le: Iz Jugoslavije 48.558, iz Avstrije 1074, iz Belgije 143, iz Bolgarije 300, iz Češkoslovaške 21)37, iz Anglije 252, iz Francije 790, iz Grčije 98, iz Holandske 180, iz Italije 2972, iz Madjar-ske 342, iz Nemčije 2379, iz Nordijskih držav 153, iz Švice 273, iz Poljske 537, iz Romunije 121. iz ostalih evropskih držav 181, iz Amerike (Severne in Južne) 219, iz ostalijb kont.inneutov 13. Oči skupnega števila hotelskih prenočevalcev je bilo 16.021 s 31.723 nočninami. Aretacije v Bolgariji Sofija, 16. jan. m. Sinoči je tukajšnja politična policija aretirala bivšega notranjega ministra polkovnika Krumkoleva in polkovnika Kalendareva, ki je igral važno vlogo v vseh oficirskih pokretih. Aretacija obeh je jpila izvršena na zahtevo vojnega sodišča, pred katerim se vrši sedaj preiskava proti Damjanu Velčevn in tovarišem. Doznava se, da sta osumljenca 21. aprila 1. 1934, ko je bila sestavljena vlada Toševa, pripravljala prevrat. V tem pogledu sta v Vrbnici v tamkajšnji artiljerij* ski vojašnici sklicala sestanek, na katerega sta povabila 250 oficirjev ter jim predložila izvršitev državnega udara. Vslcd intervencije bivšega predsednika vlade Zlateva in bivšega ministra generala Raška Atanasova, sta polkovnika Krumkolev in Kalendarev odstopila od izvršitve svojega načrta. Narodno-obrambno delo po načrtu Minister Jankovič o Hrvatih Na včerajšnjem shodu v čupriji je minister dr. Jura j Jankovič med drugimi splošno pro-pramatičnimi izvajanji povedal tudi naslednje važne misli o hrvatskem vprašanju in o organizaciji strauk pod novim režimom. . Politika državljanske raviiopravnosti mora postati eno izmed načel notranje politike, ki je slede na Hrvate najvažnejša. Čeprav bratje ‘Svhi kot celota nikoli niso bili mnenja, da je treba Hrvatom pokazati posebne predpravice, žal pa ni pretirano, če ugotavljam, da so se našli med Srbi poediilci, ki so hoteli s svojim ravnanjem pogostokrat pokazati Hrvatom, da so državljani druge vrste. Vse kaze, da se je ic takšnih pojavov rodilo tako zvano hratsko vprašanje, ki o njem pogstokrat slišite. . Ne vidiin boljše rešitve tega vprašanja — s to rešitvijo razumem nezadovoljstvo bratov Hrvatov z raznimi vprašanji našega socialnega in javnega življenja uc, vidim boljše re; šitve. pravim, kakor v tem, da se nam posreči Hrvate docela prepričati, da smo mi za politiko uooplne bratske ravnopravnosti 1 edoj bo, bratje, hrvatsko vprašanje prenehalo. (Dolgotrajno ploskanje hi odobravanje.) V rešitev tega vprašanja pa motamo, bral* j«, vložiti vso svojo iskrenost, kajti politika prevare ne. more roditi sadov. Saj nam ne more biti do tega, da bi drug drugega varali, kajti če to storimo, bomo varali same sebe. turna pol, ki vodi do uspeha, je pot resnice. Resnica, bratje, vodno zmaguje! Če hočemo biti iskreni, bratje, potem moramo priznati, da niso llrvati nevarni za državo pač pa razne politične ideologiji'. Mislim, da so med vami tudi mosje, ki ne dele političnih nazorov, kakršne jaz zastopam. Zdi'sc uii, da. sum slišal i leve strani medklic: Zakaj nam ne nudite možnosti, da bi organizirali svojo štranku. Povem vam, bratje, da smo po prihodu na oblast dovolili eni stranki, da sc organizira, lo je stranka g. L jo tiča. Nismo mnenja, bratje, da prepovemo druge stranke, morda zato, ker se bojimo konkurence, pač pa drugih doslej še nismo potrdili, ker se še niso prijavile. Izjavljam, da ne. bomo odklonili strank, ki bodo hotele s-svojim programom delati za dobro kral ja, domovine in naroda. (Splošno pritrjevanje.) Daleč smo od misli, da smo edini, ki bi smeli vladati to državo. To pooblastilo imamo samo dotlej, dokler se bomo upirali ua zaupanje našega ljudstva, ko bomo to zaupanje izgubili, ko nam bo ta matica ljudskega življenja pokazala hrbet, ste lahko prepričani, da bomo odšli. (Splošno odobravanje.) Mi, bratje, nadaljuje minister, nismo mnenja, da bi morala vlada delati po naročilu in ukazih političnih mož. Storili bomo t. > in izpolnili svojo obljube tedaj, ko bomo smatrali, da je prišel pravi trenutek /a te zakone. Glavno je. da veste, da bomo vse, kar smo obljubili, tudi izpolnili. Čemu bi naiu bili boljši zakoni o shodili in posvetih, kadar vidite sami, da se po vsej naši domovini vrše shodi, da sc ljudstvo sestaja, da imajo politični možje govore, da lahko tolmačijo politični položaj in da ni nikjer nasilja, ki bi te sestanke preprečeval. Meni je mnogo ljubši reakcionarni zakon, ki ga izvajajo liberalno, kako rliberalni zakon, ki ga. ljud je izvajajo, reakcionarno. Na vladi je, da. presodi splošni politični položaj države, in da presodi splošni politični položaj države in politiko, temveč tudi za gospodarstvo. Zločinstvo v Mariboru Maribor, 15. januarja. Mariborska policija Je izdala zanimivo statistiko o gibanju kriminala v preteklem letu. Naj-(v,!, k, zanimivo poročilo kriminalnega oddelka, Vi ima v evidenci vsa zločinska dejanja, aretacije, izgone. skratka vse, kar prihaja s kazenskimi paragrafi navzkriž. Iz tega poročila je razvidno preftej vznemirljivo dejstvo, da kriminal v Mariboru narašča. V primeri s predlanskim letom je bilo zabeleženih lani vec kaznivih dejanj, več aretacij. Naraščanje kriminala se opaža že vsa leta po vojni sem. Odločilno vlogo igra tu pač, Mržina meje, industrializacija mesta ter vedno večja brezposelnost in kriza. Bližina meje ir. napravila 17. Maribora veliko mednarodno kri-ziSSe raznih temnih elementov. Ves podtalni tok «nnljrvih ljudi, ki pluje sem in tja preko meje brez potnih listin in mnogokrat brez sredstev, se ustavlja v Mariboru kot največjem obmejnem mesta ker najde tu v predmestjih in tudi v srediscu samem kljub vsej pažnji varnostnih organov dobrodošlo zavetišče. V Mariboru se je osredotočila tudi tihotapska trgovina, ki je že po svojem bistvu ozko zvezana s kriminalom. Prav tako je naravno, da je industrializacija vplivala na porast kaznivih dejanj, še bolj seveda z industrializacijo zvezana brezposelnost in revščina, ki ljudi naravnost sili v tatvine. Neizpodbitno je tudi, da bi bila kriminaliteta v Mariboru manjša, če bi imela policija širši okoliš, Id bi zavzemal tudi predmestja, zlasti Studence, Pobrežje, Tezno in Krčevino. Dejstvo Je, da se v teh zakotjih zbira ves družabni izmeček, ki je bil že neštetokrat iz mesta izgnan, ali pa si upa v mesto le v zaščiti temne noči. Nemogoče je zahtevati od orožniških postaj, da bi z njihovimi obširnimi rajoni in pičlim številom varnostnih organov vršile varnostno službo v istem obsegu in z isto temeljitostjo, kakor jo vrši mestna polici,ja,_ ki razpolaga z velikim in tehnično čisto drugače usposobljenim aparatom. . „ 0 mariborskem kriminalu pa govorijo številke s kriminalnega oddelka sledečo Kaznivih dejanj kriminalnega značaja je obravnavala policija 4j802, aretacij je izvršil oddelek 1047 iri večino aretirancev oddal sodišču. Poleg tega je bik) lani v Mariboru še 11 samomorov ter 10 slučajev nesrečne smrti, ubojev in umorov. * Tragična smrt Maribor, 15. jan. Jurij Libnik, uslužbenec mežiškega rud j)o strunski bližnjici, ki jo ljudje, po_ zimi, kadar je sneg, le redkokedaj uporabljajo. Ko je prišel v gozd, ki ho naziva Gmajna, je zapazil kaka dva metra ob poti ležati človeško truplo. Kljub temu, da ga je najdba zgrozila, je pristopil k ležečemu ter spoznal v njem 65 letnega vpokojenega rudarja Franca Pirnata iz Podpece. Odhitel je nazaj v Mežico ter prijavil orožnikom zagonetno strašno najdbo. Orožniška patrulja se je podala na lice mesta, kljub najpozornejši preiskavi pa ni bilo mogoče ugotoviti na pokojniku kakih znakov nasilja 111 tudi v snegu ni bilo nobenih sledi, razen njegovih. Zaradi tega je bil. takoj vsak sum, da je portal Pirnat žrtev zločina, neutemeljen. Truplo .so prenesli v Mežico, kjer ga je pregledal rudniški zdravnik dr. Ramšak ter ugotovil, da ga je že pred nekaj dnevi zadela smrtnonosna kap, ki ga je vrgla sredi poti. Pirnat esc je pred dnevi napotil od doma v Maribor, da bi nakupil, nekaj stvari. Ker je bil bolehen, ga je težavna pot v mehkem snegu močno utrudila, kar je očividno vplivalo na njegovo srce, da je prenehalo delovati. Pri mrtvecu so še našli 1460 Din denarja. Pokojni Pirnat je bil v vsem kraju priljubljen ter zapušča ženo in petero otrok. Nova cesta ob Dravi Maribor, 15. jan. Že dolgo let obstoja načrt, da so morajo veliki ovinki in trije strmi klanci, ki ovirajo promet na banovinski cesti med Mariborom iri Kauinico, preložiti. Še pod bivšim oblastni moborom je bil izdelan načrt, da se preložitev izvrši tako, da se ovinki samo izravnajo," vzponi pa zmanjšajo s serpentinami. Zaradi pomanjkanja sredstev pa se je po razpustu oblastnega odbora preložitev zavlekla ter slednjič zaspala. Med lem pa so ovinki in strmine zahtevale na cesti še naprej svoje žrtve. Zlasti nevaren klanec, nazvan »Monte-bello«, je zahteval že_ veliko človeških življenj. Še nedavno se je na njem smrtno ponesrečil vpokojeni ravnatelj g. Sohweiger, ki je padel s kolesa. Okrajni cestni odbor v Mariboru pa je šo naprej zasledoval možnosti odstranitve teh ovir. Pri podrobnem tehničnem razmotrivanju so prišli do jire-senotljivcga zaključka, tla bi bilo prav za prav oene.ie, če se cela ceata preloži k Dravi, Vprašajmo se, kaj je z našo severno trdnjavo — našim Mariborom... Vsakdo, ki obišče ta kraj, da njegovih dotočišč Celja in Ptuja ne omenjam posebej, se prestraši ob njegovem še zelo nemškem licu in se nehote vpraša, kje je naša narodna obramba. Saj si tamkaj kot povsod nadevajo mnoga narodna društva pridevek narodne obrambe in nekatera si tudi laste monopol nad njo. Potreben nam je načrt Vsa čast našim narodno obrambnim društvom, le to grajam, da se ne združijo v skupno veliko narodno obrambno organizacijo, v kateri bi bili lahko zastopniki vseh narodno obrambnih društev, da bi bilo možno delati po nekem skupnem načrtu, kar bi naše narodno obrambno delo pospešilo in poglobilo. Mislim, da mi to kritiko opravičuje pbgled nazaj na naše narodno obrambno delo v zadnjih petnajstih letih, ki nikakor ne zadošča našim potrebam uiti naši odgovornosti pred narodno bodočnostjo. Tako pa vsak prepušča stvar tistim »čuvarjem« in »merodajnim« krogom, ki sc jih stvar neposredno tiče, in prikima samo še tretjemu, ki pride in mu enako zaupa in potoži svoj vtis in svoje zasebno ogorčenje. Vpliven in ugleden rodoljub mi je za bivanja v Mariboru ua mojo tožbo in ogorčenost pripomnil z omalovažujočo polužaljenostjo, da vidi od prvih povojnih let sem vendar le precejšnjo razliko. To mi je povedal v obrambo samega sebe in svojih sodelavcev. Lahko mogoče, nočem 11111 kratiti tega optimizma. Govorica je znamenje A končno vendar — nc gre tu za razliko, ampak gre za to in to zadostuje kakšno govorico slišiš na ulici, v javnih lokalih, po trgovinah, gostilnah, dii, celo kulturnih prireditvah i. dr. Omenjeni gospod se najbrž suče le v slovenski družbi, ali pa se jc že tako prilagodil, da lega nc občuti toliko. Tako ne vidi, da ie v Mariboru podjetnik in delodajalec v glavnem še preccj Nemec. Milo rečeno. — Kje najdete še kaj podobnega. Ne občuti dalje, da vajenec ali pomočiiik-okoličau poleg drugih delojemalcev in najemnikov še vedno hlapčari in nemškutari svojim nadrejenim ua ljubo, od katerih se čuti zavisnega. Se več, celo nekaterim manj ali sploh neodvisnim Slovencem se je lam nemščina tako priljubila in prikupila, da se je kot nečesa ^boljšega« poslužujejo ob vsaki priliki. To je naše popustljivo vedenje do tistih, ki so nas še pred dobrim desetletjem tlačili in ki so pripravljeni vsak čas širiti vesti o nemškem Mariboru in sprejemati pozdrave z onkraj meje... Mi pa pri vsej naši narodno obrambni akciji pustimo, da se redi gad v našem naročju samem in da se izpostavlja ta naša severna trdnjava vsem najnevarnejšim vetrom. To je simbol naše vse dosedanje narodne obrambe. Vsa naša društva niso uspela, da bi ulrdila in vzgojila v našem človeku potrebno narodno zavest. In vendar bi te edinicc morale z zdravo narodnostno orientacijo prevevati vse naše kulturno in prosvetno ustvarjanje in izživljanje. Naše šole pa bi morale biti ognjišča narodne zavesti, ki bi jo naj vcepile slednjemu mlademu človeku. In naši na tujem0 Kje jc danes naša skrb za našo kri drugod? Ali smo sploh še kaj prida storili zanjo? Važen del našega narodno obrambnega dela, /lasti domača dobrodelnost, bi morala biti usmerjena predvsem tudi v to, da se naš človek med nami utrdi, da vzljubi svojo zemljo in svojo kulturo in svojo državo in da se v sodobni težki gospodarski krjzi_ ohrani. Čas je že, da se iz egoistične naše usmerjenosti dvignemo in ogrejemo za višje vrednote narodne in socialno skupnosti. Smisel za narodnostne vrednote in za živo narodnostno delo je vedno znak višje kulture. Le premislimo, kako bi ukrenil in odločil naš kmetski človek ob naši štajerski meji, če bi prišel zanj trdnutek narodne preizkušnje v zvezi z njegovim gospodarskim stanjem, na katero je tako zelo navezan. To premislimo, potem pa presodimo, kje smo z našo narodno zavednostjo. Zraven še pride učinek višje sosednje kulture, prednosti tujega jezika pred tamkajšnjimi obmejnimi dialekti. vse neha. To so naše velike rane in narodni grehi. Narodno obrambna društva bi imela tu hvaležno nalogo. Tujec nemoteno grabi v naši sredi dobičke, o katerih se našemu človeku niti ne sanja, a kdor ima denar, ima vse, je močan in vpliven tudi sicer. Tako nastajajo med nami pravi gospodarski in politični zajedalci tuje krvi v času, ko mi sami stradamo v krizi in se nabirajo armade brezposelnih naših ljudi in naših domačih strokovnjakov. Betgrajske vesti UREDBA O MLINIH Belgrad, 16. jan. m. Trgovinski minister je predpisal uredbo, da sc mlini na motorni pogon, ki delajo brez uporabe priprav za čiščenje, sejanje in tipiziranje moke. odnosno, ki samo vrše drobljenje žitaric, izvzamejo iz mlinske obrti po obrtnem zakonu. Taka podjetja se lahko izvršujejo brez strokovne izobrazbe. Istotako jc trgovinski minister predpisal uredbo, da se mlini na parni ali motorni pogon do 20 konjskih sil izvzamejo iz seznama čl. 107 zakona o obrtih. Za le mline sc bo uporabljal samo skrajšan postopek po zakonu o obrtih, a ccliklalni postopek po istem zakonu. AVTOBUS LJUBLJANA—KRANJ Belgrad, 16. jan. m. Finančno ministrstvo proglasilo avtobusno linijo Ljubljana—Kranj za nekonkurenčno državni železnici. Belgrad, 16. jan. 111. Včeraj jc začel nadaljevati v skupščini s svojin) delom odbor za proučevanje zakonskega osnutka novega trgovinskega zakona. Danes popoldne bo pa imel svojo sejo odbor /a proučevanje zakonskega osnutka novega zadružnega zakona, /a dvajseti dan tega meseca je pa sklical sejo odbor za proučevanje zakonskega osnutka o prekrških. Belgrad, 16. jan. 111. V pravosodnem ministr- stvu se izvršuje končna redakcija enotne advokatske tarife za vso državo. V tem pogledu so podale svoje mnenje in predloge tudi advokatske zbornice, ljubljansko Zbornico zastopa dr. Urbanc. Belgrad, 16. jan. in. Davi se je vrnil v Belgrad minister brez portfelja dr. Miha Krek, ki ie imel snoči uspel shod v Zagorju. Celjske novice ,, v ct? se uem rešiti preiozi K. uravi, ***** izravnavali ovinki in de- Tuji naseljenci 'Končno še tuji naseljenci, ki jim pri nas vse do zadnega na gospodarskem polju nudijo popolno svobodo iu si tako po kosih pod najugodnejšimi pogoji rn valutnimi kalkulacijami osvajajo našo zemljo. Bodisi v štajerskih obmejnih (!) vinorodnih krajih, kjer tem nemškim prišlecem in gospodarskim mogotcem suženjsko služijo naši revni viničarji — bodisi v središču naše slovenske zemlje, kjer se še vedno šopirijo tudi graščaki in veleposestniki, ki pač nudijo več denarja in tako sklenejo ugodne kupčije na račun svete naše zemlje. Saj se naše gospodarstvo in kupčijstvo kaj malo zmeni za narodno zavest kupca. Pri denarju se pač lale serpentine. Napravil se je načrt za preložitev ceste, ki se odcepila takoj ob izstopu iz mesta od dosedanje smeri ter se približala Dravi. V lahnem padcu bi so potem cesta znižala do višine mostu, ki vodi na Mariborski otok, potem pa bi zopet v nevidnem vzponu pod JBresternico dosegla staro traso. Kamnice bj se cesta povsem izognila ter bi bilo to naselje zvezano z glavno prometno žilo po cesti, ki vodi sedaj z glavne ceste v kopališče na otoku. Stroški preložitve so proračunani na okroglo 1,500.000 dinarjev. Cestni odbor je iz svojih sredstev stavil v novi proračun 300.(XH) Din. Prispevati bi mo-ralj sevtda banovina in država. Za Maribor bi imela nova cesta ob Dravi izvanreden po-pornen. Ustvarila bi se direktna zveza z Mariborskim otokom, da bi lahko vozili avtobusi kopalce naravnost k mostu. Vštric ceste bi so zgradila tudi lepa promenadua pot. ki bi peljala pešce v kopališče. V dolini, ki leži med staro cesto in Dravo, pa bi nastal krasen n n ra,ven stadion, ki bi bil največji v državi. Za Maribor, ki tako nujno potrebuje primerne športne prostore, bi bila to. velika pridobitev. Vse to govori zn načrt _in želeti je-le, da bi -chBPl'oj 'izvršili Celje, 15. januarja. Poruo/uo akcijo mestne občine za pomoč brezposelnim so podprli po svojih močeh tudi celjski trgovci, orgaui/irani v /druženju trgovcev /m mesto Celje, /druženje jc v tn rmmen organiziralo med svojimi člani posebno akcijo in nabralo do sedaj 34.480 Din. Posamezni trgovci, oziroma tvrdke, so prispevali: ”>000 Din tvrdka RakuscF 4000 Din tvrdka Stermecki, 15«) Din tvrdka AVereii. po 1000 Din tvrdke Peter Majdič Merkur«, jellcnz, Seliim-incl »V Co., Ilofbauer, Mislej, Mohorjeva družba, llladin, Dobovičnik, Petek, po 800 l>!n čater, Loibncr,'1 uk. po 600 Din St iger, Zunggcr, Rav-n i kar, po. 500 Din \Vogg, Leskovšek, Borlak. Kirbiš, Rebcnseliegg, Fazarin, Pšeničnik. Lukas, po 400 Dm Jagodič. Gerbec, “500 Din Goričar. ITH) dinarjev Golmajcr, po 200 Din /amparutli, Nkidkor« d. z o. z., Junger. Zunv. Matkovič, Kramar ( Sanitas«j. Ranzinger. Lečnik, Kolbe-zen, Vrtovec, Zidanšek, Martinčič, Kukovce, po • >o Din Jarh, Union , zaloga piva, po too Din Mastnak Alojzij, 'Lrtffl.cr, lekarnar Posavec; Su. mer, šoster, Florjančič. Plaveč, Pota j t, Drofenik, Otto, Delakorda, Pečuh. Kudiš, lekaruar Tončič, po 50 Din Sodin Blaž, ( hiba. Mastnak Ivan. Me-štrov, kopušar I'rane. Haselbach. Urcli. Kopu. Sar Martin Bremcc, Streh or, Dofek. hafar. Nardin, Jezernik Marija, Gams, Kili, I'ranzl, Salmič, Nap rudnik. < izel, posl. tvrdke Un£ke slovenskemu jeziku. .... Ljubljana danes Koledar Danes, četrtek, 16. januarja: Sv. Marcel. Jutri, petek, 17. januarja: Sv. Anton. Kaj bo danes Jakopičev paviljon: Oh 18 otvoritev umetniške razstave akademskega slikarja St. Tomoriina. Velika dvorana Salezijanskega mladinskega doma na Kodeljevem: Oh 8 prosvetni večer Salezijanske prosvete. Predava dr. I ran Knific o okultizmu. Predavanje spremljajo skioptičue slike. Na koncertu Praškega kvarteta, ki ho v petek, dne 17. t. m. v Ljubljani v Filharmonični dvorani, se izvaja prvič Škerjančev IV. godalni kvartet, ki ima dva stavka in sicer Adagio in Scherzo. Skladatelj ga je napisal lanske spomladi na željo in po naročilu Praškega kvarteta samega. Tudi III. Škerjančev godalni kvartet, ki je znan pod imenom So-natina de camera, je prvič javno izvajal Praški kvartet. Poleg Škerjanca je na sporedu še Mozartov kvartet v c-duru in pa Sukov klavirski kvintet, pri katerem sodeluje pianist prof. Janko Ravnik. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Filharmonična družba ljubljanska ima svoj izredni občni zbor v petek, dne 31. t. m. ob 6 zvečer v' Hubadovi pevski dvorani. Spored izrednega občnega zbora je: Sprememba pravil. K polnoštevilni udeležbi vabi članstvo odbor Filharmonične družbe. Hišni posestniki in upravitelji hiš, ki so prispevke za prostovoljni davek po 1 Din od sobe za dobo 3 mesecev že pobrali od svojih strank in pobrani denar osebno izročili pri mestnem socialnopolitičnem uradu v Mestnem domu, so imeli priliko prepričati se na lastne oči, kakšen je naval prosilcev na razne referate, zlasti brezposelnih, ki jih je privedla vladajoča brezposelnost do tega, da so brez dela in zaslužka, brez hrane zase in svojce, potrebni obleke, in ki jim grozi tudi deložacija, ako ne dobe vsaj nekaj podpore, da poravuajo dolžno stanarino. — Zato ponovno prosimo vse one hišne posestnike in upravitelje, ki še niso pobrali pri svojih strankah tega prostovoljnega davka, da to čimprej store in tako pri|X>morejo mestnemu socialnopolitičnemu uradu do potrebn i h sredstev za blažitev revščine, ki jo povzročata brezposelnost in vsi drugi spremljevalci vladajoče krize. Umetniška razstava. Danes zvečer ob 6 se otvarja, kakor poročamo že na drugem mestu, umetniška razstava del akademskega slikarja Slavka Tomcrlina, ki je prišel razstavljat svoja dela iz Magreba. Razstavo bo s primernim predavanjem OtvoriI prof. Saša Šantel, ki bo slikarja in njegovo umetniško udejstvovanje predstavil občinstvu. Razstava bo odprta v Jakopičevem paviljonu vsak dan od 0 do 19. Pianist prof. Janko Ravnik sodeluje tudi letos na komornem koncertu, ki ga izvaja v petek, dne 17. t. m. zvečer ob 20. uri na povabilo Glasbene Matice ljubljanske v Filharmonični dvorani znameniti Praški kvartet tZika kvartet). Letos izvajajo skupno Sukov klavirski kvintet in kdor jo imel lani priliko slišali od istih izvajalcev Dvorakov klavirski kvintet, prav gotovo ne bo zamudil izrednega umetniškega užitka, ki mu ga bo nudil petkov koncert. Poleg Sokovega klavirskega kvinteta izvajajo Pražaui še Mozartov c-dur kvartet in Škerjančev IV. godalni kvartet. Vstopnice so v Matični knji-surni. Glasbena Matica ljubljanska. Redni letni občni zbor Glasbene Matice ljubljanske se vrši v ponedeljek, dne 27. I. m. ob 20. uri v Hubadovi pevski dvorani. Dnevni red obsega naslednje točke: 1. Otvoritev po predsedniku. 2. Poročila tajnika, blagajnika in računskih preglcduikov. Volitve novega odbora. •1. Predlogi in slučajnosti. * Aškerčeva bibliografija. Dne 9. jan. 1936 je poteklo osemdeset let, odkar se je rodil naš največji epski pesnik Anton Aškerc. Zgodovinsko društvo v Mariboru je sklenilo izdati ob lej priliki celotno Aškerčevo bibliografijo z natančno navedbo vse Aškerčeve korespondence, Aškerčevih cbjav in rokopisov ter vse tiskane in (dostopne) rokopisne literature o Aškercu. Da bo bibliografija čim popolnejša, se obrača Zgodovinsko društvo v Mariboru do lastnikov Aškerčeva gradiva z vljudno prošnjo, naj mu to gradivo čim prej pošljejo v pogled, ali pa ga prijavijo z natančno oznako, da ga bo mogoče upoštevati.. Pošiljke so naprošene tia naslov: Zgodovinsko društvo v Mariboru ali pa na Urednico bibliografije: prof. Marja Boršuik, Celje, gi- mnazija. Ljubljanski esperantisti D. Esperantsko društvo v Ljubljani je pod Posl. v. podpredsedstvom tov, Marion Virantove zelo oživelo. Ustanovljen je bil propagandni odsek, ki ga vodi tov. Damjan V a h e n, ta pa je ustanovil pevsko sekcijo, ki jo vodi tov. Ivan Golob ter šahovsko sekcijo, ki jo vodi tov. Antou Sterle. Priredilo je dve prireditvi in sicer proslavo Zelenega tedna tl. okt. 1935 ter proslavo 76 letnice rojstva dr. Zamenhofa. Obe prireditvi sta bili dobro obiskani in sta uspeli. 16. okt. P- t. je društvo olvorilo začetniški tečaj, h kateremu sc je priglasilo 62 tečajnikov, ki jih je poučeval tov. Damjan Vahcn po korenski metodi, ki jo je v ta namen tudi sam priredil. Žal je imelo društvo spore, ki pa se jih je ognilo brez kake posebne kvarne posledice. Odslej ima društvo svoje prostore v hotelu »Metropol«. Konec januarja bo društvo imelo občni zbor, o katerem bomo se poročali, sredi februarja pa bo otvorilo nov začetniški tečaj, če se bo prijavilo vsaj 30 interesentov. Interesenti naj se obrnejo pismeno mV: Esperartsko društvo — Ljubljana, notel »Metropol«. _ D. Esp. društvo se na tem mes u najlepše zahvaljuje g. banu dr. N a tl a č e • nu, g. Pan. svetniku Senekoviču, bivš. preds. mestne občine ljubljanske g. dr. Ravniharju, g. upr. šole „a Grabnu j.. Ambrožiču, g. M i-klic u, lastniku hotela Metropol« ter vsem ostalim za vso naklonjenost društvu. Društvo se bo zavedalo vedno svojih dolžnosti in bo storilo vse, kar bo moglo, da bo esperantska peterooglata zelena zvezda čimbolj razširjena med nami. Srebrne žlice čigave? Neki r.epoziian moški je dne 11. t. ni. prodajal srebrne žlice, velike iti male. Pri tem svojem poslu je prodal 4 kavne žličke, ki imajo monogram >Tf. v.<( __ v g0(jcj. Medtem ko je te žlice prodajal pri neki stranki, so šli klicat stražnika, lo pa je gospodič pravočasno zaslutil in jo odkuril. Tako sc je izmuznil aretaciji. S tem pobegom pa je dokazal, da so žlice ukradene. Policija je zato /lice zaplenila in so lasi ulkii na razmlano uri upravi notici je soha št. 24 Dogodki p Metlika V predjaustnem času je Metlika pravi Eldorado vseh mogočih zabav. Vse do letos so te zabave imele nekak družabni značaj. Zadnja pustna nede-ija pa je pokazala, da je skoraj pametnejše, da jo vsak čimprej zvečer |>otegnc v jaosteljo. V nedeljo sta bilj pri nas kar dve veselici. Ubogi kranjski meh jc cvilil, da so naša dekleta drsala po |iodii, kot bi imela ozebline. In vsega tega veselega je bilo kmalu konec. V to prijetno družbo jc prišel jaoštcno okajen romunski vojaški ubežnik Fulgijer Florjan. Beseda je dala besedo, iz besede je nastal nož-hajonef, katerega je podjetni Florjan z izredno brzino vzel metliškemu stražniku Podlesniku in le malo je manjkalo, pa bi imeli nedolžno žrtev. Razoroženemu divjaku še ni bilo dovolj. Staknil je nekje dolg kuhinjski nož, ter je tako oborožen z nekim svojim prijateljem kolovralil po cesti proti kolodvoru. Bilo je ravno ob času, ko ljudje prihajajo na prvi jutranji vlak, ki vozi v Ljubljano. Nič hudega sluteč je šel na kolodvor star kmetski očanec iz Suhorja, namenjen v Ljubljano na obisk k sorodnikom. Tega sta te dve barabi najvadli in zahtevali, da jima da zelenko, ki jo je nosil s seboj. Fulgijer pa mu je nastavi) dolg kuhinjski nož na prsa. Strt od strahu jima je kmet izročil zelenko žganja in nato zbežal, kar so ga noge nesle. Stvar je bila prijavljena orožnikom, ki so v dopoldanskih urah izsledili najvadalca in vtaknili za zamrežena okna. Kakor čujemo, namerava oblast prepovedati za letos vse predpustne veselice. Tako je tudi prav. Zelja mnogih pa jc tudi ta, da naj oblast izžene lipe, ki uživajo v Metliki svobodo, katere niso deležni niti v svoji domovini, tu pa ogrožajo imovino in življenje. Kmetijski pripravljalni tečaj. Na inicijativo učitelja Zajca Adolfa, ki jc poznan ljubitelj kme-tiškega stanu, je bil ustanovljen v Metliki kmetijski tečaj. Kako jx>trcben nam je bil ta tečaj, najbolj zgovorno priča obisk. Tečaj obiskuje 36 kmetskih fantov, nekaterim jia je bil obisk odklonjen radi jio-manjkanja prostora. Iz Cerknice Prenos notranjskega večera v soboto smo z zanimanjem poslušali. V duhu smo tudi mi spremljali Mirka Javornika, ko je tekel čez Loko nasproti svojim prijateljem, ki so prihajali z avtom na izlet pogledat naše obmejne kraje in njene zanimivosti. Vse skupaj pa smo spremili v Karlovco in z njimi občudovali podzemske krasote. Andreja žal ni bilo zraven. Menda je že pozabil, da bo tudi on igral važno vlogo pri tem večeru, sicer bi bil gotovo prišel. Se je pa drugi dan široko nasmejal, ko smo mu povedali o njegovem pismu. Prav je, da je bil aranžiran ta večer. Edino prenos je bil ponekod slab. Dvoje uspelih predavanj je imel v nedeljo ži-vinozdravnik g. Rigler Alojzij iz Ljubljane. Prvo je bilo j>o deseti maši v šoli v Grahovem, drugo pa po litanijah v Cerknici. Predavatelj, je prav po domače razlagal bolezni pri živini, o prvi pomol pri bolezni in dal mnogo praktičnih nasvetov v tem pogledu. Udeležba je bila tako v Grahovem kakor v Cerknici velika. Navzoči so izrazili željo, da bi v zimski sezoni bilo potrebno prirediti še več podobnih predavanj, kar se bo po možnosti tudi zgodilo. Značilno. Znano je. da je tukajšnji banovinski zdravnik dr. Pušenjak bil prestavljen v Juršince v Prekmurju, pa je rajši podal ostavko na banovinsko službo. Služba banovinskega zdravnika za združene zdravstvene občine Cerknica, Begunje in Rakek je bila razpisana. Zaključni rok za vlaganje prošenj je bil 31. december, S tem dnem je bil tudi dr. Pušenjak razrešen službe banovinskega zdravnika. Nadomestuje ga ban. zdravnik iz Loža. 1 e dni pa se je zgodilo sledeče: Iz Rakeka pride z ubožnim spričevalom v ordinacijo k dr. Pušenjaku gospa, ki ni vedela, da je že razrešen služ- be banovinskega zdravnika, Le-la pa jo je napotil mesto k zdravniku v kaplanijo. Časi, ko je s pacienti smel vsakdo ravnati po svoji mili volji, so za nami. Čiudno, da se dr. Pušenjak iz dogodkov zadnjega časa ni tega* še znal naučiti. Vemo, tež- Ptuj llnr/.a rlola je ustanova, ki jc danes v dobi brezposelnosti več kol nujno potrebuu; Hinj jc borzo delu ž,e imel, im so jo ukinili. Zalo so žc I, JUSI ptujske strokovne organizacije zaprosile centralno borzo dela v Bel-grudn, da se jiodružnica borze dela v Ptuju znova ustanovi. Nujnost ustanovitve borze dela v Ptuju dokazujejo številne iirijave brezposelnih, katerih število.se množi iz dneva v dan. Hrez|>oselni iz ptujskega okraja, ki šteje nad 70.000 prebivalcev, so sedaj primorani hoditi do 50 km peš v Maribor na borzo dela ali pa se obračajo na isto iireko svojih občin; to posredovanje se često dolgo zavleče in tako podaljša mučno čakanje pomoči jjo-trebnih. Pri kraju lanskega leta je tukajšnja tovarna »Petovia< odpustila okrog- 101) svojih delavcev, ki so nato svoje delavske knjižice dostavili deloma osebno deloma preko tukajšnjega mestnega urada podružnici borze dela v Mariboru. To se je zgodilo že |>red enim mesecem, |ia še do danes niso bilo izdane jiole in vrnjene knjige, vse to gotovo radi preobremenjenosti mariborske iiodruž-niee. Iz raznih krajev ptujskega okraja hodijo kmečka dekleta v Ptuj, kjer so pa radi |)omanjkanja zakonite posredovalnice dela prepuščene najrazličnejšemu izkoriščanju. Navedeni razlogi dovolj utemeljujejo upravičenost ustanovitve ekspoziture borze dela, zato pričakujemo od nadrejenih oblasti, da v interesu delojemalcev in delodajalcev ukrenejo vse potrebno za ponovno ustanovitev borze dela v Ptuju. K srečanju Louis—Sclimeling. V kratkem se bosta srečala Louis in Sclimeling. Kje, še ni gotovo. Najbrž pa bodo jor i red i tel j i izbrali Chikago. Odločilno vlogo igra pri prirediteljih denar in Chikago ima močno nemško kolonijo. Zato upiajo, da bodo prav v Chikagu s tem matchem največ zaslužili. Norveški skakalci Poslednje izločilne skakalne tekme nor\c-škib kandidatov za olimpijske igre so pokazale, da bo norveški smučarski zvezi izbira onih, ki smejo startati \ Gurniischii. izredno • težka. Nedeljske tekme v Humarju, ki so se vršile v nedeljo ob najugodnejših snežnih prilikah, so pokazale, da so poleg bratov R mulo v, Andersena Alfa in Rudarja, ki so favoriti, drugi prav tu ko dobri. Rezultati, ki jih je dala nedeljska tekma, so presenetili, kajti Kongsgaurd je v najdaljšem skoku zaplaval 90.5 ni daleč. S skoki 78.5. 85, 90.5 m in s 541 točkami je bil prvi. Sledili so mu Hahlbcrg s 540.4 točkami (75, 85.5, 85.5 metrov)'. Beck s 552.1 točkami (71.5,'82.3. 87 m). Treba bo izbrati, kdo bodo oni štirje, ki bodo skakali. Prijavljenih jc namreč osem in • seli osem jc poznunih že iz St. Moritza in iz Lake Placidu. Zanimivo |ia je. da Norveška ni prijavila za tekme v smuku It. Sdrensena. Sdrensen je eden najboljših vozačev v smuku in odlično poztfa vse terene, kjer se bodo letos vršile tekme v smuku in slalomu, saj jc že 4 leta nu Tirolskem. Sdrensen jc tudi lanski smuški prvak v smuku, in to ravno ria tistih tleh, kjer bodo letošnje olimpijske tekme v smuku. Norveška smučarska zveza je mišljenja, da hi se moral udeležiti izločilnih tekem doina in edino to ga more kvalificirati. da lahko zustopa norveške barve. Ker sc pa Sdrensen teh tekem ui udeležil in ker jc po štirih letih postal naturaliziran Srednjc-evropcjec. Norveško naj |ia zastojiajp na oliin-l>ijskih igrah čistokrvni in nepokvarjeni« Nor-v e žani. Češka reprezentanca Češkoslovaška smučarska zveza je po nedeljskih tekmah točno določila svoje udeleženec za Garmiseb-Partenkirehcn. Zlasti je bilo vprašanje postave štafetnega teka do nedelje negotovo. Po rezultatih na 10 km tek je zmagal šiimunek v času 54.54; 2. Scmptner 56.59 ; 5. Ka-rluVv 57.(0; 4. Mihulak; 3. I.alir 57.35; 6. ž.ul-sky'58.09. Na 50 km: I. Mihalak 1:57.57: 2. inž. Novak 2:00,46: 5. Liska 2:02.46: 4. Boehar 2:12.11; 5. Laistauer 2:12.54. Ucrnucr vslcd rahle |X>-škodbe ni startni. Na podlagi tli rezultatov je štafetno moštvo sestavljeno takole: širaunek. Musil, Mihalak in ■Semptner: v drugi štafeti pa-bodo tekli: Kuclu-vy, I.alir, Berauer in Žalske. O’ostali sestavi reprezentance smo že |ioročali. Italijanski drsalci Italijani na zimskih igrali v hitrostnem drsanju prav godno ne bodo mnogo jionienjli. Ilc/nltnli ki iih ie dalo državno prvenstvo v Madona« de Cauipiglio. se še tlaleč ne morejo primerjati z onimi, ki so jih postavili severnjaki in srednje Evropejci. Najhitrejši italijanski drsalce je Joilie Peruceu, ki jih je zmagal na 300 m s časom 36 sekund; nu 1500 m pa s časom 2:87.6. Državno prvenstvo preloženo Državno iirvenstvo, ki bi se moralo vršiti v soboto in nedeljo v Mariboru, so odpovedali i/ vsakemu znanih razlogov, če pu ne bo snega v Mariboru niti 25. in 26. t. ni. bodo pu državne tekme v I riglavskcm pogorju. Obenem pu je tudi imenovano moštvo, ki nas bo zastopalo v al|iski koinbiiuteiji. v smuku Sdrensen |>ri skoku. in slalomu. Zastopali nas bodo: Aukele Riko. Ileini Herbert, Praček Ciril. Žnidar I mil, čo|> Franc, Mušič Ljubati, Stopar Rudolf. Jelen Fric. Juponski hokev igralci, ki so nu potu v Curinisch-Partenkirchen, so se ustavili v Kutto-vvitzah in odigrali dve hokev tekmi Zanimanje je bilo veliko, vendar Japonci niso jirav nič presenetili. Prvi dan so proti izbranemu moštvu Gornje šlezije kljub tehnično lepi igri izgubili tekmo z 2:3 (1:1. i :2. 0:0). Drugi dan so |iu igrali proti moštvu Poljske, ki bo zastopalo Poljake nu olimpijskih igrali, in so tudi izgubili s 3:1 (2:0, 1:0. 2:1). Naznanilo. Z ozirom na, jiroslavo 60-Iet-niee g. prof. Milanu Bogoviču jc preložena glavna skupščina. I'druženje .jugoslovanskih »Tramških avtorjev, katera bi si' imela vršiti dne 19. I. m. v Hcterndu. na dan 25. in 24». jan. Carski sel; v filmu. I las je vprav dovršila lilm j>o glusoviteni romanu Ju lesa Vornea. — Glavno vlogo igra Adolf Mnhlbriick. Zborovanje vojnih žrtev Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Novem mestu je imel dne 12. t. m. v občinski razpravni dvorani svoj letni občni zbor, ki je bi! proti navadi zelo dobro obiskan. Na občni zbor je bil povabljen in zaprošen delegat iz Ljubljane, nadalje domači poslanec dr. Režek Josip in banovinski svetnik odvetnik dr. Weble. Prva dva se vabilu nista odzvala, pač pa se je udeležil občnega zbora banovinski svetnik Weble. Občni zbor je vodil predsednik krajevne organizacije Ivan Robas. Pojasnil je navzočim skrajno krjtični položaj nesrečnih vojnih žrtev, ki tudi v pretečenem letu kljub vsestranskim naporom niso mogli doseči izboljšanja svojega nevzdržnega položaja in da je tudi v bodoče le malo upanja na kak večji uspeh, ker odločilni faktorji za to pereče vprašanje nimajo pravega smisla in čuta. Sledilo je tajniško in blagajniško poročilo ter je bil končno sprejet absolutorij upravnemu odboru za vestno delo v preteklem letu. Nato je dal predsednik Robas besedo navzočemu ban. svetniku Webletu. V lepih in nazornih besedah je pozdravil navzoče vojne žrtve ter je obljubil, zavzeti se ob vsaki priliki na odločilnih mestih za izboljšanje nevzdržnega stanja nesrečnih vojnih žrtev. Sklenjeno je bilo tudi, da pošljejo g. notranjemu ministru dr. Antonu Korošcu vdanostno pismo s primerno resolucijo o opravičenih zahtevah vojnih žrtev in s prošnjo, da blagovoli g. minister spraviti kričeče invalidsko vprašanje iz mrtve točke do povoljnejše rešitve. Sledile so volitve upravnega in nadzornega odbora ter delegata za oblastni odbor. Izvoljeni so povečini stari odborniki, ki so sprejeli nase zopet nehvaležno nalogo, boriti sc do skrajnosti za zmago opravičenih zahtev preziranih, pozabljenih in ponižanih vojnih žrtev. V nervoznem pričakovanju snega Bliža se režim hudozimcev ali tudi sredozim-cev, ko se zima prelomi in ko mraz doseže januarja navadno maksimum. Hudozimci vladajo od 17. do 25. januarja. Režim uvede sv. Anton Padovansld, nato sledi sv. Boštjan, sv. Neža, sv. Vincenc in naposled sv. Pavel. O sv. Pavlu pravijo, da se berači drug drugega sprašujejo, kje je zimo prespal. Letos je v vremenu prav čudno, jia še večje čudo bo februarja, ko se bo 25. februarja spopadel sveti Matija, ki led razbija, z rogoviležem Kurentom, kajti pustni torek pade na Matijev dan. Imamo torej prave abnormalnosti v vremenu in v predpust nem času. Zadnje dni je kaj čudno na evropskem kontinentu. Na Bavarskem je močno snežilo, tako da so se oddahnili zaradi mednarodnih smuških tekem v Garmisch-Partenkirchnu, ker bi bdi drugače primorani napraviti umetno smučišče, ko ne bi zapadel velik sneg. Naši ljubljanski prijatelji belega športa so ob poročilih iz Bavarske zavriskali, kajti nadejali so se: — lz Bavarske se bo snežni val jio-časi pomaknil k nam! — Bil je račun brez strokovnjaka. Visoki alpski grebeni so ta severni snežni val zavrli. Tam na Ruskem in v Sibiriji je hud mraz. Sibirci imajo tak mraz. da jc padlo živo src-fro v termometru celo do —64" C. Od Karpatov proti severovzhodu se je zgostil in stisnil mraž, toda čez Karpate v naše kraje mu je prehod zn-branjen. Zadnje dni vse nervozno čaka. kdaj se bodo naši hribi, grički in ravnine jDobelili z novim, suhim snegom. Vsak večer gledajo ljudje proti nebu. Ko tako po malem prši, pa veselo prerokujejo: — Mrzlo piha. Jutri dobimo sneg! - Drugo jutro veliko razočaranje, kajti danes n. |ir. je celo |x> lepi jutranji zarji sonce pokukalo skozi megleni pajčolan. Kakor so smučarji žalostni letošnje zime, tako jo jc žalosten tudi naš kmet. Na ljubljanskem trgu se kmetice in očanci mnogo pogovarjajo o zimi in škodi. Neki dolenjski očanec je zatarnal: Pieteto gnila zima! Slaba se obeta. Mrčesa bo spomladi polno, kar na kupe. Hroščevo leto bo hudo. Neki miren Vrhničan je pripomnil: — Vsa ozimina fro uničena. Naj še sneg in mraz pritisneta, bo) vsega konec. Huda bo za žito in kruh! — Sadjarji-stro-kovnjaki že razmišljajo, kaj naj bi ukrenili, da bi sc ubranili drevesnih škodljivcev. Pravijo, da bo treba, če bo tako mila zima brez mraza in snega še dalje trajala, uvesti škropljenje dreves. Žalostni so letošnje zime tudi velešpekulanti s kurivom in premogom. Ti nam brez izjeme vsako leto napovedujejo hudo zimo. Mnogi si žele časov katastrofalne zime izza leta 1929. Takrat je šesto-januarski snežni vihar, ki je pričel na sv. Treh kraljev in je trajal kar 10 dni neprestano, |x>vzročil mnogo preglavic. Prav za luidozimce je nato nastopila I. perioda hudega mraza. In do srede marca 1929 so se zaporedoma vrstile periode snežnih viharjev in hudega mraza. Upi in nade na sneg so minimalni. Tuintam pade res nekaj snežink, ki se kot blodnice love j>o zraku, a pravega snežnega meteža nikakor ni. Jugoslovanski zimsko športni savez Smučarski dinar za pripravo naše udeležbe na zimski olimpijadi 1936 1 1 1 1 1 . . . . 100.000— r ****** s:rau ?. •• ■ . ....,• :^i>> .Toriahudrja:!^. V' :7.‘ ■ —--------------- r. Za patrijarhov prestol Vrvež množic, ki so sc poslavljale od umrlega patrijarha v Carigradu, se je polegel takoj, ko so patrijarha Foliosa 11. položili k večnemu počitku. Grška četrt Carigrada, Fanar, je dobila vsakdanjo sliko. Vrvenje s ccstc sc pa preseli v notranjost patrijarhijsUc palače, kamor se zbirajo vsi metropoliti k predrazgovorom in ugibajo o novem kandidatu za patrijarhijski prestol. Kakor kažejo dogodki, se bodo volitve novega patrijarha precej zavlekle, ker med metropoliti ni takega soglasja kakor za poslednjih volitev, na katerih je bil so-glasrto, že po štirih tednili zasedanja sinod;> izvoljen ranjki patrijarh Fotios. Trije kandidati V današnjih razmerah je volitev carigrajskega patrijarha nič manj kakor notranja zadeva grških vernikov v Fanarju. Svoječasne škofije in mclro-polijc v Mali Aziji nimajo več svojih škofov, ker so bile odpravljene takoj po izmenjavi Grkov in Turkov. Prvi so se morali preseliti v Grčijo, drugi pa iz Grčije v Malo Azijo. Le nekateri metropoliti v Grčiji nosijo v svojih naslovih tudi imena teh litularnih škofi), čeprav nimajo svojih stolic, ker so po pravilih sv. sinoda v njem potrebni. Patrijarha voli sinod, katerega tvori dvanajst metropolitov. Sinod vodi metropolit iz Herakleje. Ta. njegov privilegij izvira iz časov, ko je rimski cesar Septimij Sever podredil Bizanc, današnji Carigrad, oblasti v Herakleji. Pri sedanjih volitvah je poleg dveh drugih tudi heraklejski metropolit postavil svojo kandidaturo. Če ga sveti sinod ludi izvoli, bo nastal zaradi tega nov spor, na katerega izmed metropolitov bo prešla predpravica heraklejskega metropolita, voditi sv. Sinod. Utrinek sijaja Do izolitve novega patrijarha vlada v patrijarhijski palači vrvenje in velika živahnost. Sedež »kneza in gospoda, nadškofa v Konstantinoplu, v Novem Rimu in patrijarha vsega sveta« — tako se glasi polni naslov carigrajskega metropolita — je le utrinek položaja, v katerem je blestela funkcija patrijarha, preden je osmanska sila strla bizantinsko cesarstvo. Nizka, temačna palača, daleč zadaj nad »Zlatim rogom«, je ostaTa zadnje zatočišče duhovnim glavarjem, ki so nekdaj stolovali sredi Bizanca, v palači, ki je žarela v sijaju in razkošju. Današnja prestolnica nadškofa »Novega Rima« in najvišjega poglavarja grškopravoslavne cerkve ni nič več podobna Vatikanu z njegovimi umetninami, njegovim pompom in ceremonijami. Patrijarhova palača je bila hiša, svoječasni samostan, ki so jo v ta namen le nekoliko podaljšali. V času upora proti sultanu Mustafi 11. jo je uničil požar, v obliki, kakršna je danes, pa jo je postavil v 1. 1715 patrijarh Jeremija III. Notranjščina vzbuja vtis, da živi asketski duh, podedovan po redovnicah, tudi v novi hiši dalje. Na stenah so izobešene zelo stare bizantinske ikone, edina dragocenost, ki je preostala nekdaj mogočnim in bogatim carigrajskim patrijarhom. Preprosto, prav za prav revno je opremljena delovna suba patrijarha. Pisalna miza, nekaj stolov in nekaj slik na stenah. Od teh predstavlja ena Mohameda, sultana, ki je osvojil Carigrad, kako izroča listino s privilegiji patrijarhu Hennadiju II., nasledniku Atanazija II., ki je bil pri padcu Carigrada padci. Nad pisalno mizo pa visi slika Atatiirka, simbol moderne laične Turčije. Polumesec nad križem Obe sliik predstavljata osvojevalce. Mohamed Osvojitelj je osvojil del Evrope za polumesec, Atatiirk pa jc Turčijo osvojil za Evropo. Ohadva sta zarezala pomembne črte v usodo carigrajskega patrijarhala. Pod sultanom Mohamedom II. in njegovimi nasledniki se je palrijarhat polagoma preobrazil v urad, podrejen sultanatu, patrijarhvpa v uradnika. Sultanu je moral ob izvolitvi plačati davek, sultan jc razpolagal z njegovim mestom, odstavljal je pa-trijarhe, jih pošiljal v pregnanstvo ali pa na vrv. V sedemnajstem stoletju je na vrvi končalo svoje Pingvin, polarni šaljivec. življenje četvero patrijarhov, ker so bili politično nezanesljivi. Na velikonočno nedeljo 1. 1821 so janičarji uprizorili velike pogrome proti kristjanom v Carigradu, najgrše so napravili s patrijarhom Jurijem V., ki so ga obesili nad glavna vrata pa-trijarhata. Patrijarhat ni bil takrat samo verska, temveč tudi politična institucija in prav zaradi tega so sultani mnogokrat delali silo patrijarhom. Politična vloga patrijarhata je bila bolj pasivna kakor aktivna; patrijarhi so bili le orodje v rokah tujih sil. Ob časih, ko so Rusi imeli na Porti — rezidenci sultanovi.— neomejen vpliv, je tudi patrijarh pridobil na svojem ugledu, sijaju in moči, vendar mu je ta inozemska podpora več škodovala kot pa koristila. V moderni Turčiji, v Turčiji Atatiirka, je carigrajski patrijarh sicer izgubil vsak političen vpliv, pridobil pa jc na svojem ugledu med pravoslavnim svetom, čim mu je Turčija v strogo notranjih cerkvenih zadevah prepustila popolno svobodo. S tem trenutkom je carigrajski patrijarhat pridobil na ugledu tudi med drugimi avtokefalnimi pravoslavnimi cerkvami, in po tradiciji postal med njimi prvi. Tako je v resnici postal položaj patrijarha v svoji neodvisnosti od države in dnevne politike mnogo častitijivejši, kakor je pa bil pod vlado sultanov. Nova Turčija je ločila cerkev od države. Po novih določilih ni med duhovniki in verniki, razen v cerkvi, nikake razlike. Iz tega razloga je izostal tudi pri pogrebu umrlega patrijarha ves sijaj, s katerim so jih običajno pokopavali. Kakor slehernega zemljana, so pokopali tudi Fotiosa II. Krsto s truplom je mrtvaški avto prepeljal do cerkve, zadnjega bivališča carigrajskih patrijarhov. Nebesni večerni list V Newyorku je ustanovljeno novo reklamno podjetje za oglase na nebu. Letala in zrakoplovi bodo prižigali zvečer na obzorju velikanske ognjene črke. Slavno občinstvo bo zastonj uživalo zadnja brzojavna poročila, kratke članke in listek. Seveda bodo vmes posejani oglasi in plačljive zasebne vesti. Reklamna letala bodo opremljena s posebno oddajno napravo. Mož v letalu bo pritiskal tipke kakor pri pisalnem stroju in s tem prižigal svetlobne črke. Letalo s to napravo stane do 5C0 tisoč dolarjev. A podjetniki računajo na ‘ k uspeh in so zbrali večmilijonsko glavnioo. eg letal so naročili na Nemškem 10 zrakoplo-. Prvi bo prispel v Ameriko že marca tega leta. Švica je proslavila 2o-letnico smrti »dobrotnika vesoljnega človeštva«, utemeljitelja Mednarodnega Rdečega križa. Henry Dunant, zdaj skoro pozabljen po nehvaležnih potomcih, nadarjen, dasi za množico preglobok pisatelj, je spremljal leta 1859 francosko vojsko. Na Solferinskem bojišču je uvidel, da bi utegnila pravočasna zdravniška pomoč rešiti de-settisoče ranjencev. Stopil je k francoskemu poveljniku Mac Mahonu in zahteval oprostitev vseh ujetih avstrijskih zdravnikov. General ga je napotil k Napoleonu III. Cesar je pazno ix>slušal mladega Švicarja in dal povelje, ki je prelomilo z 'dosedanjimi nazori. Vsi ujeti zdravniki in njih moštvo so dobili izbiro, ali prosto pot v domovino, ali prosto vršitev poklica v območju francoske vojske. Generali so zaman ugovarjali. Leta 1862 je natisnil Dunant »Solferinske spomine«, ki so vplivali na sodobnike kakor pred kratkim Reniarqueova knjiga »Na zapadu nespremenjeno«. Leta 1804 so S takšnim nagovorom so se zadnje dni ustavljali znanci po nemških mestih, /.lasti v. Berlinu. Ali ste že slišali o novih cigaretnih papirčkih? Serija >Goring v uniformi? Sto slik, vsak papirček drugačna slika. Ta nojnovejtia ne nanaša na strast generala GOringa, ki ima za vsako priliko drugačno uniformo, ki pa mora biti obložena ■l vsemi odlikovanji in teh Goring nima malo. Najbolj znana šala o njem je tale: V njegovi kopalnici je počila vodovodna cev. Ko je njegov sluga to pesrečo opazil, jc ves preplašen priletel v “oho k generalu ter mu sporočil novico: »V kopalnici stoji voda ‘JO centimetrov visoko.« •Kaj pa stojiš tu in zijaš, ga je nahrulil general, pojdi in mi hitro prinesi admiralsko uniformo. Potem si pripovedujejo, da njegov sluga nekoč ni mogel najti generalovih križcev in medalij. Vso hišo je premetal, vse zaman. Ko je bil že čisto obupan, se je spomnil, kje so. Pozabil jih je pobrati s pidžame svojega gospodarja. Kakor trdijo, se pruski ministrski predsednik in general Goring sam zabava nad takšnimi anekdotami. Ko se jo oženil, je med drugimi darili prejel ludi album samih karikatur in šal, ki so tičejo njega. Hitler in. on večkrat smeje pregledujeta ta album. Kiffelov stolp, simbol Pariza, bodo najbrž podrli. Vsaj tako zahtevajo inženjerji, ki trdijo, da spada taka senzacionalna arhitektura v staro šaro. Letalci pa pravijo, da ovira svetlobna reklama na stolpu nočni promet po zraku. se zbrali v Ženevi zastopniki vseh evropskih držav, ki so ustanovili Rdeči križ in podpisali znano pogodbo o bolnikih pa ranjencih. Dunant jc odšel pozneje v Alžir, kjer je zaman poskušal srečo v trgovini. Naposled je obubožal in nekam izginil. Šele po 20 letih se je slučajno zanimal pisatelj Paumberger pri obisku hranilnice v Heydnu za enega izmed občinskih revežev, ki se mu je zdel izredno izobražen. — Moje ime je Henry Dunant — mu je skromno odgovoril sivolasi starček. Prihodnji dan je sporočil brzojav vsemu svetu o žalostni usodi velikega dobrotnika. Moskovska mestna uprava ga je takoj izvolila zc častnega meščana, Heidelberska univerza mu je podelila častni dok- -torat. Dobil je prvo pravkar raspisano Nobelovo mirovno nagrado, kar je navdušilo vse narode brez izjeme kakor nikoli ix»zneje. Starec je bil rešen gmotnih skrbi, še dolgo je živel in umrl v 82. IeW dne 30. oktobra 1910. Koristna iznajdba za može »Du, draga moja, še zmeraj sem v pisarni, imamo važno sejo.« Angleška kr ižarka llood Vesoljni dobrotnik Ati ste že slišati U 38 Pustolovščine nemško podmornice v svetovni vojni Kaj je vendar s temi ljudmi? Zakaj ne pripravijo rešilnih čolnov, da bi se rešili? Pa menda ne misli kapitan, da bomo pustili vojaški parnik vozili dalje? Saj smo ga zadeli in torej sploh ne bo mogel vec dolgo voziti! Zakaj vendar ne pripravljajo rešilnih čolnov, saj bodo vsak trenutek v nevarnosti, da se potope?! Jaz nisem samo mornar, za vraga, temveč tudi vojak! In zdaj je vendar vojna! Torej smo sprožili torpedo. Na ladji so videli, kako drvi torpedo proti njim. Tekali so zbegano sem in tja, mendrali drug pio drugem, nastali so blazni prizori. Torpedo se je zapičilo prav v trebuh ladje. Sele zdaj, ko so videli, da ima parnik torpedo v trebuhu, so planili v rešilne čolne in jih z blazno hitrico spuščali v morje. Nekateri čolni so bili tako prenapolnjeni, da 80 se ]>otrgale vrvi in da so ljudje z viška popadali v vodo. Mnogi pa sploh niso čakali na čolne, temveč so kar s krova poskakali v morje in se skušali s plavanjem rešiti na marokansko obal. Ko f<* je parnik po desetih minutah postavil navpik v vodo, ljudi že ni bilo vet na krovu. Z veliko brzino je ladja izginila v valovih. Splavali smo na površje in opazovali, kako na »toline vojakov plava po vodi. Dva čolna sta hitela proli obali; plavači so klicali in mahali z rokami, a oni v čolnih se niso zmenili zanje. Mnogi pa so se približali naši podmornici in kričali v slabi nemščini: .Tovariši, rešile nas! Vaši tovariši smo, rešite nas!;: Najbrž so bili že na zapadni fronti, pa so se tam od nemških ujetnikov naučili nekaj nemščine. A kaj naj mi storimo z njimi? Kako naj mala podmornica pomaga loliko ljudem? Zato smo se potopili in tedaj smo videli, da so se plavači obrnili spet proti obali. Bila je oddaljena šest tisoč metrov. Pozneje sem zvedel, da se je večini posrečilo doseči obalo. Nismo še preboleli strašnih prizorov na krovu francoske prevozne ladje, že smo zagledali drugo, ki je prav tako vozila proti Franciji. Splavali smo na površje in ustrelili v opozorilo. A ta parnik se nam je takoj vdal. Po predpisih so spustili rešilne čolne z ladje lil prišli k nam. Ladjo smo razstrelili. Bilo je lo franc, parnik Darhu , namenjen v Anglijo; naloženo je imel avstralsko žilo. Na rtu Cap de Fere je bila signalna postaja! Vozili smo mimo nje pod površino in opazovali, kako so se dvigale mednarodne zastave in dajale neki znak. Ta znak smo dobro razumeli. Rečeno je bilo: Previdnost! Podmornice!.:; To je torej veljalo nam in našemu delu. Toda komu dajejo znak? Aha! Za nami se je pojavil neki parnik. Toda bil je še predaleč, da bi mogel razbrati znak. Videl sem. da na parniku žele prebrati la znak, zato so se približali. Tako jim je bil vprav znak, ki l>i naj jih bil opomnil pred nevarnostjo, v pogubo. Ravno v trenutku, ko so prebrali znak in sc hoteli okrenili, jim jc zletelo naše torpedo prav v trebuh ladje. Potopila se je tako hitro, da so se ljudje komaj rešili na čolne. Ilil jc to velik angleški parnik, do vrha naložen s premogom. Na vseh parnikih pa so bili rešilni čolni zavoljo nevarnosti od strani podmornic tako dobro pripravljeni, da se jc reševanje moglo izvršiti v eni minuti. Signalna postaja mi jc s svojini mednarodnim znakom zelo ugajala. Brez tega znaka bi mi bil parnik najbrž ušel. Kljub temu sem moral kaznovali signalno postajo. Opazoval sem postajo, če bi mi morda še kaj razodela. Visoke gore so obsevali zadnji sončni žarki. Sonce se je zrcalilo v oknih signalne jtostaje. Okna so blestela kot čisto zlato. »Nolr sem rekel Wendlandtu. »Prav k je rekel podporočnik. Splavali smo kvišku. Wendlandt je naperil topove proti postaji. /Bomo videli, če jo bomo mogli doseči.« Topove smo morali visoko nameriti. Tega načina streljanja moji mornarji seveda niso poznali. Sprožili smo, a zadeli nismo. Naše granate so padle v velikem loku daleč za postajo. Grmenje iopov je inočno odmevalo med gorami. Na strehi signalne postajo je bilo zbranih na Staline ljudi, ki so poprej opazovali, kako smo potapljali angleški parnik. Komaj pa je počil prvi strel, se je streha v hipu spraznila. Ljudje, so bežali v breg, da bi se rešili. , 1 No, nič zato! Zadeli nismo — zalo pa prosimo, smatrajte to za naš -večerni pozdrav! Nastopilo je slabo vreme. To vreme nas jo Cesto postavljalo pred nove težavo, a s časom smo se navadili ludi nanje. Nekega dopoldneva smo se približali Siciliji. Sicilijo smo si pač drugače predstavljali — z vse lepšim podnebjem. Takrat pa je ležala nad morjem gosta megla. Šli smo lorej na oprez v megli in smo bili bogato poplačani. Nekako dve sto metrov pred nami sc je nenadoma pojavil orjaški parnik. Ali naj sc potopimo? Takle velikanski parnik ulegne biti oborožen. Torej se bomo potopili! Toda moji mornarji so že pripravili lopa in ju nabili z naboji. Ali naj torej vendarle tvegamo in nad vodo ustavimo parnik? Dal sem znak in svarilni strel je počil. Parnik pa se ni ustavil, temveč se je okrenil. Skušal je ubežali. Le ne prehitro, moj dragi! Zdaj je parnik obstal in na jamborju je zaplapolala italijanska zastava. Mi smo izobesili avstrijsko zastavo. Ukazano nam je bilo, naj v Sredozemskem morju vedno izobesimo avstrijsko zastavo, ker so bile vse nemške podmornice v Sredozemlju podrejene avstrijskemu poveljstvu. Avstrija je bila tedaj že v vojnem stanju z Italijo, z Nemčijo pa uradno še ne. 'takrat še nisem poznal Italijanov, zato Sem 6e čudil, da so tako hitro izpustili rešilne čolne in s taksno naglico zapustili parnik. Bili smo uverjeni, da ,hočejo napraviti kako zvijačo in da nas hočejo zvabiti v kako zasedo. Nismo si mogli misliti, da bi bili iz gole strahopetnosti zapustili ladjo. Mislili smo pa tudi, da so mornarji morda Angleži in da nam skušajo pripraviti kako velikopotezno lopovščino. Zato sem ukazal umakniti se in parnik čim hitreje potopiti. Med tem sc jc dvignila megla kot kako za-' grinjalo. Opazili smo, da mornarji v čolnih beže s takšno naglico, kot bi jih sam vrag podil. Bili smo kakih šest sto metrov oddaljeni od parnika. Nisem si mogel niti misliti, da bi posadka zapustila parnik, potnike — bil je potniški parnik — pa prepustila samim sebi. Ukazal sem jim dali znamenje: :Takoj zapustite ladjo!-- Toda s parnika nobenega odziva. Čakali smo kake pol ure pred ladjo. Zdaj se bo že kmalu pokazalo, kakšne okolnosli so tu za bregom. Ustrelili smo proti stolpu, da bi ljudem pokazali, da sc ne šalimo in da je v resnici skrajni čas, spustiti'rešilne čolne. Strel'je krepko pogodil, toda na ladji se ni nič ganilo. Ali naj se lorej približamo parniku in sami spustimo rešilne čolne za potnike? Medtem, ko smo to premišljali, pa smo zagledali za seboj na obzorju oblake dima, ki so se vsak trenutek večali, iz dima pa je vstajala velikanska ladja, ki jc brzela naravnost proti nam. Slpve.ftgki tipnir-izlif ja v&ak-