TA TEDEN / TA TEDEN
Profesf "ponižanih
in nažaljenih"
Temperatura pred letošnjimi lokalnimi volitvami, do katerih je
še daleč, očitno narašča. Se bolj pa se stopnjujejo pritiski in protesti
pred določitvijo referendumskih območij za ustanovitev novih
občin. To se je pred dnevi pokazalo tudi v Podlehniku, kjer so
strnili svoje proteste in zahteve predstavniki nekaterih haloških in
slovenskogoriških krajevnih skupnosti - tistih, kijih vladna služba
za lokalno samoupravo ni uvrstila v predloge za ustanovitev novih
občin.
Srečanje v Podlehniku bo na neki način zaznamovalo lokalne
osamosvojitvene težnje podeželja, ki se čuti zapostavljeno in priza-
deto. To je bila ena rdečih niti kritične, vendar ustvarjalne razpra-
ve, v kateri niso skoparili s kritikami na račun države in njene dvo-
jne morale, ko za ene veljajo izjeme, za druge pa zakon. Zanimivo
je bilo tudi to, da so vsi po vrsti opozarjali na pozitivne zglede v ne-
posredni soseščini, saj nove občine bistveno hitreje sledijo razvo-
jnim težnjam, ki so na obubožanem haloškem in slovenskogoriškem
podeželju vse večje. Zaostajanje je namreč očitno in zato tolikšna
skrb, da bi se potegnili iz blata. Zdaj so majhne občine uspešne,
država sicer poudarja, da bo novi zakon to spremenil, a očitno spet
zavaja in straši, so odkrito povedali v Podlehniku. In dodali, daje
zmotno prepričanje nekaterih, da gre v najnovejši delitveni zahtevi
predvsem za stolčke, ne katerih naj bi se posamezniki udobno greli
(morda tudi, kdo bi vedel!). Gre izključno za demokratično voljo
ljudi, za avtonomne interese krajev, ki so bili in so še od boga in
države pozabljeni, čeprav "so miroljubni ljudje, vedno lojalni do
naših vladajočih struktur in ne bi želeli biti drugačni".
Težko je strniti vse vtise iz Podlehnika, a eno je zagotovo: da
nameravajo iti do konca in da bodo na nekatere obljube opozorili
tudi politične veljake, zlasti prvake političnih strank. Slednji so
jim dajali veliko uapnja, zdaj pa pričakujejo še njihovo podporo v
parlamentu. Čeprav računajo v glavnem na opozicijo, pa se nade-
jajo tudi podpore SLS, kijih je rahlo razočarala. Upanje ostaja, so
povedali in dodali, da lahko navsezadie tosežeio še to skrajnih
sredstvih, več kot izgubiti ne	A v "I '—^
morejo. A H pa tudi. Čas bo po- /	^ g ^
kazal, kdo ima prav!	/	I
PTUJ / IZBOR ŠPORTNIKOV LETA '97
Ncf/frolfša
Dtrvonn
Gahrovec in
Mala Ozmec
Športni zavod Ptuj je v petek v Šolskem centru na Ptuju izve-
del prireditev ob izbiri najboljšega športnika za leto 1997.
Tosta postala maja Ozmec in Davorin Gabrovec.
Vei o prireditvi na 12. strani.
Športnika leta '97 sta Maja Ozmec in Davorin
Gabrovec.	Foto Kosi
Brez volje do živllenja?
Minuli konec tedna so se za sestanek dogovorili
predsedniki turističnih društev ormoške občine. Kljub
temu da v občini deluje šest turističnih društev, so se seje
udeležilile le trije predsedniki in tako spet niso ustanovili
Turistične zveze Ormož.
Takšna "ekspeditivnost"
predsednikov se vleče že dobre-
ga pol leta. Ne moti jih niti to, da
imajo že nekaj časa najet tudi
prostor, za katerega plačujejo na-
jemnino, pa stoji prazen in s svo-
jo goloto kazi podobo hotela. Ob
takšni izjemni hitrosti odločanja
in skrbi za lep videz mesta turis
tična društva zares pripomorejo
k razvoju turizma, vendar ne v
Ormožu.
Soustanovitelji bodoče zveze
naj bi bili poleg vseh društev
tudi Društvo vinogradnikov Je-
ruzalem in ribiška družina.
Predsednik ormoškega turis-
tičnega društva Franci Trsten-
jak je povedal, da so aktivnosti
za ustanovitev zveze pričeli že
pred dobrega pol leta. Ker pa je
treba pogodbo o ustanovitvi in
statut sprejeti na občnih zborih
društev, se je stvar zavlekla. Ne-
katera društva so potrebne akte
sprejela že lani, druga pa naj bi
jih ob občnih zborih. Menda so
se vsa društva izrekla za ustano-
vitev zveze, in ker torej ni
vsebinskih zadržkov, je takšno
zavlačevanje dokaz skrajno ne-
resnega odnosa nekaterih akter-
jev. Trstenjak upa, da se bodo
stvari zredili in bo prva ustanov-
na skupščina že čez dober mesec.
Turistična zveza bo namenje-
na koordinaciji turističnih de-
javnosti, ki so skupnega pomena
za celo občino Ormož, organizi-
rala bo strokovno izobraževanje
članov, zavzemala se bo za
varstvo naravnih in kulturnih
spomenikov, sodelovala pa naj
bi tudi pri organizaciji kultur-
nih, turističnih in drugih prire-
ditev. Zveza bo skrbela za razvoj
kmečkega turizma, sodelovala
bo pri urbanističnem urejanju
kraja, opravljala pa naj bi tudi
posle turističnoinformativne de-
javnosti, turistične agencije in
vodenja gostov. Poleg tega pa bo
gostom ponudila naprodaj tudi
spominke in literaturo.
vki
-	CENTRALNA KURJAVA
-	VODOVOD
Ugodne cene storitev
in materiala
Franci STRELEC
PrvntI tel.; 755-497-xvi»r
PODLEHNIK / LOKALNO OSAMOSVA-
JANJE HALOZ IN SLOVENSKIH GORIC
Za nekatere izjeme, za
(kuge veliko zapostavljanje
Minuli konec tedna je bil zaznamovan z novimi zahtevami ne-
katerih krajevnih skupnosti iz Haloz in Slovenskih goric po us-
tanovitvi novih občin. V Podlehniku so se namreč v organizaciji
tamkajšnje krajevne skupnosti sestali predstavniki KS Podleh-
nik, Destrnik, Sv. Andraž, Cerkvenjak, Sv. Ana, Sv. Trojica in
Benedikt ter izrazili protest zoper ravnanje države, ki očitno ne-
gira demokratično voljo ljudi in pri novih predlogih za ustano-
vitev občin in referendumskih območij tega dela Slovenskih go-
ric in Haloz sploh ne upošteva.
O podlehniških dogovorih pišemo na strani 2. Tik pred zakl-
jučkom redakcije pa smo izvedeli, da bodo pogovori predstavni-
kov prizadetih krajevnih s predstavniki vlade in državnega zbo-
ra v ponedeljek, 2. februarja, ob 17. uri v kulturni dvorani pri
5>v. Trojici v Slovenskih goricah.
-—____M. Toš
2
četrtek, 29. januar 1998 - TEDn|||

PTUJ / SPAR SLOVENIJA ZAGOTOVO PRIHAJA
Supennarket Spor predvidoma odprli decembn
Spar je največja svetovna veriga trgovin na področju živil, ki
ima svoje prodajalne v 28 državah sveta, tudi v Koreji in na Ja-
ponskem. Letno ustvari 55 milijard prometa, ima 210 tisoč za-
poslenih, ki delajo v dvajset tisoč trgovinah. Sedež firme je v
Amsterdamu. V podjetju Spar Slovenija, ki prihaja tudi v Ptuj,
je 560 zaposlenih v treh Intersparovih centrih (7000 m2
površine) in sedmih Sparovih supermarketih. Predvidoma
decembra letos bo Spar Slovenija odprl supermarket v velikos-
ti 1500 m2 (v evropskem merilu precej veliko prodajno
površino, v tujini tak tip trgovine imenujejo Eurospar) tudi v
Ptuju v okviru poslovnega središča Drava.
Direktor Spar Slovenija mag.
Iyor Mervič si je prejšnji petek
med obiskom Ptuja ogledal
gradbišče poslovnega središča
Drava v Osojnikovi 9, v sklopu
katerega financirajo gradnjo svo-
jih prostorov, in se srečal z Boru-
tom Bernhardom, direktorjem
Gradbenega podjetja Ptuj, ki je
investitor gradnje, sprejel pa ga
je tudi župan mestne občine Mi-
roslav Luci.
Mag. Igor Mervič je povedal,
da je za njihov prihod v Ptuj bilo
veliko zanimanja. Ptuj so izbrali
za mesto, kjer bodo uredili su-
permarket. Ponujenih jim je bilo
več lokacij, na koncu pa so se po
enoletnih pogovorih odločili za
sodelovanje z Gradbenim
podjetjem Ptuj. Pogodbo so po-
dpisali lani marca. V ptujskem
supermarketu bodo v glavnem
prodajali živila, del pa bo na-
menjen za gospodinjstvo oziro-
ma za dodatni program. V cen-
tru bo zaposlenih 17 delavcev,
izbrali jih bodo med Ptujčani,
odprli pa naj bi ga predvidoma
decembra letos. Vrednost inves-
ticije je več sto milijonov tolar-
jev. Doslej so investitorju plačali
že 40 odstotkov vrednosti. V
Ptuj prihajajo z asortimantom in
takimi cenarni, da bodo zadovol-
jili kupce. Če jim bo uspelo,
bodo tudi sami zadovoljni.
Tudi v Spar Slovenija so že
prišle govorice o tem, da v Ptuju
niso najbolj zaželeni. "V svetov-
ni trgovini imamo opravek z ne-
verjetno revolucijo, meja sploh
ni več. Portugalci gradijo v
Nemčiji, Nemci v Aziji. Gre za
veliko internacionalizacijo in
boj za tržne deleže. 'Problemi',
kot jih imamo z Mercatorjem, so
v svetu najobičajnejši. Reči pa
moram, da z Mercatorjem zelo
dobro sodelujemo, oni so naši
partnerji pri kapitalski udeležbi,
na trgovskem področju pa sode-
lujemo pri dobavi blaga oziroma
pri enotnem nastopanju proti
dobaviteljem. Letno nam Mer-
cator dobavi za nekaj milijard
tolarjev blaga," je povedal mag.
Igor Mervič.
GRADNJA
POSLOVNEGA
SREDIŠČA
DOBRO
NAPREDUJE
Poslovno središče Drava v
Osojnikovi ulici devet v Ptuju,
ki ga Gradbeno podjetje Ptuj,
gradi od julija lani, bo imelo
8500 m^ površine. V njem bodo
trgovski lokali, poslovni prosto-
ri, mladinska prenočišča, prosto-
ri Centra interesnih dejavnosti,
garaže in stanovanja. Kot je v pe-
tek povedal direktor Borut
Bernhard, gradnja poteka po
terminskem planu, na roko jim
gre tudi vreme. Okrog 70
gradbenih delavcev dela tako
rekoč noč in dan, v vrhuncu
sezone jih bo tudi do 100. Ob
koncu poletja bodo predvidoma
pričeli finalizacijo objekta. Prit-
ličje objekta, kjer bodo različne
trgovske dejavnosti in zavzema
več kot 2500 m^, je v celoti pro-
dano. Ob supermarketu Spar bo
v tem delu še deset drugih loka-
lov v skupni površini 1000 m . V
pritličju bo tudi 70 parkirišč,
110 pa jih bo v garažni hiši. Veli-
ko zanimanje kažejo kupci tudi
za stanovanja, ki so prav tako
sestavni del poslovnega središča.
Uredili bodo 26 stanovanj od 35
do 100 m^ površine, ki so, kar za-
deva standard, nadstandardna za
Ptuj že zaradi lokacije ob samem
robu najožjega mestnega sre-
dišča in tudi zaradi uporabe dvi-
gal za vse etaže. Cene so različne,
odvisne od lege, dogovorjene fi-
nalizacije ter drugih želja in
potreb bodočih stanovalcev.
Kupci imajo namreč možnost.
da kupijo nedokončana stani
vanj a, finalizacijo lahko opravij
sami, prav tako razpored prosti
rov in opreme. Doslej so proda
že skoraj polovico stanovanj.
Bolj kot raste novo poslovn
središče, bolj raste tudi zaupanj
vanj, saj kot je znano, je tudi t
ptujsko gradnjo spremljalo veli
ko nezaupanje. V začetni fazi j
nič pomagalo niti prepričevanji
da bo objekt Ptujčanom ostal ii
da bo prispeval k lepši in prijaz
nejši podobi Ptuja in da gre z
objekt, ki se ga ne bo sramovi
noben Ptujčan.
M(
Mag. Igor Mervič, direk-
tor Spar Siovenija.
Borut Bernhard, direktor
Gradbenega podjetja
Ptuj.	Foto: Kosi
Gradbišče poslovnega središča Drava, v katerem bo imel prostore tudi Spar Sle
venije.	Foto: M. Ozme
Zu nekaiere izjeme, za
druge veliko zapositn^ljmle
USTANOVILI KOORDINACIJSKI ODBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI, KI JIH VLADNA SLUŽBA ZA
LOKALNO SAMOUPRAVO NI UVRSTILA V PREDLOG ZA USTANOVITEV NOVIH OBČIN • KRI-
TIKA DRŽAVE ZARADI ZAPOSTAVLJANJA PODEŽELJA IN DVOJNIH KRITERIJEV TER OPOZO-
RILA SLS, DA NAJ SE UPOŠTEVA VOLJA UUDI
Minuli konec tedna je bil zaz-
namovan z novimi zahtevami
nekaterih krajevnih skupnosti iz
Haloz in Slovenskih goric po us-
tanovitvi novih občin. V
Podlehniku so se namreč v orga-
nizaciji tamkajšnje krajevne
skupnosti sestali predstavniki
KS Podlehnik, Destrnik, Sv.
Andraž, Cerkvenjak, Sv. Ana,
Sv. Trojica in Benedikt ter izra-
zili protest zoper ravnanje
države, ki očitno negira demo-
kratično voljo ljudi in pri novih
predlogih za ustanovitev občin
in referendumskih območij tega
dela Slovenskih goric in Haloz
sploh ne upošteva. Srečanja se je
udeležil tudi poslanec DZ Franc
Pukšič in krajevne skupnosti pri
osamosvojitvenih	težnjah
podprl ter se strinjal s skupnim
nastopom. Imenovali so koordi-
naciski odbor, ki ga vodi Milan
Gumzar iz Benedikta, in zahte-
vali srečanje s predstavniki vlade
in državnega zbora, predvsem s
podpredsednikom vlade Mar-
janom Podobnikom, ministrom
za lokalno samoupravo Božom
Grafenauerjem in predsedni-
kom državnozborske komisije za
lokalno samoupravo Vilijem
Trofenikom. Srečanje naj bi
bilo konec tedna pri Sv.Trojici.
Sestanek v Podlehniku je zani-
miv iz več zornih kotov. Najprej
zato, ker so se krajevne skupnos-
ti očitno združile v nameri, da
državi povedo, kako dvojno igro
igra in se spreneveda. Za nekate-
re veljajo izjeme in politični kri-
teriji, za druge pa zakon in stro-
kovne odločitve. To ne gre, so
odločno poudarili vsi razpravlja-
vci in tudi izrazili začudenje nad
ravnanjem vladne SLS, od kate-
re bi pričakovali večjo podporo.
Pri tem so se sklicevali tudi na
besede predsednika stranke in
podpredsednika vlade Marjana
Podobnika, ki je pred časom v
Lenartu povedal, da je treba pri
ustanavljanju novih občin
upoštevati voljo ljudi.
Predstavnikom krajevnih skup-
nosti se je na dobro pripravlje-
nem srečanju pridružil poslanec
DZ Franc Pukšič, pogrešali pa
so lenarškega poslanca Janeza
Krambergerja iz SLS.
V uvodnem delu so razloge za
sklic sestanka pojasnili
predstavniki KS Podlehnik. Nji-
hova stališča sta predstavila
Alojz Novak in Slavko Fric, ki
je tudi občinski svetnik v občini
Videm. KS Podlehnik je že pred
časom protestirala pri pristojnih
organih in službah vlade in DZ,
v svojem protestu pa zapisala,
"da so bili prepričani, da ste z
Zakonom o ustanovitvi novih
občin omogočili vsem
državljanom Slovenije enake
pravice osebnega odločanja in
demokratične odprtosti, da si na
nekem prostoru zgradijo želen
boljši jutri na principu svo-
boščin in enakopravnega
odločanja ter samostojne poti
razvoja. Nimamo nobene slabe
vesti, s ponosom branimo in
zahtevamo to, za kar smo se
odločili na zborih in za kar so
nam dane vse zakonske osnove
in geografski, zgodovinski, gos-
podarski in obmejni razlogi.
Haloški ljudje smo miroljubni,
vedno lojalni do naših vlada-
jočih struktur, in ne bi želeli biti
drugačni. A ko bodo pošle vse
poštene poti, namere, da
dosežemo svoj cilj, smo trdno
odločeni izraziti in se poslužiti
vseh poti državne neposlušnosti.
Ko bomo dokončno uvideli (že
uvidevamo), da smo drugoraz-
redni državljani Slovenije, nam
drugo tudi ne bo preostalo."
Tako KS Podlehnik, ki so jo
vsi navzoči odločno podprli in se
strinjali z razmišljanjem Slavka
Frica, da bodo šli do konca, saj
nimajo več kaj izgubiti. Albin
Druzovič iz KS Sv. Andraž je
menil, da prihaja do priviligira-
nih in ponižanih, treba je
združiti moči in sile; zdaj hodijo
v Ljubljano, kjer jih sprejema le
državni podsekretar, upanja je
vse manj, je pristavil Albin Dru-
zovič in poudaril, da se v prvi
fazi še lahko dogovarjajo z
državo, nato pa bodo za ustano-
vitev svojih občin morali ubrati
druge poti. Srečko Vogrin iz
Sv.Trojice je govoril o demokra-
tični volji ljudi že iz leta 1994, ki
je država ni upoštevala, in prista-
vil, da si novih občin na
območju Lenarta ne želi niti nji-
hov poslanec v DZ Janez Kram-
berger, ker kandidira za župana
in lahko uspe samo v veliki
občini, zato tudi nasprotuje de-
litvi sedanje občine Lenart.
Branko Širec iz KS Destrnik je
opozoril, da so zdaj čisto nakl-
jučno nametani v skupno
občino, ki nikoli v zgodovini ni
imela skupnih elementov, vsaka
od treh enot je bila samostojna,
zato zahtevajo razdružitev na tri
občine. Če so izjeme drugod po
Sloveniji, so lahko tudi v Slo-
venskih goricah. Podprl je sta-
lišča KS Podlehnik in predlagal,
da se v primeru ignoriranja
države odločijo za širši, skupni
protest. Bogomir Ruhitelj od
Sv. Ane je pripomnil, da so ljud-
je od demokracije pričakovali
več, in pristavil, da so argumenti
KS Podlehnik dovolj trdni in jih
lahko legitimno uporabijo na
vseh prizadetih območjih.
Začudil se je zaradi neudeležbe
poslanca koalicijske SLS iz Le-
narta. Jože Kraner iz Cerkvenja-
ka je odločno pristavil, da pri
svoji zahtevi po samostojni
občini vztrajajo, sami iščejo poti
in načine, da bi pridobili poslan-
ce, lobirajo in se dogovarjajo.
Pozdravil je skupni nastop in se
zavzel za spoštovanje volje ljudi.
Tudi Milan Gumzar iz Benedi-
kat (sicer tudi predsednik le-
narškega občinskega sveta) je
podprl skupna prizadevanja in
povedal, da jim je poslanec SLS
Janez Kramberger obljubil, da
bo vložil amandma. Poudaril je
še, da nikakor ne držijo pripom-
be, da se tisti, ki se borijo za nove
občinbe, borijo za svoje stolčke.
To je zavajanje ljudi.
V razpravo se je vključil tud
poslanec Franc Pukšič in zahte
ve krajevnih skupnosti podprl
Če bi koalicijska SLS glasovali
za amandmaje, ki bodo vloženi
potem so možnosti za nastane!
novih občin velike. Govoril ji
tudi o zavajanju vladajoči!
struktur in o spremembah zako
na o lokalni samoupravi. Kri
tiziral je politiko vladajoči!
strank, da pri nekaterih upošte
vajo zakon in stroko, pri drugit
pa nesprejemljive politične kri
terije, tako kot jim ustreza
Pozdravil je organiziran, skupn
nastop krajevnih skupnosti, ii
hkrati predlagal, da bi bili pra
dorni že zdaj, morda še najbol
pri komisiji DZ za lokalno sa
moupravo, a jo vodi Vili Trofe
nik, ki ustanavljanju novif
občin ni naklonjen, je še deja!
Franc Pukšič.
Podlehniško srečanje bo še od'
mevalo, še bolj pa napovedan^
zborovanje pri Sv. Trojici. Sta
lišča iz Podlehnika so že podprl'
v Žetalah, pričakujejo pa še pf
dporo iz Središča ob Dravi'
Tomaža pri Ormožu in preosta-
lih krajevnih skupnosti ^^
območju sedanje občine Lenar'
(Sv. Jurij, Voličina in Lenart)
Koordinacijski odbor je zahtev^
že poslal pristojnim organom i"''
bo svoja stališča posredoval tud'
javnosti.
Marjan
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki ga
je ustanovil Okrajni odbor OF Ptut
leta 1948. Izdaja RADIO - TEDNIK,
d.o.o., Ptuj.
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože Bračič,
Majda Goznik, Viki Klemenčič
I Ivanuša, Martin Ozmec, (novinarji),
Slavko RIbarič, (grafično-tehnični
■	urednik), Jože Mohorič (tehnični
g urednik).
■	Propaganda: Oliver Težak,
^ »041-669-509
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95,
i Raičeva 6, 2250 Ptuj: = (062)
^ 771-261, 779-371, 771-226; faks
(062) 771-223.
Predsiavni^vo Ormož: Vrazova 5;
: tel./faks: (062) 702-345.
E-pošta: tednik® kdm-ptuj.si
' Celoletna naročnina 6.360
' tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev.
( ■ Žiro račun: 52400-603-31023
- Tisk: MA-TISK, Maribor.
Po mnenju Ministrstva za
I informiranje Republike Slovenije št.
j 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se sfe/e
Tednik za izdelek informativnega
4 značaja iz 13. točkj tarifne številke
I 3, za katerega se plačuje
" petodstotni davek od prometa
, proizvodov.
■	Nenaročenih fotografij in rokopisov
ne vračamo.
Strani na Internetu:
www.radio-tednik.si
E-pošta: nabiralnikeradio-tednik.si
h^ednik - Četrtek, 29. januar 1998
3


ZAVRNILI HERBERSTEINOVO PRITOŽBO
Ministrstvo za okolje in prostor je v tem mesecu izdalo odločbo, s j
katero je zavrnilo pritožbo Herbersteinov. S tem je potrdilo ;
odločbo Upravne enote Ptuj, da Herbersteini niso bili jugoslovanski ;
državljani in s tem niso upravičenci do vrnitve premoženja. Kot je po-
vedal načelnik Upravne enote Ptuj Metod Grah, je s tem upravni
postopek, ki se nanaša na zadevo Herberstein, v Upravni enoti Ptuj
končan. Ostane jim še sodno varstvo (upravno sodišče), vendar je
ij njihova odločba dokončna.
i	nova kbm poslovala z dobičkom j
i	i |y|ova KBM je v prejšnjem letu poslovala z dobičkom, nerevidirana
IHin nekonsolidirana bilance izkazuje 2,153 milijarde tolarjev ,
I	dobička. Bilančna vsota se je povečala za 21 odstotkov in je večja za ^
I	6,2 milijarde, kot so jo v banki načrtovali. SredsWa prebivalcev so se
i	v tem obdobju povečala za 20 odstotkov in znašajo 110,5 milijarde ■
I	tolarjev. Sredstva gospodarstva so se nominalno povečala za 23 ^^
I	odstotkov in znašajo 40,6 milijarde tolarjev. V letu 1997 je Nova
i	KBM naložbe v gospodarstvo nominalno povečala za 38 odstotkov
I	in so bo koncu leta znašala 46,8 milijarde toalrjev. V letu 1997 so
I	občanom dodelili za 25,7 milijarde tolarjev kreditov.
VČERAJ O ŠIRITVI LEKARNIŠKE ZBORNICE .
Včeraj je bila seja Lekarniške zbornice Slovenije, na kateri so se
pogovarjali tudi o širitvi lekarniške mreže v mestni občini Ptuj ozi- :
^ roma o tem, da bi Ptuj pridobil še eno lekarniško enoto. Po normati- j
; vih bi lahko mestna občina imela celo pet lekarn. V razširjeno mrežo
^ naj bi vključili novo lekarniško enoto na Bregu. Novo v ptujski lekar- |
; niški službi pa je tudi to, da se od novega leta v dežurstvo vključuje ^
i tudi zasebna lekarna Top-lek, ki opravlja dežurno službo predvido- %
; ma vsak prvi teden v mesecu. Obvestila o tem so izobešena v obeh s
; lekarnah ter v zdravstvenem domu.	|
NOVE CENE KRUHA OD PRVEGA FEBRUARJA
============^
Ptujske pekarne in slaščičarne bodo med zadnjimi povišale cene
pekovskih izdelkov. V povprečju se bodo cene od pn/ega febru- f
. arja povišale med dvema in desetima odstotkoma. Ptujski peki so ^
' cene nazadnje povišali aprila lani. Nove cene pekovskih izdelkov so
i posledica višjih prodajnih cen moke in povečanja nekaterih drugih ^
stroškov. Najvišji odstotek povišanja cen bo pri tistih kruhih, pri kate-
i rih so bile cene v zadnjih treh letih najbolj pod kontrolo. Kot pravi di- ^
^ rektorica Erika Mihelač, se bo to zgodilo pri dveh vrstah kruhov. J
I i DOSLEJ ZBRALI 18 TON TEKSTILA iN USNJA
I
Ekološko-humanitarna akcijo "Tekstil-usnje" se na območju mestne '
občine in Kidričevega počasi končuje. Po podatkih z začetka ;
prejšnjega tedna so doslej zbrali 18 tisoč kilogramov tekstilnih in J
usnjenih izdelkov, od tega je bilo uporabnega tekstila 5 tisoč kilogra- -
; mov, 3500 kg pa so že prevzele organizacije Rdečega križa in Kari-
' tas, ki ga bodo razdelile pomoči potrebnim. Trinajst ton odpadnega |
' tekstila in usnja pa so stisnili. Trenutno v projektu javnih del "Tekstil -
usnje" sodeluje 15 delavcev, ki bodo v akciji delali še do konca mar- |
ca letos, za kolikor jo je Zavod za zaposlovanje podaljšal. Akcijo naj i
^ bi nadaljevali na območju občin Starše, Dornava in Gorišnica.
NECKERMANN V MARIBORU I
i	i® največjih in najuglednejših evropskih podjetij
!	""za kataloško prodajo. Ob odprtju poslovnih prostorov slo- ^
i	venskega podjetja Neckermann na Tržaški cesti 23 v Mariboru, ki je |
bilo v ponedeljek, so predstavili tudi pn/i slovenski Neckermannov
i	prodajni katalog, s katerim uvajajo nov način kataloške prodaje v I
I	Sloveniji.
I	45. SEJEM MODA ■ FASHION
i Ua Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo od 11. do 14, febru- '
■*arja potekal letošnji 45. sejem mode, na katerem bo razstavljalo ;
; več kot 130 domočih in tujih razstavljavcev. Prvi dan sejma - 1 1.
i februarja - bo RESS & VIP DAY, ki bo izključno namenjen samo me- '
^ dijem in strokovnemu občinstvu s ciljem večjega navezovanja stikov ^
, in predstavitve modnih novosti za novo sezono. Na sejmu mode v
Ljubljani se bo po prvih podatkih predstavila s svojimi kreacijami tudi
Barbara Plaveč. Na ogled bodo na razstavnem prostoru v hali C in
; na modnih revijah, ki so stalni spremljevalec modnega sejma.	|
i| v SOBOTO IN NEDEUO NA PTUJSKI TELEVIZIJI j
I 'Ua programu je informativna oddaja z več prispevki. Župan
»; ■■mestne občine Miroslav Luci je s sodelavci pripravil tiskovno kon-
ii	ferenco, na kateri so predstavili uresničevanje najpomembnejših |
j: projektov v zadnjih treh letih v mestni občini Ptuju in pomembnejše J
II	proračunske naloge v tem letu. Dominkova domačija v Gorišnici je	'
L:	postala hiša pravljic, Jože Križančič je predstavil svojo tretjo knjigo	j
J	Nad breznom, v mestnih četrtih mestne občine Ptuj so se spomnili	'I
f;	starejših občanov, pihalni orkestri so se zbrali na 1 0. medobčinskem	J
š;	srečanju, kaj prinaša razvojna strategija športne dejavnosti v Ptuju do	'
j:	leta 2000, izbrali so športnika leta 1997.
[i__________________ _____Pripravila: MG
PTUJ / NOVOST PRI VPISU NA GIMNAZIJO
jj^^fluNEn^ ^pcSEKS^BRi^ iPspfifiif
mKm CPk VH^MRM SM^KBHHJHilBi
Za izobraževanje v športnem od-
delku smo se odločili, ker smo
prepričani, da je potrebno tudi mla-
dim športnikom v ptujskem prosto-
ru omogočiti ustrezno srednješolsko
izobraževanje. Športrii oddelek je na-
menjen dijakom, ki se aktivno
ukvarjajo s športom, so mladi pers-
pektivni športniki in imajo ambicije
za fakultetni študij. Mladim športni-
kom želimo zagotoviti visoke
dosežke tako na šolskem kot na
športnem področju.
V športnem oddelku imajo dijaki
splošni gimnazijski predmetnik, ki
pa je prilagojen potrebam dijakov
športnikov. Nerazporejene ure so na-
menjene športni vzgoji, v 3. in 4. let-
niku pa tudi pripravam na maturo.
Obvezne izbirne vsebine vključujejo
šolo v naravi, kjer so športne pripra-
ve zaokrožene z določenimi učnimi
vsebinami.
Program športne vzgoje je zelo pes-
ter. Vadba v okviru šolske športne
vzgoje zagotavlja gibalno izobrazbo
na vseh področjih in dopolnilni tre-
ning s kondicijsko komponento.
Za uspešno delo mladih športnikov
bo potrebno tesno strokovno sodelo-
vaje šole, staršev, klubov in trener-
jev. Zato v času pred vpisnim pos-
topkom načrtujemo številne ak-
tivnosti, ki bodo pripomogle k pra-
vilnemu in natančnemu informiran-
ju vseh zainteresiranih. Izpeljali
bomo informativne sestanke s
predstavniki vseh športnikov klu-
bov, Športnega zavoda ter ravnatelji
in učitelji športne vzgoje na osnov-
nih šolah. Organizirali bomo infor-
mativne sestanke s svetovalnimi de-
lavkami osnovnih šol. Zainteresira-
nim mladim športnikom 8. razredov
smo bistvene informacije predstavili
že v osnovni šoli v okviru poklicnega
usmerjanja. Skupaj s starši pa jih še
posebej vabimo na informativni dan
13. in 14. februarja, ko jih bomo na-
tančno seznanili s programom, orga-
nizacijo pouka ter športnimi in
učnimi kriteriji za vpis.
Glede na športne panoge bo odde-
lek zasnovan heterogeno, zato vrsta
športa ni omejitev za možnost vpisa.
Izziv športnega oddelka je namenjen
vsem nadarjenim, vedoželjnim pers-
pektivnim športnikom, ki želijo v
spodbudnem okolju združevati viso-
ke športne in vzgojnoizobraževalne
interese.
Ur
Na ptujski gimnaziji načrtujejo v šolskem letu 1998/99 vpis
v šest oddelkov, 5 oddelkov splošne gimnazije in 1 športni
oddelek.
^ sU^adi v liikarski občini
i^ubili s^oj shajališčni prostor.
iČer je ponoči nekaj mrmrab, se
h^italo in cmokalo, so namreč
menili, da na pokopališču
straši, in so uvedli javno raz-
vestljavo.
... DA imajo pri Sv. Urbanu ok-
tet 5 sedmimi pevci. Osmi naj bi
bil župan, pa največkrat nima
časa, ker poje enoumi salo v
državnem zboru.
... DA so tako pevci sklenili na
svojem koncertu zbrati nekaj de-
narja za dokončanje nove šole,
šola pa naj bi njim zagotovila
' ...VA se bo osem zunanjih župa-
nov za pusta obleklo v kozličke,
mestni pa v hudobnega volka.
Tako bodo lažje uredili z delit-
veno bilanco.
... DA so v teku prizadevanja, da
bi bilo v prihodnje kozličkov še
več, vloga volka pa naj bi pri-
padla državi, ki bo z malimi, me-
ketajočimi nebogljenčki opravila
po hitrem postopku.
... DA po merodajnem sklepu le-
tos pripada kurentom, korantom
in drugim lani prikrajšanim
šemam 21 dni do-pusta.
... DA ptujski zasebnik išče koo-
perante za serijsko izdelavo ta hip
najbolj propagiranih proizvodov:
palic za golf in količkov.
... DA bo mestni svet meruia
kmalu razpravljal o ustanovitvi
nove mestne četrti. Nekaj
sosednjih ulic naj hi se združilo v
MČ Količevo.
... DA so Ptujčani nekaj izjem-
nega v dvomilijonski Sloveniji.
Ta si želi Evropo za vsako cerw
pridobiti, Ptujčani pa jo kar pro-
dajajo.
4
četrtek, 29. januar 1998 - TEDN|||

PA SE TO ... / KARDINAL A. AMBROZIC IN PTUJSKI SV. JURIJ
"Uiinkovif' sv, Jurij
Junija 1997 sem, sledeč poti velikega človeka Friderika
Barage, misijonarja med Indijanci ob Velikih jezerih,
spoznavala Severni del /DA in Kanado. Obložena z
zemljevidom Kvrope - Slovenija je vendarle eksotika -
zemljevidom Slovenije za takojšnje lociranje Ptuja, s
prospekti in razglednicami Ptuja, sv. Jurija in kurenti,
sem vedno in vsakomur razlagala o Sloveniji in Ptuju. Da
je Ptuj najstarejše in najlepše mesto, da je naš mestni
patron sv. Jurij nadvse prijazen in galanten mladenič,
upodobljen leta 1384 - ha, prava bomba za Američane.
Sv. Jurija, v ptujski proštijski
cerkvi stoječo leseno plastiko
nežnega viteza z dekorativnim
zmajem iz leta 1384, je akadems-
ki kipar Viktor Gojkovič upora-
bil kot model za priblžno 20 cm
visoko figuro sv. Jurija, ki vedno
bolj nastopa kot uspešen in pre-
poznaven spomenik mesta Ptu-
ja. "Kipec sv. Jurčka" je bil obli-
kovan in prvič predstavljen ob
proslavi 1150. obletnice posve-
titve ptujske mestne cerkve, po-
darjen pa škofu F. Kramberger-
ju in vsem udeležencem semi-
narja. Društvo izobražencev
Viktorina Ptujskega ga podarja
tudi gostom Viktorinovih
Ob 200. obletnici rojstva Fri-
derika Barage je bilo v mestu
Eden od prejemnikov ki-
pca sv. Jurija je bil tudi to-
rontski nadškof (sedaj
kardinal) Alojzij Ambrožič
Marquett, kjer je Friderik Bara-
ga ustanovil škofijo in kjer je
tudi pokopan, veliko praznovan-
je. Med slovesnostjo smo klepe-
Kipec sv. Jurija, delo aka-
demskega kiparja Viktorja
Gojkovič a
tali tudi s torontskim nadško-
fom Alojzijem Ambrožičem. Po-
darila sem mu kipec sv. Jurčka
ter mu zaželela, naj ga mladi sv.
J 1 -ii, premagovalec zla, sprejme
pod svoje varstvo in čimprej pri-
pelje na Ptuj. Nadškof je sedaj
imenovan za kardinala - pa naj
kdo reče, da ptujski sv. Jurij ni
učinkovit!
B.Č.
Miknkmilniki v vsakdanjem iMj fin ju
Na Poklicni in tehniški elektro
šoli Ptuj je 15., 16. in 17. januarja
potekal seminar Uporaba mik-
rokrmilnikov PIC16C84 v
preprostih digitalnih vezjih. Na-
menjen je bil učiteljem strokov-
no-teoretičnih predmetov in
praktičnega pouka v srednjih
šolah tehniške usmeritve. Orga-
niziran je bil v okviru stalnega
strokovnega spopolnjevanja
učiteljev, v katerega se je v tem
šolskem letu vključila tudi naša
šola. Udeležilo se ga je 15 učitel-
jev iz celotne Slovenije.
Udeleženci so se seznanili z upo-
rabo raikrokrmilnikov v prepros-
tih digitalnih vezjih. Predstavljeni
so bili primeri uporabe, saj mikro-
elektronika počasi in zanesljivo
vdira v vse pore našega življenja,
česar se marsikdaj spoh ne zaveda-
mo. Mikrokontrolerji, ti naši mali
elektronski pomočniki, se danes
namreč pojavljajo v električnih
pečicah, pralnih strojih, televizor-
jih, telefonih, govornih napravah,
igračah itd. Na seminarju smo na-
jvečjo pozornost namenili mik-
rokrmilniku PIC16C84, ki je eden
najhitrejših osembitnih indust-
rijskih mikrokrmilnikov na svetu.
Pr\'i dan je bil namenjen seznan-
janju z zgradbo in lastnostmi mik-
rokrmilnika PIC16C84, prikazana
so bila vsa programska orodja, ki so
dostopna na Internetu, programa-
torji in učni sistemi. Načrti progra-
matorjev so sicer dostopni na In-
ternetu, vendar jih je bilo potrebno
prilagoditi našim potrebam in
zmožnostim, kar je opravil mag.
Slavko Murko, dipl. inž., učitelj
strokovno-teoretičnih predmetov
na elektro šoli. Učne sisteme in
programatorje smo razvili in izde-
lali sami, tako da jih naši dijaki
uporabljajo pri praktičnem pouku
in laboratorijskih vajah.
Drugi in tretji dan sta bila na-
menjena konkretnim primerom
uporabe mikrokrmilnikov. Ude-
leženci seminarja so sami pisa]
programe za nekatere uporabniški
probleme (digitalni števci, krmil
jenje elektromotorjev, alarnu
naprave, nadzor polnjenja z vod<|
...) in zaključili seminar s semi,
narsko nalogo.	j
S lem seminarjem smo na Po^
klicni in tehniški elektro šoli Ptuj
pokazali, da imamo dovolj znanji
in izkušenj, ki jih lahko uspešni
posredujemo drugim. Udeleženci
so seminar ocenili kot zelo dober.!
Izrazili so tudi željo za poglobite^
in nadgradiiev pridobljenegi
znanja, zato bo šola tudi v priJ
hodnje sodelovala v programih'
stalnega strokovnega spopolnje-|
vanja pedagoških delavcev, raz-i
mišljamo'pa tudi o tem, da bi naša;
znanja ponudili tudi uporabnikom
izven šol.
Tomislav Gorišek,
dipl. ing. elek.
FRANC FIDERSEK / ZLATI JUBILEJ ČASOPISA TEDNIK - 4.
Naše rojstno leto 1948
V znak lojalnosti do zavezni-
kov v antifašistični koaliciji,
predvsem do Velike Britanije
in ZDA, je Stalin leta 1943 ko-
minterno razpustil. Skrivna
podrejenost KP posameznih
držav direktivam iz Moskve pa
je ostala naprej. To je prihajalo
do izraza predvsem ob koncu
vojne.
Prva leta po vojni je Stalin
začel akcijo, da to legalizira,
vendar je imel pri tem dobro
prikrite namene. Med drugim,
domnevno, tudi obračun s Ti-
tom in takratnim komimis-
tičnim vodstvom v Jugoslaviji.
Za Stalinovo bolno nezauplji-
vost je Tito v svetu, zlasti še v
državah "ljudske demokracije",
postal preveč popularen. Čep-
rav je bil Tito najzvestejši Stali-
nov zaveznik, je bil vendar pre-
več samostojen in ga je v neka-
terih političnih potezah prehi-
teval, kar je bila za Stalina
nezaslišana predrznost.
Po enoletnih razpravah so se
konec septembra 1947 v
Varšavi sestali vodilni
predstavniki osmih komunis-
tičnih in delavskih partij držav
vzhodne Evrope ter KP Franci-
je in Italije, dveh najmočnejših
KP na Zahodu, ki sta tudi sode-
lovali v vladnih koalicijah. Us-
tanovili so neke vrste novo ko-
mintemo pod plaščem infor-
mativnosti z nazivom "Infor-
macijski biro" (skrajšano In-
formbiro). V tem organu naj bi
"organizirali	izmenjavo
izkušenj med partijami in
koordinirali njihovo de-
javnost", seveda po muhastih
željah Stalina in v interesu
Sovjetske zveze. Na tej konfe-
renci sta KPJ zastopala Kardelj
in Djilas. Po posvetu s Sta-
linom so odločili, da naj bo
sedež Informbiroja v Beogradu.
To so tudi kmalu izpeljali in v
Beograud je začelo izhajati ko-
minformovsko glasilo "Za trdni
mir in ljudsko demokracijo".
Uredništvo je vodil
predstavnik VKP(b), sovjetski
filozof Pavel Judin, o katerem
so poznavalci govorili, da je na-
jboljši filozof med obveščevalci
in najboljši obveščevalec med
filozofi. Po dveh letih je moral s
svojim štabov sovjetskih "novi-
narjev" Beograd zapustiti.
Naj k temu dodam, da je bil
Informbiro aprila 1956
razpuščen, vendar je Moskva še
naprej poskušala zagotavljati
enotnost socialističnega tabora
in narekovati politiko vsem
KP. To je prihajalo še posebej
do izraza v času vladavine L.
Brežnjeva.
ZAČELE SO
SE
STALINOVE
OBTOŽBE
v začetku leta 1948 je bilo že
precej zunanjih znakov, ki so
dali slutiti, da se odnosi med
ZSSR in Jugoslavijo ohlajujejo.
Najzgovornejši dokaz temu je
bila kratka časopisna vest, ob-
javljena v vseh jugoslovanskih
časnikih, da so marca 1948
Sovjeti iz Jugoslavije odpokli-
cali vse svoje vojaške in civilne
strokovnjake. O čem drugem
javnost ni bila obveščena. Šele
čez več mesecev je pricurljalo v
javnost, da je Tito takoj poslal v
Moskvo pismo z željo, da
obrazložijo te svoje ukrepe. Od-
govor na to pismo je Titu pri-
nesle Lavrentijev, sovjetski ve-
leposlanik v Beogradu, in mu
ga izročil 27. marca v Zagrebu.
V	pismu, ki je obsegalo osem
tipkanih strani, je CK VKP(b),
podpisal ga je Stalin, podrobne-
je razčlenil obtožbe. Po izjavah
Hruščova naj bi bil Stalin kopi-
jo tega pisma pokazal njemu in
posmehljivo dejal: "Samo z me-
zincem mi je treba migniti, pa
Tita ne bo več. Padel bo!"
Toda krepko se je uštel. Tito
je bil dober Stalinov učenec in
v njegovem primeru se je potr-
dila ljudska modrost, da dober
učenec, če je res dober, mora to
dokazati s tem, da z znanjem
preseže svojega učitelja. Ko je
Lavrentijev čakal na odgovor,
mu je Tito baje odgovoril: "Pre-
sodili bomo in odgovorili. Na
svidenje!"
V	pismu so bile na široko
razčlenjene obtožbe, ki jih na
kratko povzemam s svojim ko-
mentarjem.
Rdečo armado v Jugoslaviji
diskreditirajo. Med jugoslo-
vanskimi voditelji krožijo pro-
tisovjetske izjave, ki ustvarjajo
protisovjetsko ozračje ...
To prav gotovo ni bilo res, saj
so Sovjetsko zvezo in njeno ar-
mado stalno poveličevali v vseh
javnih občilih in govorih, na
sestankih in predavanjih. Tudi
kadar je šlo za samohvalo, na
primer v stilu: "Mi smo na-
jboljši, takoj za Sovjetsko
zvezo!" Na vsakem koraku je
bilo treba poudarjati "s Sovjets-
ko zvezo na čelu" in tako na-
prej. Res pa je, da so nekateri
ljudje, ki so prihajali v stik s
sovjetskimi oficirji in stro-
kovnjaki, to so bili v glavnem
vodilni ljudje, saj navadni ljud-
je te priložnosti niso imeli, ti
ljudje so tu in tam povedali
kako krepko in kritično na
račun obnašanja, zlasti v pija-
nem stanju, sovjetskih stro-
kovnjakov, na njihovo po-
manjkljivo znanje ^ in
oblastniško obnašanje. Če so,
so to govorili v družbi znancev,
nikjer pa ne javno.
Druga obtožba je bila, da v
KPJ ni demokracije, da ni
članstvo izvolilo vodstva in da
v partiji ni čutiti razrednega
boja.
Očitki bolševiške partije gle-
de demokracije so se že takrat
vsakemu poznavalcu razmer
zdeli smešni, nekaj podobnega
kot če bi volk očital podlasici
krvoločnost. Tisto, da članstvo
ni izvolilo vodstva, je v
glavnem držalo, saj je prav ko-
minterna odstavila vse tiste, ki
so bili izvoljeni na IV. kongre-
su KPJ leta 1928 v Dresdnu,
nekateri od njih so tudi izginili
v stalinskih čistkah. Večina ta-
kratnega jugoslovanskega
vodstva KP je bila imenovana
na 5. državni konferenci leta
1940 v Zagrebu, nekaj pa kas-
neje kooptiranih. Ta kritika je
najbrž pospešila tudi sklic V.
kongresa KPJ. Očitek, da se v
KPJ ne čuti duh razrednega
boja je tudi vprašljiv, saj so pri
nas na vsakem koraku in na
vseh nivojih nenehno "bili boj
proti razrednemu sovražniku".
Najbolj je naše ljudi prizadel
očitek, da se v Jugoslaviji krepi-
jo kapitalistični elementi, zlasti
še na vasi, in da je v KPJ prevla-
dala oportunistična teorija mir-
nega vraščanja kapitalističnih
elementov v socializem. Očitek
sam kot tak naših ljudi sicer ni
prizadel, pač pa kruti ukrepi, s
katerimi je jugoslovansko
vodstvo poskušalo kritikom iz
Moskve dokazati, da to ni res.
Na hitro je bil pripravljen uk-
rep o nacionalizaciji vseh tedaj
še zasebnih podjetij, trgovin in
pomembnejših obrti. Zakon je
bil objavljen 26. aprila 1948 in
že isti dan v neusmiljenem iz-
vajanju. Pospešeno so se tudi
začele priprave na ustanavljan-
je kmetijskih obdelovalnih zad-
rug in stopnjevali so se pritiski
na kmete, zlasti večje, ki so jim
predpisovali izredno visoke ob-
vezne oddaje, davke in druge
obveznosti. Ker mnogi tega
niso mogli izpolniti, je to bil
povod za kasnejše "kulaške
procese", ki so se navadno
končali z zaplembo zemlje.
Očitali so še, da se v Jugosla-
viji partija vtaplja v Ljudski
fronti, v Sloveniji je to bila OF,
da se skriva pred lastnimi
ljudmi za OF in podobno.
Temu očitku bi sicer lahko
pritrdil, če ne bi vedeli, da je od
leta 1936 naprej prav Moskva
prek kominterne diktirala
vsem KP, da morajo delovati v
okviru ljudskofrontnega giban-
ja. Pri nas se je navadno prakti-
ciralo tako, da so najprej bili
sklepi sprejeti v organih KP,
potem pa preneseni na organe
OF in javno objavljeni kot skle-
pi OF. Tudi sedeži okrajnih
partijskih komitejev so bili
javnosti bolj prikriti. Na pri-
mer v Ptuju je bil sedež OK
KPS v stanovanjski hiši Ob
Grajeni 3. V letu 1948 pa so ga
prenesli v hišo bivšega trgovca
Havelke nasproti tržnice in ta-
kratne avtobusne postaje
(danes Miklošičeva 12, kjer ima
svoje prostore kmetijska zadru-
ga).
mmnsmmz
Leto 1997 v
mladinskem
oddelku
knjižnice - 2
Kakšne so bile prireditve in
druge dejavnosti za mlade
bralce v Knjižnici Ivana
Potrča, ste že brali; današnja
knjigarnica predstavlja letno
poročilo obiskov in izposoje
knjig.
V	letu 1997 je zahajalo v.
mladinski oddelek 3340 ak-
tivnih članov in med njimi je
bilo, jasno, največ osnov-
nošolske mladine - 2804
(83,95%). Cicibanov, torej
predšolskih otrok, je bilo
9,70% aH 324. Po končani
osnovni šoli nam je ostalo
zvestih 123 dijakov (3,68%),
ki jih praviloma napotimo v
študijski in ljudski oddelek.
Tudi redni študentje, ali bolje
študentke si radi izposojajo
knjige v mladinskem oddel-
ku: preteklo leto jih je bilo 34
(1,02%) in so slusateljice pe-
dagoških študijskih progra-
mov. Tudi zaposleni dani ne
manjkajo v mladinskem od-
delku in to so, kot verjetno
predvidevate, marljive in
vestne pedagoške delavke iz
osnovnih sol in vrtcev;
takšnih je bilo 48 (1,44%). Pri
nas se je včlanila tudi ena
trenutno brezposelna oseba,
knjige smo izposojali tudi
med oddelki knjižnice, kjer si
knjige izposojamo tudi
knjižničarke in knjižničarji. V
mladinskem oddelku je za-
poslenih pet strokovnih dela-
vcev, ki smo tudi zavedeni
med člane.
Minulo leto e bilo vpisanih
576 novih čanov, in sicer
462 osnovnošolcev, 109
predšolskih otrok in pet za-
poslenih. Praviloma zaposle-
nih ne včlanjujemo, a tehtni
knjižni razlogi so razlog za
izjeme.
V	mladinskem oddelku je
bilo preteklo leto kar 28656
vseh tistih, ki so si prišli izpo-
sodit knjige ali pa so jih vrnili
ali podaljšali rok izposoje.
Seveda bi bilo število veliko
veliko večje, če bi beležili
tudi, lahko zapišem, neus-
pešne obiske, ko so bite vse
zelene knjige že izposojene.
Veliko otroK povprašuje po
knjigah tudi po telefonu in
premnogpkrat slišijo slabo
novico: "Zal so že vse knjige
izposojene. Pokliči jutri!" Se
slabši in za knjižničarje bri-
dek je odgovor: "Zal te knjige
še nimamo, ker ni denarja,
ne kupujemo novih knjig!"
Največ obiskovalcev je bilo
v aprilu in januarju, sledijo pa
november, oktober, marec in
maj. Nekoliko manjše število
obiskovalcev je v času počit-
nic in avgust je bralno najmir-
nejši mesec. V juliju in avgus-
tu je tudi odpiralni čas
skrajšan in poslujemo do
petnajste ure.
S polic mladinskega oddel-
ka sta bili izposojeni 152.802
knjigi: 212 hrvaških in drugih
jugoslovanskih,	772
angleških, 1075 nemških,
2117 pa v drugih jezikih.
Pri pregledu izposojenih
knjig po UDK (univerzalna
decimalna klasifikacija) /e
daleč največ leposlovnih
knjig, ki tvorijo jedro
knjižnice: 109.854. Med
poučnimi ali strokovnimi knji-
gami prednjači UDK vrstilec
7 (Umetnost. Arhitektura),
kamor sodijo knjige o glasbi,
a število izposoj izdatno
povečujejo stripi (deveta
umetnost). Teh knjig je bilo
skupaj izposojenih 10991.
Na drugem mestu je UDK
vrstilec 5 (Matematika. Priro-
doslovn^ vede) s 9035 knji-
gami. Številčnosti izposoje
ne gre pripisovati ogromne-
mu zanimanju za matemati-
ko, le knjig o naravi, živalih in
rastlinah je veliko za otroke.
Tretje mesto zaseda UDK
vrstilec 6 (Uporabne znanos-
ti. Medicina. Tehnika) s 6466
izposojenimi knjigami.
Takšna pa |e bila izposoja
drugih poučnih knjig: O
(Splošno) 1481 knjig, 1 (Filo-
zofija) 559 knjig, 2 (Verstvo)
349 knjig, 3 (Družbene vede)
3918 knjig, 80 (Jezikoslovje)
512 knjig, 82.0 (Literarna teo-
rija) 161 knjig in 9 (Do-
moznanstvo. Zemljepis. Bio-
grafije. Zgodovina) 2342;
med drugo štejemo 7143
knjig.
Izposojene poučne knjige
kažejo tudi spanje na
knjižnem trgu in starost izpo-
sojevalcev.
Ul/ono Klemenili
Pravljične ure so vedno dobro obiskane
h^ednik - Četrtek, 29. januar 1998
5

IZ ŠOLSKE PRAKSE
Sotkhvanie med šoh in simši
Demokratizacija odnosov v družbi nujno vodi tudi k demo-
kratizaciji odnosov med učitelji in starši. Odnosa učitelj -
starši pa si ne moremo predstavljati brez komunikacije, ki
določa kvaliteto vsakega medsebojnega odnosa.
Za odnos učitelj - starši so po-
sebej pomembne tri bistvene
sestavine medsebojne komuni-
kacije:
1.	vsebinski vidik komunika-
cije (to so informacije, ki jih
učitelj prenese staršem). Odvi-
sen je od strokovnosti učitelja,
od njegove sposobnosti, da in-
formacijo prenese staršem tako,
da jo sprejmejo in razumejo. Po-
membne so tudi osebne kvalitete
učitelja: spontanost, iskrenost,
obzirnost in zaupanje, s katerimi
ustvarja ustrezno atmosfero ko-
munikacije.
2.	povratna informacija (sprot-
no preverjanje razumevanja in-
formacije). Izogibati se je treba
vprašanjem, ki zahtevajo ru-
tinske odgovore, starše je
potrebno vzpodbujati, da izrazi-
jo lastno stališče do problema.
3.	verbalna in neverbalna ko-
munikacija: Verbalna komuni-
kacija (pogovor) je najpomem-
bnejša pri vsebinskem vidiku
komunikacije, vedno pa jo
spremlja neverbalna komunika-
cija, s katero izražamo svoj
čustveni odnos do problema. Us-
peh komunikacije je odvisen od
usklajenosti verbalnega (z bese-
dami) in neverbalnega (kretnje,
mimika) sporazumevanja.
Uspešna komunikacija s starši
odpira šolska vrata, saj odnos
med učitelji in starši ni enosta-
ven, zlasti pa ne samo raciona-
len. Za razvoj uspešnega sodelo-
vanja med starši in učitelji pa je,
še pred komunikacijo, pomem-
bna mikroklima na šoli, saj le-ta
daje pečat vsem formalnim obli-
kam sporazumevanja. Mikrokli-
ijia je celota občutkov in vtisov,
ki jih starši dobijo, ko vstopijo v
šolsko zgradbo (kako so sprejeti,
so sploh opaženi, jih kdo pozdra-
vi, sprejme, napoti na naslov ...).
Mikroklima lahko vpliva na to,
ali se bodo starši sploh pos-
luževali formalnih oblik sodelo-
vanja, ki jim jih nudi šola.
Sodelovanje šola - starši je ses-
tavljen proces, ki poteka v
različnih oblikah:
-	osebni kontakt učitelja s
starši (individualni razgovori);
-	roditeljski sestanki;
splošno in pedagoško
izobraževanje staršev;
-	svetovanje staršem (šolska
svetovalna služba);
-	udeležba in pomoč staršev pri
akcijah šole;
-	odprta vrata šole;
-	sodelovanje staršev pri raz-
reševanju učno-vzgojnih proble-
mov;
-	delavnice za starše;
-	svet staršev;
-	dan šole;
-	predavanje staršev pri projek-
tih;
rekreativni popoldnevi
(starši in otroci).
Sodelovanje med šolo in starši
torej vključuje sodelovanje vseh
treh subjektov učno-vzgojnega
procesa: staršev, učiteljev in
učence,v z istim ciljem, to pa je
boljši učni uspeh učencev in nji-
hova uspešna socializacija (po-
dpiranje in oblikovanje pozi-
tivne samopodobe, samostojnos-
ti, kreativnost...).
Želene uspehe bomo dosegli le
ob sprotnem sproščenem sodelo-
vanju med šolo in družino, z ak-
tivnim sodelovanjem staršev na
rednih in občasnih srečanjih.
Cilji sodelovanja so:
-	spodbuditi pristnejše oblike
sodelovanja med šolo in starši;
-	graditi medsebojno objek-
tivno informiranje;
-	dajati vzpodbude za boljše
delo;
-	sproti reševati aktualne prob-
leme.
Pot, ki povezuje starše in
učitelje, vodi prek učenca in ta jo
običajno tudi oblikuje, zato je iz-
redno pomembno, da šola siste-
matično in načrtno organizira
sodelovanje s starši, saj se s
povečanim vpogledom in vpli-
vom staršev na delo šole dviga
kvaliteta šolskega dela.
Najpogostejše oblike sodelo-
vanja staršev s šolo so:
-	individualni razgovori in ro-
diteljski sestanki staršev enega
oddelka;
-	združevanje staršev v skupine
glede na problem otroka (enak
problem pri učencih iz različnih
oddelkov);
-	posebna pomoč staršem.
Klasične oblike sodelovanja
staršev in šole delajo starše pa-
sivne, starši se postavijo v vlogo
učenca, sprejemajo informacije,
redkeje pa izražajo svoja stališča.
Učitelj, ki upošteva in pozna
pričakovanja staršev in svoja
lastna pričakovanja v zvezi z od-
nosom s starši, je motiviran, da
išče nove metode in oblike dela s
starši.
Pričakovanja staršev so pre-
težno emocionalno obarvana:
starši iščejo razumevanje, želijo
dobiti občutek pripadnosti, do-
biti tolažbo, biti osvobojeni
krivde, upanje, podporo,
pričakujejo, da jih bo učitelj pos-
lušal.
Učiteljeva pričakovanja pa so
izražena na nivoju profesional-
nosti: priznavanje strokovnosti,
uvidevnost, interes za program
dela, kooperacija, spoštovanje
dogovorov.
Lastna odločitev in
angažiranost učitelja edini
jamčita, da bo do premikov v
dialogu med šolo in starši zares
prišlo. Če dialoga ni, izgubljajo
učenci, saj sta v določenem
obdobju otrokovega razvoja šola
in dom dominantna sistema, ki
oblikujeta otrokovo osebnost.
Dialog med šolo in starši je
potreba, je nujnost, zato ga do-
ber učitelj ne bo sprejemal kot
dodatno obremenjevanje, čeprav
je res, da je učiteljski poklic
izjemno težak in nadpovprečno
izčrpava.
Jožica Težak, prof. soc. in
raz. pou.
ORMOŽ / PREDSTAVILI PROJEKT ZDRAVE SOLE
Naloi^v aobraževmief
Mdnvie in ilmrnlrmci/o
Sredi januarja je potekel rok za prijavo slovenskih šol na
razpis projekta Zdrava šola. Z namenom, predstaviti pro-
jekt tudi v Ormožu, sta na povabilo območnega združenja
Rdečega križa Ormož o zdravi šoli govorili nacionalna
koordinatorka projekta mag. Eva Stergar in strokovna so-
delavka Mojca Bevc Stankovič, obe z Inštituta za varovanje
zdravja.
Osnovno izhodišče projekta je,
da ima vsak otrok in mladostnik
pravico, moral pa bi imeti tudi
možnost, da se izobražuje v šoli,
ki promovira zdravje. Projekt te-
melji že na nekajletnih
izkušnjah, saj so Evropsko
mrežo šol, ki promovirajo zdra-
vje, ustanovili že leta 1992. Usta-
novile so jo tri organizacije: Ev-
ropski urad Svetovne zdravstve-
ne organizacije, Svet Evrope in
Evropska skupnost. Še pred tem
pa so zamisel o šolah, ki promo-
virajo zdravje, preizkusili na
Madžarskem. Ker je projekt po-
kazal ugodne rezultate, so na
široko odprli vrata za sodelovan-
je tudi vsem drugim evropskim
državam. Do lanskega leta se je v
mrežo včlanilo 37 držav, vsaka z
deset do petnajst šolami. Promo-
cija zdravja v šoli se je tako ali
drugače dotaknila življenj vsaj
400.000 otrok v 500 šolah po vsej
Evropi.
Šole, ki sodeljujejo v Evropski
mreži zdravih šol, so se zavezale,
da bodo skrbele za promociji
zdravja, za varno in zdravju nak-
lonjeno šolsko okolje. Cilj je pri-
jaznejša in kvalitetnejša šola ter
propagandna usmeritev v pro-
mocijo zdravja. Svoje cilje ures-
ničujejo tako, da gradijo
partnerstvo z učitelji, učenci,
starši in širšo skupnostjo. Sode-
lujoče šole so osvojile integriran,
celostni pristop. Poskrbeti želijo
za tako okolje za delo in učenje,
ki promovira zdravje: temu naj
bodo podrejene stavbe, igralne
površine, pripomočki, varnostni
ukrepi, šolska prehrana. Želijo
spodbuditi večjo odgovornost
posameznika, družine in skup-
nosti do zdravja. Pri projektu ne
gre za neuresničljive, velike cilj,
ampak za majhne reči, ki prispe-
vajo k boljšemu življenju šolar-
jev in učiteljev. Projekt se izvaja
med poukom, med odmori, nje-
gov cilj bo dosežen, ko se bo za-
sidral v zavesti in dejanjih vseh,
ki ustvarjajo šolo.
Od marca 1993 sodeluje v
mreži tudi dvanajst slovenskih
šol, ki jih je izbrala posebna ko-
misija. Za razvoj projekta v Slo-
veniji je značilno intenzivno
izobraževanje vseh sodelavcev,
razvoj podpore, načrtovanje in
evalvacija. Šolam, vključenim v
mrežo, omogočajo izobraževan-
je, v letošnjem šolskem letu tudi
takšno brez kotizacije s področja
načrtovanja in evalvacije
zdravstvenovzgojnih programov
ter s področja komunikacije. Po-
nujene bodo delavnice na temo
Promocija čustvenega in dušev-
nega zdravja. Mreža omogoča
dostop do strokovne literature,
zdrave šole izdajajo tudi svoj bil-
ten, ki širi informacije in prime-
re dobre prakse. Ob tem bo seve-
da strokovna podpora Inštituta
za varovanje zdravja, sodelovan-
je s tujino, na dodatne finance pa
šole ne morejo računati, saj mi-
nistrstvo za projekt ne namenja
sredstev.
Šole, vključene v evropsko
mrežo, so izkušnje izmenjale na
1. konferenci evropske mreže
šol, ki je bila maja lani v Grčiji.
Po pogovoru so se izkristalizira-
le skupne točke in sklepi. Ude-
leženci so bili mnenja, da šole, ki
promovirajo zdravje, predsta-
vljajo glavno moč pri oblikovan-
ju generacije s povečanimi priča-
kovanji in visokimi izobraževal-
nimi dosežki. Bistveno pripo-
morejo k zmanjševanju neena-
kosti v družbi ter na ta način
prispevajo k zdravju in blaginji.
Na šoli se ustvarja pozitivna kli-
ma, ki vpliva na oblikovanje
medsebojnih odnosov, mladi
ljudje se odločajo, njihove
vrednote in stališča se razvijajo.
vki
LESKOVEC / ŠOLARJI BODO
PREDSTAVILI PROJEKTNO DELO
Ženitovanjski
obiiaji
Učenci OS Leskovec bodo ob kulturnem praz-
niku prikazali rezultate projektnega dela o
nekdanjih ženitovanjskih običajih v Leskovcu.
Tudi taki običaji so del naše kulturne dediščine,
zato ne smemo dovoliti, da bi utonili v pozabo.
Predstavitev bo v četrtek, 5. februarja, ob 16. uri
v dvorani GD Leskovec.
im
Marian TOŠ / 2
Sokolsko društvo Lenart
Slovenska šota je postala
močna opora slovenstva, ko je
postal nadučitelj narodnjak Ra-
doslav Kopič. To se je zgodilo
leta 1906, ko je biia v Lenartu
sprožena pobuda za ustanovi-
tev SOKOIJ^, 1909. leta je bila
zgrajena še nemška šola in iste-
ga leta so v njej pričeli pouk. V
nemško šolo so pošiljali otroke
vsi lenarški Nemci, pa tudi neka-
teri nemčurji, vendar je bilo ot-
rok premalo, zato so [ih v Lenart
vozili celo iz Zgornje Štajerske.
Te razmere je treba poznati,
saj sicer vloga SOKOLA v Lenar-
tu ni popolnoma jasna.
Tako kot ljudska šola po priho-
du Radoslava Kopiča za
nadučitelja leta 1906 je bila slo-
venska tudi pošta. Njen up-
ravnik Vladimir Fabian je bil
tudi prvi narodnjak Drugače
pa je bilo v tem času na davkari-
ji, saj so bili tam vsi uradniki ra-
zen kontrolorja Franca Krajnca
nemškega mišljenja in
prepričanja. Najvišji urad v trgu
je bil Okrajno sodišče, ki je v Le-
nartu v Slovenskih goricah
začelo poslovati sredi leta 1850.
Slovensko uradovanje se je
začelo sorazmerno pozno, šele
po prihodu Jožefa Kranvogla.
Sodišče je poskuša! najbolj slo-
venizirati Karel Weingerl, ven-
dar je naletel na veliko ovir pri
županu Mraviagu, zdravniku
Heinrichu Beneschu in odvet-
niku Karlu VVlttermannu. Med
drugim so ga poskušali odstra-
niti tudi z zasledovanji in podti-
kanji.
VVeingerja so leta 1890 pre-
mestili v Gornji Grad. Slovenske
tožbe pa je vlagal odvetnik Jan-
ko Leščnik (v Lenartu od 1886
do 1920). K njemu je prišel teta
1904 za koncipienta dr. MIlan
Gorišek, kasnejša duša na-
rodnega gibanja v Lenartu, pa
tudi gonilna sila lenarškega SO-
KOLA. Milan Gorišek se je osa-
mosvojit že leta 1910 in odprt
svojo pisarno. V njej so bili vsi
sodelavci nadvse aktivni pri na-
rodnem gibanju. To velja tudi za
Davorina Poliča, ki je bil telo-
vadni učitelj pri SOKOLU, sicer
pa napredni narodnjak. Na le-
narškem sodišču je odigral po-
membno vlogo tudi sodnik dr.
Ožbolt llaunlg, tipičen
predstavnik	avstrijskega
uradništva, sicer pa slovenske-
ga rodu iz Reberce na
Koroškem. Bil je precej omahlji-
ve narave, neodločen, s
precejšnjimi problemi v lju-
bezenskem življenju. Lenarški
SOLOK z njim "direktno ni po-
vezan", saj se mu ni hotel
pridružiti, ker ga je smatrat za
preveč politično društvo. Je pa
prav dr. Ožbolt llaunig kot sodni
starešina pri Lenartu dajal svo-
jevrsten pečat narodnim razme-
ram in življenju, čeprav je veljal
za precejšnjega političnega
omahtjivca. Zanimala ga je tudi
preteklost, zato je precej časa
posvečal raziskovanju lenarške
starejše zgodovine. Ožbalta
Itauniga pogosto zasledimo ob
tenarškem SOKOLU, mnogi pa
so ob izidu znamenitega Kont-
rolorja Škrobarja (napisal ga je
zdravnik pri Sv. Trojici dr. Alojz
Kraigher) meniti, da je prav on
glavni junak romana, Čeprav v
resnici ni bilo tako.
Ožbolt llaunig se je rodil 26. ju-
lija 1876 v Rebrci na Koroškem,
končal gimnazijo v Celovcu in
promoviral pravo na univerzi v
Gradcu. Za študij si je moral na-
jemati celo posojilo. 1908. leta je
prišel v tenarško sodišče, kjer je
hitro napredoval. Leta 1917 (to-
rej med prvo svetovno vojno,
op.p.) je postal okrajni sodnik,
teta 1920 pa je bil imenovan za
sodnega starešino. Ta položaj je
imel vse do upokojitve januarja
1940. leta. V Lenartu je spoznal
Julijano Spitzy, trgovko in po-
sestnico, s katero se je leta 1910
tudi poročil Kot uradnik se je
llaunig štel med tiste, ki so bili
državi in cesarju zvesti. Slo-
venskega rodu ni zanikat, pri
sodišču je sprejemal in reševal
slovenske vloge, v sodne komi-
sije jemal slovenskega zdravni-
ka in se tu in tam udeležil tudi
kakšne slovenske veselice. Ob
volitvah pa se je vedno umaknil
(ni se na primer udeležil občins-
kih volitev leta 1911, pri volitvah
za državni zbor 1912 pa je gla-
soval za nemškega kandidata
Rauterja, bojda iz nagajivosti
V desetletju pred prvo sve-
tovno vojno (pa tudi prej, op.p.),
torej v času pred in ob ustanovit-
vi lenarškega SOKOLA, je bilo
vodstvo slovenskega na-
rodnostnega gibanja v rokah
pripadnikov svobodnih intelek-
tualnih poklicev, ki so biti
neodvisni in so lahko zastopati
brezkompromisna radikalna
gesta. To velja predvsem za od-
vetnike (to je bila nasploh ena
od značilnosti narodnostnega
gibanja po štajerskih mestih in
trgih in torej Lenart ni bil izjema,
op.p.).
Zadnji nemški odvetnik pri Le-
nartu je bit Kari VVItermann, ki je
zapustil trg leta 1903 Od leta
1886 je imet odvetniško pisarno
v Lenartu zavedni Slovenec
Janko Leščnik, ki sicer v času
ustanavljanja Sokola v Lenartu
ni več opravljal svojega poklica
in je raje užival, spet se je pa
vračat v Lenart ob vsakih volit-
vah in oddajal glasove za slo-
venske kandidate. In k njemu je
prišel leta 1904 za koncipienta
dr. Milan Gorišek, ki se je že teta
1910 osamosvojil in odprt svojo
odvetniško pisarno. V njej so bili
vsi uradniki sodelavci na-
rodnostnega gibanja.
Dr. IVtitan Gorišek je izhajal iz
znane meščanske družine, rodil
pa se je 1. septembra teta 1878
v Celju. Mladost je preživljat v
Rušah, kamor se je preselit nje-
gov oče - zdravnik leta 1880.
Gimnazijo je obiskoval v Celju in
Pulju, pravo pa je študiral v Pra-
gi na Češkem, kjer je leta 1902
promoviral. Kot koncipient je
začel poklicno pot v Mariboru,
vendar je na povabilo prijatelja
Trstenjaka službo zamenjat za
tisto v Lenartu v pisarni znanega
slovenskega odvetnika dr. Jan-
ka Leščnika. Dr. Milan Gorišek
ni nameravat ostati v Lenartu za
dalj časa, le nekaj mesecev,
vendar so ga razmere v trgu
vzpodbudile k odločitvi, da je v
kraju ostal vse do izbruha 2.
svetovne vojne In mu dal ustvar-
jalni pečat tako na na-
rodnostnem, kulturnem, poli-
tičnem in gospodarskem
področju. Bil je tudi lenarški
župan, ki je odločilno prispeval
k razvoju in napredku tega dela
Slovenskih goric. Zagotovo je
povsem na mestu ocena, da je
bil dr. Milan Gorišek duša vsega
naprednega gibanja v Lenartu.
Iz Prage, kjer je študiral pravo, je
prinesel v Lenart napredne ide-
je, zavzemal se je za na-
rodnostno vprašanje in zagovar-
jal radikalno smer. Omožil se je
s hčerko slovenskega deželne-
ga poslanca Pranja Robiča. V
nekaterih dosedaniih zapisih
lahko zasledimo celo. da je bil
tudi po pričevanju sodobnikov
zeto odkrit, ljubezniv in šaljiv,
ljudje pa so mu nekoliko zameri-
ti, da je bil pri rubežu nepo-
pustljiv oz. je izsiljevat terjatve.
Kot svobodomiseln mlad odvet-
nik, ekonomsko praktično
povsem neodvisen, je dr,
Gorišek postopoma postajal
zelo vpliven tržan in se je rad
družil z naprednimi stanovskimi
kolegi, odvetniki in notarji. Sprva
je dobro sodeloval tudi z notar-
jem Franjem Štupico. Ta je bil
po rodu iz Dolenjske, saj se je
rodil v Ribnici, pred prihodom v
Lenart pa je bil do aprila 1906
notar v Tržiču na Gorenjskem. V
Lenart je prišel kot liberalec,
ustnavil Narodno napredno
stranko in v narodnem pogledu
zastopat radikalno smer. Sode-
loval je tudi pri lenarški posojilni-
ci, nato pa leta 1907 skupaj z
Goriškom. Leščnikom in drugi-
mi ustanovil Glavno hranilno In
posojilno društvo Slovenskih
goric. Posojilo je dajat brez
jamstva, iz društva izstopil in se
počasi oddaljeval od narodno
napredne stranke ter prestopil h
klerikalcem
Glavna hranilnica in posojilni-
ca Slovenskih goric se je posto-
poma zeto okrepila in postala
močan denarni zavod, ki je bil v
Lenartu v liberalnih rokah (12).
Glavna pisarna Milana Goriška
je bila v 1. nadstropju zgradbe
nasproti lenarške ljudske šole
(danes je to stara šolska
zgradba na Trgu osvoboditve,
poleg cerkve, op.p.).
6
četrtek, 29. januar 1998 - tedn|||

SREDISCE OB DRAVI / NARAVOVARSTVEN I KI PREDLAGAJO USTANOVITEV KRAJINSKEGA PARKA
Ljudje se ne zavedamo
bogastva na svojem dvorišiu
KRAJEVNA SKUPNOST SREDIŠČE JE PROTI USTANOVITVI KRAJINSKEGA PARKA • PARK MED ORMOŽEM IN SR|
DIŠČEM BI MERIL ČEZ 1000 HEKTARJEV • OD DRAVI NAJDEMO MNOŽICO ZAŠČITENIH OGROŽENIH RASTLINf
KIH IN ŽIVALSKIH VRST
Na zadnji lanskoletni seji
ormoškega občinskega sveta so
svetniki z dnevnega reda umak-
nili odlok o razglasitvi naravnih
znamenitosti v občini, v katerem
bi se na predlog Zavoda za
varstvo naravne in kulturne
dediščine odločili za za ustano-
vitev krajinskega parka Središče
ob Dravi. Pobudniki za razglasi-
tev parka so Društvo za opazo-
vanje in proučevanje ptic Slove-
nije, Lovska družina Ormož,
Lovska družina Središče in
Ribiška družina Ormož.
Točka je bila umaknjena z
dnevnega reda, ker se je svet kra-
jevne skupnosti Središče opre-
deljil proti krajinskemu parku.
Kot razlog so navedli, da bi "nje-
gove določbe in prepovedi
povzročile večjo gospodarsko in
drugo škodo lastnikom in kra-
janom ter krajevni skupnosti kot
celoti". Naravovarstveniki, ki si
prizadevajo območje ohraniti
takšno, kot je, pravijo, da ne bo
nihče utrpel škode, da ni nobe-
den od lastnikov zemljišč
ogrožen. Vsi bodo še naprej rabi-
li zemljišča in gozdove tako, kot
so jih doslej. Gre le za prizade-
vanje, da se ustavi nadaljnje
uničevanje okolja in se ohrani
obstoječe stanje. Lastnik, ki pa
bi bil zaradi naravovarstvenega
posega gospodarsko prizadet, pa
bi lahko iz tega naslova dobil
odškodnino.
Namen krajinskega parka je
območje varovati za krajane in
ne proti krajanom. Zgodili so se
že različni nedopustni posegi na
bodočem varovanem območju:
trening motokrosa, divje tabor-
jenje, redno odlaganje odpadne-
ga, tudi strupenega, materiala.
Neorganizirani ribiči posekajo
velike količine obrežne vegetaci-
je, posamezniki se v otoke vozijo
z avtomobili, na protizakonit
način lovijo ribe in divjad.
Varstveni režim, ki je predviden
za krajinski park, je povzet iz
predpisov, ki v Sloveniji že velja-
jo, zato ne predstavlja nikakršne
novosti, kvečjemu dosledno
upoštevanje že zavezujočih pra-
vil. Po mnenju naravovarstveni-
kov bi bilo varovalno območje
tudi močan argument za hitro
ureditev gramoznice, ki jo kraja-
ni nujno potrebujejo. Le na tak
način bo mogoče preprečiti na-
daljnje uničevanje rečnega sveta.
Z ureditvijo parka lastniki kme-
tijskih zemljišč in gozdov ne
bodo prizadeti.
Ustanovitev krajinskega parka
bi bila izjemna turistična prido-
bitev, hkrati pa seveda tudi kul-
turno dejanje in obveza Sloveni-
je glede na sprejete mednarodne
dokumente. Da pa bodo po-
budniki za ustanovitev parka
krajanom razjasnili vse nejas-
nosti in odgovorili na vprašanja,
ki se porajajo, bodo v Središču v
pričetku prihodnjega meseca or-
ganizirali okroglo mizo.
Predlog zaščite območja se
opira na poziv mednarodne or-
ganizacije UNESCO in na slo-
vensko nacionalno strategijo
varstva narave, ki priporočata
zavarovanje vsaj ene petine
državnega ozemlja, ter na
različne konvencije, predpise in
priporočila Evropske unije. Za
krajinski park predlagajo
območje od Ormoža do Središča
ob Dravi v dolžini 10 in širini 1
kilometra ob starem toku reke
Drave. Park bi bil razdeljen v
dve varovalni območji. Površina
celotnega parka bi znašala 1023
hektarjev, ožjega varovalnega
območja pa naj bi bilo 409 hek-
tarjev. Pobudniki poudarjajo, da
je zaščita nujna zaradi smotrne-
ga izkoriščanja naravnih dobrin,
sodobnega varstva pred poplava-
mi, ohranitve značilne krajinske
podobe, ki ima za občino, regijo
in državo izjemno ekološko, kul-
turno in estetsko vrednost.
Pokrajina ob Dravi skriva
vrsto presenečenj in dragocenos-
ti - od ormoškega jezera do Sre-
dišča je kar 17 brzic v skupni
dolžini 1600 metrov, številne ro-
kave, zavoje, otoke, prodišča in
trstišča. Na tem območju je najti
številne redke in ogrožene
živalske in rastlinske vrste z
"rdečih" seznamov, to je sezna-
mov ogroženih vrst. Med rastli-
nami so to rakitovec, trobelika,
močvirska logarica (močvirski
tulipan), nemški strojevec in tri-
robi biček. V poplavnih gozdo-
vih in na njihovem obrobju živi-
jo vidre, ki so zaradi uničevanja
vodotokov v Evropi eden najbolj
ogroženih sesalcev. Na poljih
med reko in železnico je tudi
edini znani življenjski prostor
hrčka v Sloveniji. Številni so
tudi ogroženi predstavniki pla-
zilcev: želva močvirska skledni-
ca, kobranka, navadni gož, sle-
pec, smokulja, belouška, mar-
tinček, pozidna kuščarica in na-
vadni zelenec. Pester in šte-
vilčen je živelj dvoživk. Poleg
potočnega piškurja živi na tem
delu Drave 42 vrst rib, 17 vrst je
ogroženih. V potoku Trnava je
bogato zastopan potočni rak, v
zalivih in mrtvicah pa živijo tri
vrste školjk, zelo pogosta je brez-
zobka, ter polža veliki mlakar in
roženi svitek. Na območju Sre-
dišča je bilo registriranih kar 41
vrst kačjih pastirjev, vrsta
Aeschna viridis pa v Sloveniji
živi samo na tem območju.
Eno največjih in najbolj spek-
takularnih bogastev tega predela
pa predstavljajo ptice. Doslej so
ugotovili 105 vrst gnezdilk, od
tega kar 51 vrst z rdečega sezna-
ma: črna štorklja, kreheljc, raca
sivka, grahasta tukalica, bregul-
jka, rečni in trstni cvrčalec, ta-
mariskova trstnica in škrlatec.
Velika bobnarica in kvakač
gnezdita tukaj le občasno. Za
črnogrlega ponirka je območje
edino gnezdišče v panonski Slo-
veniji, za polojnika pa edino
znano gnezdišče v državi izven
obalnega pasu. Stalna prisotnost
največjega evropskega orla - be-
lorepca kaže, da ta vrsta tu gnez-
di že nekaj let. V obdobju prezi-
movanja so bile ugotovljene 104
vrste ptic, med njimi so številne
redke: beločela, njivska in siva
gos, vse doslej registrirane vrste
rac v Sloveniji, med njimi števil-
ne vrste, ki so značilne za morja.
Območje je pomembno tudi v
času selitve, ko ga preletajo de-
settisoči primerkov paleark-
tičnih selivk in se tukaj tudi us-
tavljajo. Območje sodi v slo-
venskem merilu med ornito-
loško nedvomno najbogatejša
območja, uvrščeno pa je celo na
seznam evropsko pomembnih
ornitoloških območij.
Za dobro vsega, kar po tej sre-
diški zemlji leze in gre, lahko
upamo, da se bodo lastni!^'
zemljišč in naravovarstveniki "
ustanovitvi krajinskega parka
lahko dogovorili kot dobri goS'
podarji, ki vedno gledajo na tO'
da otrokom zapustijo več, kot so
imeli sami. Tudi rib, rakoV'
ptičev...
Fotografije: Bofl^
Koievaf
vkl
Priba
Čopaste črnice
Poljska prepelica je zelo ogrožena vrsta in je
zaščitena
Del bodočega krajinskega parka
Značilen dravski motiv - kalužnica
Mala uharica
Trirobi biček ima edino
znano rastišče nedaleč
Središča ob Dravi
Ob Dravi je edino ras-
tišče rakitovca (belega
trna) pri nas. Drugod je
najti le posamezne
grme, zaradi regulacije
rek pa rastlina izginja po
vsej Evropi.
h^ednik - Četrtek, 29. januar 1998
7
TEDNIKOV KLEPET / »AMERIŠKA« PTUJČANKA VESNA REBERNAK
Amerika je obljubljena dežela le
tolikof kolikor sam sebi obljubiš
v predprazničnem vrvežu, ko so Ptuj zapolnili tudi tisti, ki jih je pot odpeljala od doma, sem sredi stoterih znanih
in manj znanih obrazov zagledal tudi Ptujčanko "naše" generacije Vesno Rebernak, ki že dobro desetletje živi in
dela v Ameriki, njeno delo pa je tako ali drugače vseskozi povezano tudi s Ptujem. Več kot dober razlog torej za
klepet o življenju v "obljubljeni deželi", odnosu do domovine in rodnega mesta, ki bo morda zanimal tudi mnoge
med vami, dragi bralci.
TEDNIK: Vesna, kdaj in zakaj
vas je pravzaprav pritegnila
Amerika?
"Že od nekdaj me je mikal tuji
svet, želja po neznanem; mikala
so me tuja ljudstva in njihove
navade, oddaljene dežele, pose-
bej tiste, za katere so značilne
multikulturne in etnične po-
sebnosti ter strpnost v medčlo-
veških odnosih. In to prav goto-
vo je Amerika, konkretno
Združene države, čeprav se
mnenja o njej seveda razhajajo.
Naslednji razlog, ki je seveda
tehtnejči, je bila želja po nabi-
ranju izkušenj v stroki, na-
tančneje podiplomski študij ar-
hitekture na University of Illi-
nois v Chicagu. Ob študiju na
tretji stopnji sem se tudi redno
zaposlila in odtlej že vsa leta de-
lam kot arhitektka. V času svoje-
ga bivanja v Ameriki sem
spoznala veliko delovnih in
osebnih prijateljev in lahko
trdim, da sem se v novo okolje
kar hitro in uspešno vključila."
TEDNIK: Kakšni občutki vas
obhajajo, ko se takole po en-
ajstih letih sprehajate po Ptu-
ju? Ali se je veliko spremenilo,
na bolje ali na slabše?
"Glede na to, da vzdržujem
redne stike s svojimi starši in po-
klicnimi kolegi, sem v glav-nem
seznanjena s pomembne-jšimi
dogajanji v Sloveniji. Tudi slo-
venski tisk mi pri tem pomaga.
V Sloveniji sem bila med-tem že
nekajkrat in ugotavljam, da se
mnoge stvari spreminjajo, neka-
tere na bolje, mnoge pa niso
takšne, kot bi lahko bile. Ne-
davne družbene spremembe še
niso prinesle vsega, česar smo se
nadejali, zlasti kar zadeva social-
ne razlike in razlike med pokra-
jinami. Formalna demokratična
fasada še ni zagotovilo za gospo-
darski razvoj. O tem bi se dalo še
razpravljati.
Neprijetno me preseneča med
drugim tudi to, da Slovenija s
svojo promocijo v mnogočem
greši. Namesto da bi svetu
predstavili vse razsežnosti svoje
bogate nacionalne kulture, se v
jezikovnem in tudi siceršnjem
pogledu prostovoljno "potujču-
jemo". Prav motijo me očitna po-
snemanja tujih pogovornih fraz
in "mašil", motijo me neslo-
venska imena podjetij in loka-
lov, vsiljivo in neokusno poslov-
no oglaševanje. Kakšna
osvežitev je prebrati naziv
podjetja "Klas", videti gostišče z
imenom "Pri kolovratu", "Ur-
banček" in podobno. Le od kod
so se vzeli "Family Shop", "Hol-
lywood Store", "Bulls Eye" in po-
dobno?!. Če je to posledica poja-
va globalizacije oziroma nastan-
ka "globalne vasi", ne vem, kako
prevajate "global village" v Slo-
veniji, potem se jaz raje poisto-
vetim z nazivom Slovenska vas.
V Ameriki je trenutno priso-
ten močan trend promocije raz-
nih etničnih skupin, ki se vsaka
predstavlja v svoji najizvirnejši
luči in to zelo uspešno. Globali-
zacija je pri nas postala le "ame-
rikanizacija" v najslabšem pome-
nu besede. Poudarek naj bi bil
na ohranjanju lastne identitete v
okviru širšega prostora oziroma
"globalne vasi".
TEDNIK: Zanima me, kako
ste v ZDA spremljali dogodke
ob osamosvojitvi Slovenije?
"Z osamosvojitvijo Slovenije
sem se srečala neposredno in to
natanko na dan, ko je usodnega
dne, junija 1991, prišlo do prve-
ga spopada slovenskih teritorial-
cev z jugoslovansko vojsko v
Trzinu pri Ljubljani. Tistega
jutra sem bila kot delegatka 1.
zasedanja Slovenskega kongresa
s starši namenjena v Ljubljano.
Zaradi cestne zapore v
Domžalah smo se žal morali po
stranskih poteh vrniti v Ptuj. V
ZDA so slovensko osamosvoji-
tev sprejeli najprej z določeno
zadržanostjo, nato pa pozitivno.
Razumljivo je, da so Američani
potrebovali nekaj več časa, da so
dojeli, za kaj pravzaprav gre."
TEDNIK: Ali v ZDA resnično
vedo za Slovenijo, jo razlikuje-
jo od Slovaške ali nas trpajo v
balkanski oziroma jugoslo-
vanski koš?
"Res je, da so na splošno bolj
seznanjeni s pojmom bivše Jugo-
slavije, in res je, da nas često za-
menjujejo s Slovaško. Za Am-
eričane obstajata dve Evropi: za-
hodna in vzhodna, in nas so žal
uvrščali med vzhodnjake. Slove-
nija prej za njih ni bila poseben
geografski pojem. Šele z nekaj-
letnim nenehnim objavljanjem o
vojni na Balkanu so nas zaznali
in nam sedaj priznavajo status
samostojne države in članice
Združenih narodov."
TEDNIK: Koliko in v čem vse
je po vašem zahodni svet pred
nami?
"Zahodni svet je pred nami v
marsičem, v dobrem in slabem.
Za nas bi morali biti zanimivi
predvsem tisti dosežki razvitih
dežel, ki bi nas vzpodbujali k na-
predku. Sicer pa vprašanje zah-
teva širšo razlago z različnih
področij, kar bi bilo preobširno
za ta pogovor."
TEDNIK: Kakšna je po
vašem primerjava Slovenije z
drugimi postkomunističnimi
državami v tranziciji?
"Premalo poznam današnje ra-
zlike med vzhodnimi postkomu-
nističnimi državami in Sloveni-
jo, da bi glede tega lahko dala
kakršnokoli oceno. Zdi se mi pa,
da kategorizacija "postkomunis-
tična država v tranziciji" v celoti
niti ne ustreza, saj se je naš
družbeni sistem v mnogočem
razlikoval od držav vzhodnega
bloka in je bil v mnogočem bolj
odprt. Vsi dobro vemo, da je Slo-
venija kot del nekdanje
neuvrščene države v vsem
prednjačila pred drugimi."
TEDNIK: Ali še vedno velja
mit o Ameriki kot obljubljeni
deželi?
"Na kratko: mit o Ameriki je
predvsem posledica dolgoletne
učinkovite promocije uspešnega
razvoja v zadnjem stoletju. V
tem obdobju se je Amerika uvel-
javila kot najrazvitejša svetovna
velesila v gospodarskem, poli-
tičnem in vojaškem pogledu.
Mit oziroma "ameriške sanje" so
v Ameriki že stvar preteklosti,
zunaj nje pa ta pojem še vedno
zveni kot idilična vaba, ki lahko
marsikoga tudi razočara.
V glavnem: Amerika je izzival-
na, je raznolika, zanimiva, pri-
jazna, pa tudi stroga in celo kru-
ta, v marsičem je tudi protislov-
na. Tudi njeni ljudje so v
glavnem takšni: delavni in
sproščeni, prizanesljivi, tole-
rantni, pripravljeni pomagati
človeku v stiski. Skratka: to je
multikulturni svet različnih
barvnih odtenkov. Amerika je
obljubljena dežela le toliko, koli-
kor sam sebi obljubiš, da boš
vztrajal. Moram pa dodati tudi
to, da je Amerika za razliko od
zahodne Evrope neprimerno
bolj naklonjena tujcem in nanje
ne gleda zviška."
TEDNIK: Se tujec v Ameriki
dandanes težje uveljavi kot
pred leti?
"Nasploh je pot do uspešne
osebne uveljavitve v ZDA zelo
raznolika, odvisna pač od oko-
liščin, krajev in dejavnosti, ki jo
želite opravljati. Na to najbolj
vpliva osebna poklicna priza-
devnost in vztrajnost, in kar je
tam zelo pomembno, vse je po
načelu selektivnosti v ameriški
družbi odvisno pač od tega,
kakšen poklicni profil potrebu-
jejo in kaj konkretno lahko indi-
vidualno nudiš. Torej velja kruti
zakon ponudbe in povpraše-van-
ja."
TEDNIK: Kakšna pa je po-
vezanost, organiziranost Slo-
vencev v Ameriki? Ali ste orga-
nizirani v mestu, kjer živite, in
kako?
"Slovenski rojaki so organizi-
rani na različne načine, glede na
poklicna, stanovska, verska, kul-
turna in druga nagnjenja.
Osebno sem bila vključena v de-
lovanje slovenskega izseljeništva
na razne načine. Nekaj časa sem
sourejala del tedenskega časo-
pisa za ameriške Slovence Pros-
veta, projektirala sem Slovenski
kulturni dom v Chicagu, ki je
namenjen Slovencem v ZDA in
Kanadi. Organizirala pa sem
tudi raznorazne kulturne prire-
ditve, kot so nastopi pevskih
zborov, med drugim tudi turne-
jo mešanega mladinskega
pevskega zbora iz Ptuja, nastope
plesnih skupin, razstave in po-
dobno. Bolj ali manj sem bila
vseskozi udeležena pri organizi-
ranju občasnih srečanj slovens-
kih kulturnih delavcev raznih
področij, kot so literatura, film,
glasba in slikarstvo.
Pred nekaj leti sem ustanovila
in vodila humanitarno organiza-
cijo za pomoč beguncem iz Bos-
ne in Hercegovine, Bridge for
Humanity, prek katere sem prav
tako organizirala veliko kultur-
nih prireditev, med katerimi je
bila zame najpomembnejša foto-
grafska razstava "Destrukcija
dveh zgodovinskih mest: Saraje-
va in Mostarja", ki je trajala kar
nekaj mesecev in je naletela na
velik odmev pri ameriški publi-
ki. Razstava je ponazarjala
uničenje dveh mest, katerih ar-
hitektura je pričala o nekajsto-
letnem multikulturnem razvoju.
Obe mesti sta se nemoteno razvi-
jali, preživeli stoletja okupacij
tujih narodov, nista pa uspeli
ubežati svojim lastnim naro-
dom, v enem samem trenutku
sta postali žrtev svoje lastne sa-
morazdiralne moči.
Prevajala sem tudi za potrebe
Mednarodnega sodišča za vojne
zločine v Haag-u, bila aktivna
pri Amnesty International. Med
drugim sem pripeljala v Ame-
riko prek trideset srednješolcev
iz Bosne, da so lahko nadaljevali
šolanje, itd. Vse to, kar sem sedaj
naštela in na kar sem izredno po-
nosna, mi je pravzaprav pomaga-
la doseči Amerika s svojim
načinom razmišljanja, ki
vzpodbuja prostovoljno huma-
nitarno delo, ki trdi, da smo vsi
ljudje enaki, ki raje neguje prija-
teljstvo kot sovraštvo, ki je
strpna do sočloveka, pa najsi bo
le-ta rumen, rdeč, črn, bel, inva-
lid itd. To so teme, o katerih bi
se dalo na veliko razpisati, mor-
da bi morala naša družba bolj
poskrbeti za to, kako oplemeni-
titi mladega človeka, ne pa kako
ga napraviti čim bolj pridobit-
niškega."
TEDNIK: Ker dobro obvlada-
te slovensko in angleško, ste
bili že večkrat uspešna preva-
jalka, ob obisku predsednika
Kučana v ZDA pa ste konec
lanskega leta bili uradna preva-
jalka predsedniku Clintonu.
Kakšni občutki so vas navdaja-
li?
"Res je, vse moje delo, ki sem
ga že navedla, je pripeljalo do
tega, da občasno tudi prevajam
za potrebe US State Departmen-
ta (ameriškega zunanjega mi-
nistrstva). Naneslo je, da sem se
tako tudi znašla v svetu, kjer sem
od časa do časa priča kakšnemu
zgodovinskemu trenutku. In
takšen je prav gotovo bil trenu-
tek, ko sem bila določena za pre-
vajalko predsedniku Clintonu
ob njegovem srečanju s slovens-
kim predsednikom Mila-nom
Kučanom. To je bila zame iz-
redno vznemirljiva, častna in
obenem prijetna priložnost. Ob
takšnih priložnostih človek vidi
marsikaj, marsikoga spozna in se
tudi marsičesa nauči. Spoznala
sem, da je ameriški uradni pro-
tokol dognan, obenem pa
sproščen. Predsednika Clinton
in Kučan sta si v marsičem po-
dobna - oba sta prisrčna,
sproščena in neposredna."
TEDNIK: Kakšno pa je bilo
za vas to srečanje v zakulisju?
"Svoje zakulisje ima vsaka drž-
ava, vsak režim, vsaka stranka,
vsak lobby. Tudi podjetja. V za-
kulisje se pririnejo le nekateri.
Lahko pa se v zakulisju rojevajo
tako dobre kakor tudi škodljive
in celo nevarne reči. Osebno pa
nisem privrženec zakulisja."
TEDNIK: Sicer pa se radi
vračate v rodni Ptuj in Sloveni-
jo. Kako pogosto?
"Vsake toliko časa prihajam
domov, predvsem v Ptuj in
Ljubljano. Ljubim svojo deželo,
posebno stara vaška naselja, ki
jih je pa na žalost vedno manj.
Moj najljubši del Slovenije je
Kras s svojimi kamnitimi zido-
vi, ki se skoraj spajajo z naravo.
Zdi se mi, da je ta del Slovenije
še najbolj ohranil svojo prvobit-
nost. Zelo nerada vidim, kako so
se na podeželju razpasli novi ob-
jekti kot "novotvorbe", ki jih
nihče ne more ukrotiti. Pojavlja-
jo se objekti neidentificiranih
stilov, ki nimajo kaj dosti skup-
nega s prostorom, katerega del
naj bi postali in v katerega bi
morali biti vraščeni.Ljudje so
vse bolj obremenjeni s svojim
lastnim svetom, vse manj si pri-
zadevajo biti del celote, in to se
odraža tudi v arhitekturi.
Na srečo so zgodovinska mes-
ta, kot so Ptuj, Ljubljana in Ma-
ribor, še uspela ohraniti svoja
stara mestna jedra. Zdi se mi,da
so se zelo potrudili pri projektu
prenove starega Lenta v Maribo-
ru, kjer so šli tudi korak dlje in
uspeli združiti staro z novim v
zelo harmonično celoto. Nekako
tako tudi vidim v bodočnosti
uspešno povezavo starega in no-
vega dela Ptuja; pri tem mislim
predvsem na uspešnejšo poveza-
vo mesta s Termami in nasploh
na povezavo starega mestnega
jedra z ostalimi predeli mesta.
Ne poznam usode objektov
stare vojašnice ob Potrčevi cesti,
vendar se mi zdi, da obstaja tu-
kaj neizmeren potencial, nasp-
loh pa se omenjena cesta vleče
kot "jara kača". Vse od mojih
gimnazijskih let, in tega je že kar
25 let, ni ob tej ulici zraslo nič
zanimivega, in vendar je to na-
jmočnejša povezava novega dela
mesta s starim. Zal pa mi je, da
so nekoga motile stare smreke
blizu vhoda v bolnišnico in da
jih danes ni več."
M. Ozmec
VVASHiNGTON 22.9.1 997:KUCAN IN CLINTON
FOTO:SRDJAN Žl VULOVI Č/BOBO
Ptujčanka Vesna Rebernak v eni svojih zadnjih in pomembnejših nalog, ko je bila ob obisku
slovenskega predsednika Milana Kučana uradna prevajalka predsedniku ZDA Billu Clintonu.
8
četrtek, 29. januar 1998 - tedn|||
NEMŠKA MANJŠINA PRI NAS / POGOVOR Z DR. MARJANOM ŽNIDARIČEM
Avlohhme nemške manisme pri nas ni vei
Slovenci smo po osamosvojitvi pogosto tarča zahodnih in
severnih sosedov - Italijanov ter Avstrijcev. Kadarkoli se jim
zazdi ali ko imajo notranje težave in probleme, ki jih želijo
prikriti pred domačo ali svetovno javnostjo, nas pričnejo iz-
siljevati, še posebej v času, ko se Slovenija resno pripravlja
na vstop v Evropsko skupnost. Tega prej, ko smo bili v
skupni večji državi, niso upali počenjati, z majhnimi pa je
lažje obračunavati, predvsem ko je potrebno prikriti grehe
in napake preteklosti, pa naj bo to obdobje med obema vo-
jnama in vojni čas, tako usodno povezan z nami, ali povojni
čas in njihovo ne preveč zgledno ravnanje s slovensko
manjšino. Tako Avstrijci v zadnjem času na veliko mahajo z
nemško oziroma staroavstrijsko manjšino pri nas.
V zadnjem času je bilo glede
vprašanja nemške manjšine pri
nas povedanih veliko besed ter
prelitega mnogo črnila. Vse bolj
pa se zdi, da gre pri tem tudi za
vprašanje vračanja po vojni na-
cionaliziranega premoženja, za
katerega je prenekateri
predstavnik nemške manjšine,
živeč bodisi v Avstriji ali
Nemčji, dobil z vojno odškodni-
no vse povrnjeno. Ob vsem tem
se upravičeno sprašujemo, ali
ne postajamo narod brez zgodo-
vinskega spomina, še posebej ko
je sosedom naša dnevna politika
za njihovo "podporo" ob
vključevanju v NATO ali EU
pripravljena vse napake iz pre-
teklosti in tudi sedanjosti
gladko pozabiti in se sama posu-
ti s pepelom lastne krivde.
Zanimivo je bilo tudi prelista-
ti knjigo "Der Weg in die neue
Heimat" - "Pot v novo domovi-
no", zbornik folksdojčerjev, ki je
izšel 1988. leta v Gradcu. V njej
razni pisci pišejo o usodi
Nemcev, tudi na tleh tako
imenovane Spodnje Štajerske.
Tako je Oswald Werther v pris-
pevku "Steiermark von 1918 bis
1945" ( Štajerska v času med
1918 do 1945) na strani 48 zapi-
sal: "Koijec 1946 na območju
Spodnje Štajerske praktično ne
živi noben Nemec več."
Ali obstaja pri nas nemška
manjšina, kako je z ustanavljan-
jem takih društev, kot je bila v
lanskem avgustu želja skupine
ljudi v Pesnici pri Mariboru, da
bi ustanovili društvo
Volksdeutscher Heimantbund?
O teh problemih smo se pogo-
varjali z ravnateljem Muzeja na-
rodne osvoboditve iz Maribora
dr. Marjanom Žnidaričem,
domačinom iz ptujske občine.
PROBLEM
NEMŠKE
MANJŠINE PO
LETU 1918
Dr. Marjan Žnidarič:
"Vprašanje nemške manjšine na
Slovenskem ima dolgo predzgo-
dovino in posega že stoletja na-
zaj, saj se je severna meja neneh-
no pomikala proti jugu, tako da
smo se Slovenci šele v Slomško-
vih časih znašli v tistih okvirih,
v katerih smo še danes, medtem
ko se je meja prej 750 let pomi-
kala proti jugu. Vprašanje
manjšine je politično vprašanje,
hkrati pa tudi vprašanje zgodo-
vinske stroke, če jo bo politika
upoštevala ali ne. V končni fazi
bo odločitev o nemški manjšini
na Slovenskem politično. Stro-
kovnjaki v tem trenutku
pripravljajo zgodovinsko študi-
jo, na osnovi katere bi se politi-
ka lažje odločala."
Problem manjšine je večplas-
ten, je poudaril dr. Žnidarič, ta
večplasmost pa se je pričela
zlasti po letu 1918, ko je
razpadla avstro-ogrska monarhi-
ja in se razvijal v več fazah. Ena
teh faz je bilo obdobje prve Ju-
goslavije, ko je nemško govoreča
manjšina bila na Slovenskem,
zlasti na Štajerskem, izredno
močno prisotna tako številčno
kot ekonomsko. Posebno pogla-
vje, ki je pravzaprav usodno za
to manjšino po vojni, je obdobje
druge svetovne vojne in nacis-
tične okupacije. Tretje obdobje
je čas po vojni, četrta faza pa
obdobje po letu 1955, po podpi-
su avstrijske državne pogodbe,
in vse do današnjih dni.
TEDNIK: Verjetno ne bo
odveč, da za lažje razumevanje
sedanjosti povemo kaj več o
teh posameznih obdobjih.
Dr. Marjan Žnidarič: "Konec
monarhije je za nemško govo-
reče ljudi na Slovenskem pome-
nil šok. Če govoriva iz zornega
kota Štajerske, so bili Slovenci v
graškem deželnem zboru
manjšina, Nemci pa večina. Slo-
vencev je bilo takrat v kronovini
Štajerski približno 29 odstot-
kov. Z letom 1918, z nastankom
jugoslovanske države, se to spre-
meni in tudi statistični podatki,
ki so v starih avstrijskih štetjih
kazali, da bi naj bilo na Slo-
venskem krepko preko 70 tisoč,
po drugih podatkih celo preko
100 tisoč nemškega življa,
upoštevaje tudi Kočevske
Nemce, so se sedaj močno spre-
menili. Nemcev je bilo po letu
1918 oziroma 1921 bistveno
manj. Gre za nekaj deset tisoč
prebivalcev, številka pa se je
vrtela okoli 28 tisoč. Pri tem je
seveda potrebno upoštevati dvo-
je: na eni strani avstrijska štetja
po pogovornem jeziku, ki so
bila nerealna, zlasti če vemo, da
so v mestih Spodnje Štajerske k
nemško govorečim po pogovor-
nem jeziku šteli tudi mnoge lju-
di slovenskega porekla, ker so
pač bili zaposleni pri nemškem
tovarnarju, trgovcu ali obrtniku
in jih je ta pri štetju prijavljal
kot nemško govoreče. Ker pa
starojugoslovanska štetja posta-
vijo za osnovo materni jezik, je
število Nemcev takoj nižje, de-
loma pa tudi zaradi množičnega
izseljevanja državnih uradni-
kov, ki slovensko niso znali ali
se niso želeli zaposliti v slovens-
kih uradih in so zato izgubili
službe. Nekaj pa je bilo tudi na
silo preseljenih iz prve Jugosla-
vije, tako da so potem številke
močno padle. Kljub vsemu pa je
potrebno reči, da je ta manjšina
med obema vojnama imela še
vedno okoli 30 tisoč pripadni-
kov in da je bila ekonomsko
izjemno močna. Ob vsem tem
pa je imela močan politični
vpliv, še posebej v treh mestih:
Mariboru, Ptuju in Celju, kjer
sta bili trgovina in obrt še vedno
tradicionalno v njihovih rokah.
Ključna in najusodnejša pre-
lomnica za nemško manjšino v
času med obema vojnama na
Spodnjem Štajerskem in nasp-
loh v Sloveniji pa je bil pričetek
nacizma. Podatki in raziskave
doslej kažejo, da se je pretežni
del nemško govoreče manjšine
za razliko od Avstrije same do-
kaj zgodaj, že takoj po letu 1933,
v pretežni meri deklariral za na-
cionalsocializem in pričel z
njim simpatizirati. Po poskusu
nacističnega državnega udara v
Avstriji 1934. leta se je večina
pučistov, ki so se morali umak-
niti iz Avstrije, zatekla v Jugo-
slavijo ter dobila največjo oporo
prav pri manjšini v Mariboru.
Se bolj pa se je to pokazalo 1938.
leta, po priključitvi Avstrije k
nemškemu rajhu. Med Slovenci
na eni ter Nemci na drugi strani
ni bilo več normalnega sožitja.
Leto 1941 je pomenilo do-
končno zarezo in razkol med
obojimi, zlasti z nacističnimi
načrti genocida nad Slovenci, ki
so imeli za posledico povračilne
ukrepe takoj po vojni, ko je
večina pripadnikov nemške
manjšine v dveh letih tako
rekoč izginila. Tako po letu
1947/48 lahko govorimo samo še
o ostankih ostankov te
manjšine, kar kažejo tudi statis-
tični podatki do leta 1991. Pri
zadnjem štetju, če gledamo sku-
paj pripadnike Avstrijcev in
Nemcev na Slovenskem, se je ta
številka za malenkost popravila.
Sicer pa je potrebno reči, da je
nemško manjšino v avtohtonem
pogledu uničil nacizem. Koli-
kor jih niso uspeli nacisti, jih je
zaradi povračilnih ukrepov in
zaradi splošnega trenda svetov-
ne politike likvidirala nova ju-
goslovanska oblast bodisi z iz-
gonom, zapori ali konkretnimi
fizičnimi uničenji. Globalno
gledano je manjšina tako rekoč
izginila z jugoslovanskega
ozemlja in po statističnih podat-
kih, ki jih kažejo povojna štetja,
so pri nas ostali sami še nekateri
pripadniki te manjšine. V teh
številkah pa je potrebno hkrati
videti še druge elemente, saj gre
v novejšem času za ekonomsko
emigracijo, mešane zakone in
kasneje za mešane zakone iz
tako imenovanih zdomskih
družin in vrsto drugih stvari.
Za natančno opredelitev, kaj
se skriva v številkah, ki jih pri-
našajo podatki o štetjih leta
1953, 1961, 1971, 1981 in 1991,
bi bilo potrebno analizirati sta-
tistične popise prebivalstva za
posamezna desetletja in na os-
novi tega šele ugotoviti, v ko-
likšnem deležu so pri teh števil-
kah, kot kaže štetje 1991, pri-
padniki nemške nacionalne pri-
padnosti."
OBUJANJE
NACISTIČNIH
DRUŠTEV
TEDNIK: V lanskem avgustu
smo bili priča poskusa ustano-
vitve organizacije Heimatbund
v Pesnici pri Mariboru, ki pa
ni mogla zaživeti, ker je bUo
premalo ustanovnih članov.
Dr. Marjan Žnidarič: "Zani-
mivo je, da se v zadnjem času
pojavljajo poskusi, da bi se želeli
pripadniki te manjšine, če jo se-
daj tako pogojno imenujem, na
nek način artikulirali. Mislim,
da je prav, da se pripadniki neke
narodne skupnosti, če jih je
večje število v nekem tujem
okolju, po svoje artikulirajo v
kulturnem, etničnem ali
kakšnem drugem pogledu, tudi
organizacijskem. V Mariboru
imamo že društvo Most svobo-
de, ki naj bi združevalo pri-
padnike avstrijske nacionalnosti
oziroma nemško govoreče. Ko-
nec lanskega poletja pa smo
imeli poskus formiranja društva
Volksdeutsche Heimatbund v
Pesnici pri Mariboru, kjer pa je
manjkal eden od temeljnih po-
gojev, da lahko društvo orga-
nizirano: ni bilo namreč deset
polnoletnih pobudnikov za nje-
no ustanovitev. V tem primeru,
ko gre za društvo s takšnim na-
zivom, menim, da je prisotna še
druga stvar, saj^ gre za nevarnost
politizacije. Že sam naziv
Volksdeutscher Heimatbund iz-
veni zelo problematično posebej
zaradi tega, ker se izredno
boleče dotika slovenskih nacio-
nalnih čustev. Kot vemo, se je
na Spodnjem Štajerskem med
drugo svetovno vojno oblikova-
la edina dovoljena politična na-
cistična organizacija Steirische
Heimatbund, ki je imela v ro-
kah vse vzvode ponemčevanja
in je slovenskemu prebivalstvu
na tem območju povzročila na-
jveč gorja. Danes ustanavljati
društvo s takšnim imenom pa
seveda takoj pomeni, tako razu-
mejo tudi ljudje, da se za njim
skrivajo poskusi obnavljanja po-
dobnih idej, kot so bile v času
iiacizma, kar pa ni ravno modro.
Če že pripadniki nemške ali
avstrijske narodne skupnosti us-
tanavljajo svojo organizacijo,
človek seveda nima nič proti, bi
pa seveda pričakoval, če želijo
neko konstruktivno sožitje s
Slovenci, da ustanovijo društvo,
ki bo temu primerno nosilo
ime, ne pa da dražijo in žalijo
slovenska nacionalna čustva.
Tako je vse skupaj seveda zelo
problematično, ker se ne ve, ali
za poskusom ustanovitve takega
društva stojijo poštena čustva in
nameni sožitja ali pa gre za po-
polnoma politično opredelje-
vanje in obnavljanje nekaterih
preživelih konfliktov med
nemštvom ter slovenstvom.
Mlade generacije s tem ne bi
smeli obremenjevati."
NA POTEZI JE
SLOVENSKA
POLITIKA
TEDNIK: Kako komentirate
Zematovo izjavo sredi lanske-
ga decembra o avtohtoni
nemški oziroma staroavstrijski
manjšini pri nas in grožnje, ki
so se ob tem slišale?
Dr. Marjan Žnidarič: "Zerna-
tova izjava in nasploh dobršen
del avstrijske koroške javnosti je
močno nastrojen proti Sloven-
cem. To pa predvsem zaradi
tega, ker so trdno prepričani, da
je sedaj, ko je Slovenija samos-
tojna država in je veliko manjša,
kot je bila prej Jugoslavija, do
nje lažje izvajati nekatere pritis-
ke, kajti ne smemo si delati ut-
var, da je današnja Evropa v vsej
svoji veličini in demokratičnosti
kaj drugačna, kot je bila včasih.
Veliki bodo vedno zastopali in-
terese velikih, bogati interese
bogatih, majhni pa so tisti, ki
plačujejo davek za oboje. Če si
Slovenci delamo utvaro, da se
bosta v tej Evropi cedilo med in
mleko, potem se presneto moti-
mo, saj ob vstopu v razne ev-
ropske ali svetovne asociacije
skoraj 100-odstomo pogoje na-
rekujejo drugi. Z vsem, kar oni
predstavijo, se moraš strinjati
ter izpolniti, in ker si majhen,
nimaš pravice postaviti svojih
pogojev. Pri tem nismo znali
vnovčiti niti tistega kapitala, da
smo bili na strani protihitler-
jevske koalicije, ker smo takoj
po osamosvojitvi Slovenije
pričeli pljuvati, če tako grdo
rečem, v lasmo skledo. Logična
posledica tega pa je, da pos-
kušajo sedaj nekatere skrajno
desne strukture v Avstriji in Ita-
liji ponovno zaigrati na tisto
struno, ki je po drugi svetovni
vojni morala utihniti, ne na-
zadnje tudi zaradi podpisa
avstrijske državne pogodbe, v
kateri je Avstrija sprejela neka-
tere obveznosti, povezane z uso-
do slovenske manjšine v tej
državi. Tu je tudi zapisano, da
namesto reparacij Jugoslaviji
Avstrija svojim državljanom, ki
so se morali od tod umakniti,
povrne tisto škodo, za katero so
bili prikrajšani, ko so izgubili
premoženje. V avstrijski državni
pogodbi je tudi zapisano, da je
slovenska manjšina na
avstrijskem Koroškem tista, ki
ji gre status avtohtone manjšine
in s tem tudi vse pravice. Danes
pa želi Avstrija ali pa del njene
javnosti vzpostaviti avtohtonost
avstrijske manjšine pri nas, zato
menim, da je sedaj na potezi slo-
venska politika, da skuša z zelo
pretehtanimi zgodovinskimi ar-
gumenti odgovoriti na te zahte-
ve. Če bi vsem narodnostim, ki
živijo na območju Slovenije, teh
je okoli 13, priznali avtohtonost
in jim dali vse tiste manjšinske
pravice, kot jim iz tega naslova
gredo, od dvojezičnosti naprej,
bi na Slovenskem imeli takoj 13
nacionalnih manjšin, to pa je,
mislim, popoln nesmisel.
Kakšen status naj pripadniki te
nacionalnosti dobijo, je seveda
stvar tehtnega, pametnega in,
rekel bi, zelo odločnega razmis-
leka slovenske politike, ne pa
nasedanja ali popuščanja neki
dnevni politiki, ki poteka na eni
ali na drugi strani meje v želji,
biti servilen do soseda, zato da
nas bo ta podprl pri neki naši
poti v Evropo. Menim, da bo
naša pot v Evropo veliko lažja,
če bomo obdržali takšno trdno
hrbtenico, kot so jo znali pri
reševanju vprašanja do Sudetov
in Nemčije ohraniti Čehi."
TEDNIK: Na Slovenskem naj
bi bilo 1813 Nemcev oziroma
pripadnikov staroavstrijske
manjšine; tako je namreč v
knjigi, ki jo je 4. decembra lani
predstavil avstrijski in pos-
redno tudi naši javnosti, zapi-
sal zgodovinar dr. Štefan Kar-
ner, univerzitetni profesor iz
Gradca, ki je raziskoval
življenje nemške manjšine na
našem območju med letoma
1939 in 1997. Kje živi največ
teh ljudi?
Dr. Marjan Žnidarič: "Kar-
nerjeva študija je temeljila
predvsen na proučitvi in analizi
statističnih podatkov za vsa š|
ja po drugi svetovni vojni, v ]
terih se seveda pojavlja šte\i
pripadnikov te nacionalnosti
Slovenskem. Številka ima osi
vo na podatkih o tistih, ki so
opredelili kot nemško govore
To kategorijo jemljejo tudi n;
statistike. Tako je bilo |
zadnjem štetju 1991 pripadi
kov avstrijske in nemš
manjšine točno 728, medtem ]
je bilo tistih, ki so se opredel
za nemški kot materni jezik, u
kaj nad 1540. Ta številka je s
razmerno blizu Karnerjevi ug
tovitvi 1813, tako da menim, (
je z njegove strani študija k
rektna. Vprašanje pa je, kolil
je v tej analizi razčlenjena struj
tura pripadnikov nemško govi
rečih na Slovenskem. Mi ven
samo to, da statistični podatki
leta 1991 kažejo, da je i
manjšina oziroma da so pr
padniki nemško govoreče nacii
nalnosti razpršeni praktično p
vseh slovenskih občinah. (
pogledamo statistiko, jih je bil
1991 v Celju 24, Krškem li
Ljutomeru 19, Mariboru lOi
medtem ko jih je v Ptuju 4(
Slovenski Bistrici 26, Šmarji
pri Jelšah 16 in Žalcu 19. Ima
mo podatek, da jih je nekaj na(
24 tudi v Lendavi, kjer pa i
času med obema vojnam
Nelncev sploh ni bilo. Pripadni
ke nemško govorečih imam
celo v Ilirski Bistrici, Portorožu
Novem mestu; menda so same
tri ali štiri slovenske občit
kjer ne živijo.
Ta razpršenost kaže na to - k
to je zapisano tudi v povzetki
študije, ki jo pripravlja slo-
venska ekspertna skupina in bo
dana v javnost februarja -, da os-
tankov te avtohtone manjšine
praktično ni. Tu so torej številni
nemško govoreči, ki so bodisi
potomci ali delni potomci
avtohtone manjšine, priseljena
ki so kot strokovnjaki prihajali
k nam po vojni, mnogo jih je iz
mešanih zakonov. To podrobne
analizo popisov bi bilo potrebne
videti. Upam, da bo analiza del-
no v tej študiji, zlasti v tisten;
delu, ki ga pripravlja dr. Dušan
Nečak, kjer analizira povojne
usodo nemštva na Slovenskem;
in bo analiza dala odgovor na to
vprašanje. Sedaj, kolikor vem, je
odgovor takšen, da avtohtone
nemške manjšine na Slo-
venskem ni, da pa je prisotna
sorazmeroma močna skupnost
nemško govorečih, ki seveda
zasluži vso pozornost in ki jo je
na nek način potrebno upošte-
vati pri zagotavljanju tistih te-
meljnih pravic, ki gredo pri-
padnikom drugače govorečih.
Po posameznih občinah je
vprašanje analize nekoliko lažje
in menim, da bi bilo v naslednji
fazi poleg historične analize
potrebno narediti še sociološko,
politološko in še kake druge
analize tega problema ravno na
osnovni statističnih podatkov in
popisnih pol iz teh štetij. Šele
takrat bi videli tako socialno kot
poklicno, starostno in še kakšno
strukturo, kajti ni malo prime"
rov, za katere tudi vemo, da so
se pri zadnjem štetju izrekli za
nemško govoreče celo državljani
Slovenije, za katere natančno
vemo, da so po svojih starših in
prednikih slovenskega porekla-
To je zanimiv pojav in odstotek
takih je tudi v številki, ki govofi
o nemško govorečih."
Vida Topolovet
Dr. Marjan Žnidarič, ravnatelj Muzeja narodne osvo-
boditve iz Maribora.	Foto: VT
h^ednik - Četrtek, 29. januar 1998
9

PTOJ / POGOVOR Z DIREKTORICO DAVČNEGA URADA STANKO PREMUŠ
Na 12 dražbah prodali imef/e 20 dolžnikov
<Tudi Davčni urad Ptuj se je v zadnjem času temeljiteje po-
i svetil postopkom prisilne izteijave, da bi tako v državno
i blagajno pripeljal ves tisti denar, ki so ga občani zaradi
' svojih dejavnosti dolžni državi. Postopki prisilne izterjave -
' izteijave davkov in drugih obveznih dajatev, ki so bile pred-
hodno odmeijene in pri katerih je potekel rok plačila - so
' le ena izmed nalog davčnega urada.
' "Davčne morale in davčne dis-
l cipline ni oziroma je na nizki
I ravni in zato nas v prihodnje
( čaka še veliko dela," je povedala
i direktorica Davčnega urada
, Ptuj, diplomirana pravnica
( Stanka Premuš. Postopki prisil-
. ne izterjave se lahko končajo z
I razprodajo premičnega, če pa to
! ne zadošča, pa tudi nepre-
mičnega premoženja dolžnika.
In vemo, da se je v zadnjem času
' kar nekaj premoženja obrtnikov
in podjetnikov razprodalo na
dražbah. Prodaja premičnega in
tudi nepremičnega premoženja
! pa lahko (in bi morala) zaradi
i plačila dolgov seveda doleteti
I vsakogar, ki dolguje denar
1 državi. V nasprotnem primeru
1 smo namreč državljani zelo nei-
zenačeni: delimo se na tiste, ki
plačujemo v proračun, in one, ki
tega ne počno, in iz proračuna le
trosijo.
NAJPREJ
ADMINISTRATIV-
NI UKREPI
TEDNIK: Zakaj prihaja do
razprodaje premoženja posa-
meznih dolžnikov in v katerih
primerih se odločate za take
ukrep>e?
Stanka Premuš: "Naj najprej
pojasnim sam postopek prisilne
izterjave, ki ga vodimo po
določbah zakona o davčnem pos-
topku od leta 1997, pred tem pa je
postopek prisilne izterjave urejal
zakon o davkih občanov. Izvršba
v davčnem postopku - postopek
prisilne izterjave - se uvede z iz-
dajo sklepa o prisilni izterjavi, če
davčni dolg z obrestmi presega
1.000 tolarjev. Na podlagi poob-
lastil posameznih zakonov vodi
davčni organ tudi prisilno izter-
javo drugih obveznosti, med dru-
gim mandatne kazni policijskih
postaj, denarne kazni sodnikov za
prekrške in inšpekcijskih služb,
carinske dajatve in denarne kazni
carin, če teh obveznosti kršitelji
niso poravnali v predpisanih ro-
kih. Izpostavi našega urada,
ormoška in ptujska, vodita tako
imenovano administrativno iz-
terjavo. Pri fizičnih osebah gre za
postopke prisilne izterjave iz
osebnih prejemkov, ki so najpo-
gostejši, in za postopek prisilne
izterjave na denarna sredstva
(blokada računov pri bankah ali
hranilnicah). Pri pravnih osebah
pa se postopek prične z izdajo
plačilnih nalogov Agenciji za
plačilni promet. To pomeni, da se
praviloma postopek prisilne iz-
terjave začne na izpostavah, če je
dolžnik zaposlen ali ima odprt
račun pri banki ali hranilnici, in
v večini primerov se postopek v
razumnem roku tudi uspešno
konča - davčni dolg se poravna
bodisi naenkrat v celoti ali pa s
plačili po obrokih (odvisno od
višine davčnega dolga in višine
plače oziroma priliva sredstev na
račun). Če pa postopek ni
uspešen, se nadaljuje postopek
prisilne izterjave iz premičnega
premoženja, ki ga vodijo poob-
laščeni delavci davčnega urada na
terenu (pri dolžnikih). Če tudi v
tem postopku ne pride do po-
plačila dolga in obresti, se vodijo
nadaljnji postopki prisilne izter-
jave iz nepremičnega premoženja
- davčni organ poda pristojnemu
državnemu pravobranilstvu pred-
log za vknjižbo zastavne pravice
na nepremičninah z zahtevo za
prodajo, da se na ta način po-
plačajo družbi pripadajoče obvez-
nosti."
PRODANO
PREMOŽENJE 20
DOLŽNIKOV
TEDNIK: Koliko dolgov je
davčni urad Ptuj prisilno izter-
jal v zadnjem času?
Stanka Premuš: "V letu 1996 je
bilo izdanih 13.818 sklepov o
prisilni izterjavi, in sicer 5561 za
davčne dolgove in 8257 za obvez-
nosti, ki jih davčni organ le izter-
juje. V letu 1997 smo izdali skup-
no 11.341 sklepov o prisilni izter-
javi v višini 1.557.082.885 SIT, in
sicer 4.552 za davčne dolgove v
višini 1.476.093.141 SIT in 6.789
za obveznosti, ki jih le izterjuje-
mo, v višini 80.989.744 SIT.
Sklep o prisilni izterjavi iz oseb-
nih prejemkov je bil izdan 6.429
zavezancem; izdanih je bilo 1.579
sklepov o prisilni izterjavi na de-
narna sredstva in 3.333 o prisilni
izterjavi iz premičnega pre-
moženja."
TEDNIK: Kolikim obrtnikom
je bilo zaradi plačila dolgov pre-
moženje razprodano?
Stanka Premuš: "Izvedenih je
bilo 12 javnih dražb. Prodajna
vrednost zarubljenih stvari 20
dolžnikov je znašala 27.174.173
SIT, dosežena kupnina pa
19.665.246 SIT, s tem da je nekaj
zarubljenih stvari bilo prodanih
še po komisijski prodaji v vred-
nosti 2.022.142 SIT, nekaj stvari
pa je še neprodanih. V petih pri-
merih smo izvršili komisijsko
prodajo zarubljenih stvari brez
javne dražbe s soglasjem dolžnika
za skupni znesek 2.239.625 SIT.
Na državno pravobranilstvo smo
podali 12 predlogov za vknjižbo
zastavne pravice na nepremični-
nah z zahtevo za njihovo prodajo,
ker davčni dolg tudi po
izvršenem postopku prisilne iz-
terjave iz premičnega premoženja
ni bil poravnan. Poravnava v ce-
loti ali delno se pričakuje s proda-
jo nepremičnine."
TEDNIK: Kako poteka posto-
pek do razprodaje na dražbi?
Stanka Premuš: "Naši izterje-
valci so na terenu poskušali k so-
delovanju pritegniti same
dolžnike, pri čemer so bili
uspešni. Pri precejšnjem številu
dolžnikov so dosegli, da so ti v ra-
zunmih rokih v celoti poravnali
svoje obveznosti, tako da do od-
voza in nadaljnje prodaje v pos-
topku prisilne izterjave zarublje-
nega premičnega premoženja ni
prišlo. Obstaja tudi možnost, da
dolžnik s soglasjem davčnega or-
gana sam proda zarubljene stvari,
s tem da kupec denar izroči v od-
plačilo davčnega dolga, in
možnost, da davčni organ na pod-
lagi pisnega soglasja dožnika
vnovči zarubljene stvari mimo
javne dražbe. Skratka, v interesu
davčnega organa in, menim, tudi
dolžnika je, da je prisilna izterja-
va za dolžnika čim manj neugod-
na in da pride do poplačila dolgo-
vanih obveznosti v najkrajšem
možnem času.
Ker je bil pri nekaterih davčnih
dolžnikih postopek prisilne izter-
jave dalj časa neuspešen, smo v
postopku prisilne izterjave iz pre-
mičnega premoženja po opravlje-
nih rubežih premičnih stvari od
avgusta dalje uspešno izvajali jav-
ne dražbe. Na dražbah so se pro-
dajali osebni avtomobili, tovorni
avtomobili, bela tehnika in razna
osnovna sredstva."
NISO SPOSOBNI
ALI PA DENARJA
NAMENOMA NE
ODVEDEJO
DRŽAVI
TEDNIK: Po kolikšnem času
vodenja postopka pride do pro-
daj na dražbah?
Stanka Premuš: "Treba je po-
vedati, da ne gre za dolgove "od
včeraj", ampak ti dolgovi pravilo-
ma nastajajo daljše časovno ob-
dobje, predvsem pri zasebnikih.
Pogosti primeri so pri ne-
plačevanju prometnega davka,
obveznostih za socialno varnost
(zdravstveno zavarovanje, pokoj-
ninsko zavarovanje ...) zaposle-
nih in nosilca dejavnosti, pri dav-
ku od dohodkov iz dejavnosti,
dohodnini itd."
TEDNIK: Zakaj po Vašem
mnenju zasebniki ne plačujejo
davkov?
Stanka Premuš: "Nobenega
opravičila ne more biti za ne-
plačevanje prometnega davka.
Zasebniki prometni davek
vračunajo v ceno proizvoda ali
opravljeno storitev, kar kupec
tudi plača, in bi ga morali v za-
konsko postavljenih rokih tudi
vplačati. Obvezne prispevke za
socialno varnost je treba plačevati
redno mesečno, tako kot to velja
za vse nas zaposlene, s to razliko,
da nam delodajalec obveznosti
obračuna in odvede, mi pa razpo-
lagamo le z neto plačo. Praksa
kaže, da marsikateri samostojni
podjetnik posameznik ni sposo-
ben uspešno voditi svoje obrato-
valnice. Praviloma pričnejo pos-
lovati brez kapitala, brez pozna-
vanja razmer na trgu, tuje so jim
kalkulacije stroškov in ne pozna-
jo zakonodaje, ki bi jo pri svojem
delu morali vsaj v osnovi poznati.
Na drugi strani nekateri prihod-
ke iz dejavnosti usmerjajo v naba-
vo osnovnih sredstev ali osebno
potrošnjo, izmikajo pa se
plačevanju obveznih dajatev.
Postopek prisilne izterjave se bo
dosledno vodil v skladu z zako-
nom in sprejetimi operativnimi
ukrepi. Naša želja je, da bi davčni
zavezanci svoje obveznosti porav-
navali v zakonsko postavljenih
rokih in se na ta način izognili
vsem neprijetnostim - tako za-
mudnim obrestim kot samemu
postopku prisilne izterjave."
Milena Zupanič
Stanka Premuš, direktorica Davčnega urada Ptuj
DORNAVA / SPREJELI REBALANS LANSKEGA PRORAČUNA
Zaradi ignorame Juršinianov niso
izvedli referenduma v Hlaponciii
Na zadnji seji domavskega občinskega sveta so svetniki kar nekaj časa namenili po-
svetu o porabljenih sredstv ih lanskega občinskega proračuna. Še enkrat so pretehtali
vse postavke in ob koncu sprejeli rebelans v višini 234 milijonov, kar je za 38 milijonov
tolaijev več, kot so načrtovali. Do razlik v proračunu je prišlo zaradi neizplačanih po-
godb pri izgradnji komunalne infrastrukture. Med drugim so tudi ugotovili, da večina
tistih rojakov, ki začasno delajo v tujini, ne plačuje občinskega samoprispevka.
Sprejeli so tudi odlok o začasnem financiranju
potreb iz občinskega proračtuia. Župan Tone Ve-
likonja in predsednik občinskega sveta Jožef Hoj-
nik pa sta svetnike seznanila, da občinski svet
občine Jiu-šinci in tudi župan Alojz Kaučič niso
pravočasno izpeljali vseh potrebnih nalog za refe-
rendum, s katerim bi se prebivalci Hlaponcev
lahko odločili o tem, ali si želijo biti pod občino
Dornava ali bodo ostali pod občino Juršinci.
Med pobudami in predlogi svetnikov so se strin-
jali, da občina pokrije stroške za porabljeni papir
v osnovni šoli ter da bi šola vsakih šest mesecev
dajala poročilo svojem finančnem poslovanju.
Podprli so tudi predloženi načrt o sanaciji
opuščene gramoznice ob železniški progi, ki naj
bi ga lovska družina Doljni breg iz Dornave ure-
dila v gojitveni bazen. Svemik Ivan Meško je tudi
predlagal, da se še enkrat prouči, ali so kakšne
možnosti, da bi stalnim prebivalcem v Strmcu pri
Polenšaku uredili javni vodovod ne glede na to,
ali so poravnali vse pogodbene obveznosti.
MS
PTUJ / ZUPAN PREDSTAVIL NAJPOMEMBNEJŠE PROJEKTE
ZADNJIH TREH LET
Bim MmMžemmia tudi l^m
Ptujski župan Miroslav Luci je prejšnji petek s sodelavci
na tiskovni konferenci predstavil triletne rezultate oziro-
ma pomembnejše projekte, ki jih je mestna občina ure-
sničila v zadnjih treh letih. Gre za za dosežke na podoročju
izobraževanja, otroškega varstva, socialnega varstva, razi-
skav, kulture, zdravstva, športa, komunalnih objektov,
cestne dejavnosti, stanovanjske dejavnosti in poslovnih
prostorov.
Med najpomembnejšimi je go-
tovo znižanje stopnje brezposel-
nosti, ki je bila v mestni občini še
1995. leta 25,5 odstotka, ob koncu
leta 1997 pa se je znižala na 18,6
odstotka. V mestni občini so v
tem obdobju zgradili trikrat več
socialnih stanovanj, kot znaša re-
publiško povprečje, kljub temu
da je stanovanjska zakonodaja še
precej nedorečena. V okviru cest-
ne dejavnosti, za katero je bilo v
letih 1995-97 največ zanimanja,
je bilo preplastenih 47 km cest,
na novo pa je bilo asfaltiranih 11
km krajevnih in lokalnih cest, od
državnih cest pa je bilo asfaltira-
nih 15 km. Mestna občina ima
poleg ulic 80 km lokalnih in čez
300 km krajevnih cest V tem ob-
dobju pa je bilo zelo malo sred-
stev namenjenih za urejanje ulic
in pločnikov v mestu, kjer je za-
ostanek največji. Na tem po-
dročju naj bi intenzivneje delali
letos. Zgrajenih je bilo le 10 km
pločnikov. Leta 1995 z vodovo-
dom še ni bilo pokrito celo
območje mestne občine, zadnjih
120 gospodinjstev bodo prikl-
jučili letos. Veliko dela pa mestno
občino čaka pri obnovi vodovod-
nega omrežja v samem mestu.
Kanalizacija pa je nasploh velik
problem mestne občine. Od leta
1995 do 1997 je bilo zgrajenih 40
neprofitnih stanovanj, v tem ob-
dobju pa je bila mestna občina
uspešna tudi pri saniranju depo-
nije. Od projektov na področju
kulture velja omeniti vlaganja v
Mali grad, za kar je bilo v zadnjih
letih porabljenih 380 milijonov
tolariev. Na področju izo-
braževanja je bilo veliko sredstev
vloženih v osnovnošolski prostor,
pričele pa so se tudi aktivnosti za
novo ptujsko gimnazijo, ki se
bodo v tem letu še pospešile, saj
ptujske gimnazije tudi v
letošnjem proračunu ni. Dosežki
tega obdobja so še zavod Bistra,
gledališče in podvoz. Veliko pro-
jektov pa je bilo začetih in jih
bodo končali v letošnjem in nas-
lednjih letih. Po besedah župana
mestne občine Ptuj Miroslava
Lucija je pozitivno tudi to, da se
mestna občina v dosedanjem ob-
dobju ni zadolževala. Glede izbi-
re novega koncesionarja za plin v
mestni občini Ptuj pa je povedal,
da je bila odločitev sprejeta sklad-
no z zakonom, ki dovoljuje po-
daljševanje pogodbe ali pa izbiro
novega koncesionarja. Za novega
koncesionarja so se odločili
predvsem iz razloga, ker v ta
prostor prinaša intenzivnejši raz-
voj plinskega omrežja brez pro-
računskih sredstev. V mestni
občini razumejo zakaj tolikšno
zanimanje za plinsko omrežje, ki
je last lokalne skupnosti, vendar
pa ne morejo prevzemati odgo-
vornosti za vse izgube Maribor-
ske plinarne. Nekaj so pripravlje-
ni plačati, ne pa vsega.
V letošnjem letu si bodo še po-
sebej prizadevali za gradnjo ptuj-
ske gimnazije in začetek del pri
gradnji ptujske obvoznice. Z mi-
nimalno vsoto je v državnem pro-
računu za letos zajeta gradnja
nove ptujske policijske postaje, za
katero je zemljišče že nekaj časa
odkupljeno. Nove prostore
reševalne postaje pa naj bi zgradi-
li še letos, če bo uspel dogovor z
drugimi občinami na Ptujskem,
ker je zemljišče, na katerem naj bi
jo zgradili, stvar delitvene bilan-
ce, za katero se občine na Ptuj-
skem nikakor ne uspejo dogovo-
riti. V poslovnem središču Drava
bo mestna občina sodelovala pri
ureditvi mladinskih prenočišč in
prostorov mladinskega centra.
Več o letošnjih programih na po-
sameznih področjih pa bo
mogoče zapisati, ko bo sprejet
proračun za letos. Za vse investi-
cije naj bi bilo tudi letos na voljo
okrog milijardo in tristo milijo-
nov tolarjev.
MG
Gradnja novega stanovanjskega bloka z 32 neprofitnimi stano-
vanji ob Osojnikovi v Ptuju.	Foto: M. Ozmec
10
četrtek, 29. januar 1998 - tedn|||

Kuharski nasveti
Med
Na Srednjem vzhodu med uporabljajo najpogosteje v
slaščičarstvu, pri Grkih pa tudi kot dodatek pri pripravi perut-
nine, najpogosteje gosi, najdemo pa ga tudi kot dodatek pri Iz-
delavi jogurtov. Med pogosto srečujemo tudi v kombinaciji z
lupinastim sadjem, kot so lešniki, orehi In mandljl. V Španiji
pripravljajo sladek, marcipanu podoben slasten Izdelek, ki je
zelo cenjen. Podobna je tudi Italijanska speciallteta, ki je nare-
jena Iz medu, orehov, kandirane lupine citrusov In beljaka.
V naših krajih pa so zelo pogoste
različne medene sladice oziroma
piškoti. Najprej so jih delali v plit-
vih izrezljanih modelih in jih ka-
sneje razrezali ter oblili z raz-
ličnimi glazurami. Velikokrat so
osnovno zmes popestrili s sadjem,
ingverjem in kandiranim sladkor-
jem. Okus sladic je bil razen pri
dodatku ingverja v glavnem ne-
spremenjen, bistveno pa se je
spremenil videz.
Skandinavci pri pripravi mede-
nega peciva uporabljajo skoraj
vedno od začimb cimet, karda-
mom in arancine, pri nas pa so
najpogostejše začimbe medenega
testa cimet in mleti klinčki.
Vsekakor pa ima vse pecivo, ki
ga naredimo iz medu, daljši rok
uporabe in se počasneje izsuši kot
pecivo, ki smo ga naredili z dodat-
kom sladkorja. Kadar v receptu
nadomestimo sladkor z medom, si
moramo zapomniti, da je med
precej slajši, zato nadomestimo z
njim le polovico sladkorja; če re-
cept narekuje na primer 4 deka-
grame sladkorja, vzamemo na-
mesto tega 2 dekagrama sladkorja
in 2 dekagrama medu. Pri velikih
količinah testa in dodatka medu
moramo paziti tudi na tekočino.
Med vsebuje okrog 20 % vode,
zato pri velikih količinah upora-
bimo nekoliko manj tekočine.
Iz meda si lahko pripravimo
tudi različne druge jedi, ki ne spa-
dajo v skupino sladic, kot so me-
deni štruklji. Lahko pripravimo
kvašene medene štruklje, klasične
ali kuhane medene štruklje. Poz-
namo tudi medeni kruh, na
Koroškem pa so zelo znani žganci
z medom, ki so danes redkost,
vendar izvrsma jed prav za mrzle
zimske dni.
Nekoliko novejše sladke jedi, ki
jih pripravljamo z medom ali do-
datkom meda, pa so palačinke z
medom, zimska sadna solata.
hruške v medu, medeni sladoled,
skutna pita z medom, različni
dišavni piškoti ter kolači in seve-
da najbolj znani medenjaki. Te
jedi pripravljajo predvsem gospo-
dinje, nekatere pa ponujajo tudi v
slaščičarnah.
Naša dežela pa slovi še po neka-
terih medenih izdelkih. To so
znani dražgšški in škofjeloški
kruhki ter lectarski izdelki v raz-
ličnih oblikah.
Precej priljubljena je tudi mede-
na pijača oziroma medica. Če se
spomnimo časa pred 20 in več leti,
se je le redkokatera prireditev, naj
je bila manjša ali večja, končala,
ne da bi na njej pokusili ali celo v
večji meri pili medico.
Zimsko sadno solato pripravimo
iz suhega sadja, in sicer iz
posušenih marelic, rozin,
blanširanih mandeljev in pistacij.
Uporabimo 25 dekagramov mare-
lic, 8 dekagramov rozin, 12 deka-
gramov mandljev in 5 dekagra-
mov pistacij. Suho sadje po potre-
bi narežemo, ga damo v večjo
skledo, prelijemo z vodo tako, ^
je sadje pokrito, ter dodamo 3
žlice medu in 2 žlici poljubnega
žganja. Tako pripravljeno sadje
pokrijemo in ga postavimo na
hladno 24 ur. Nato dodamo 2 na-
rezani banani in nariban muškat-
ni orešček. Preden ponudimo, do-
bro ohladimo in pustimo ponov-
no stati še 3 do 4 ure. Ponudimo v
steklenih skodelicah, po želji pa
lahko dekoriramo s sladko smeta-
,	no ali celo
^ flambiramo.
Nada
Pignar,
učiteljica
kuharstva
Krvodajalci
13. JANUAR - Atojz Košar, Bišečki
Vrh 50, Slavko Arkiinič, Markovci
67A, Marija Zoreč, VIntarovci 47/b,
Mjra Zajšek, Kozminci 6/b, Alojz Žit-
nik, Domavskac.20,Ruj.
15. JANUAR - Ivanka Murko,
Bišečki Vrh 47, Branko Kontarček,
Hum 21/a, Marjana ClzerI, Rakove!
2, Janez Bombek, Ul. Nikole Tesle
21, Kidričevo, Franjo Bezjak, Arbaj-
terjeva 3, Ptuj,^Jožica Kušar, Nova
vas 99, Franc Šegula, Polenšak 17,
Marija Polanec, Krčevina pri Vur-
bergu, Matevž Verhovšek, Lancova
vas 89/b, Sandi Roškar, Pobrežje
146. Anton Feguš, Sedlašek 15/a,
Ivanka Muraj, Levanjci 2, Stanko
Božičko, Dolena 36/a, Miran Man-
nič, Pobrežje 51, Anica Brn^ž, Sela
35, Martin Cvetko, Gradtščak 8, An-
drej Kronvopel, Črmlja 7/a, Milan
Munda, Ul. Zetalskega Jožeta, Ptuj,
Boris Spindler, Prerad 40, Zvonko
Medved, CvetkovcI 79/a, Danica
Malek, Krčevina pri Vurbergu, An-
ton Glaser, Borovci 50, Andrej Pla-
nlnšek, Apače 298, Marija Ogrizek,
Trubarjeva 11, Ptuj, Anton Horvat,
Pobrežje 4(1/3, Neža Erjavec, Vičava
66, Sonja Plečko, Brezula 58, Slav-
ko Matjašlč, Zagorel 63/c, Dragica
Mohorko, Jurovcl 14, Zlatko ŠtrucI,
Dravinjski Vrh m, Stane Cafuta,
Prešernova 17, Ptuj, Anica Zajšek,
Stanošina 9, Ludvik Leber, Selška
j c. 30, Ruj, Danilo Krajnc, Arbajter-
j jeva 7, Ruj, Alojzija Catuta, Na pos-
i tajo 6, Ruj, Tone Čeh, Ul. Jožefe
I Lacko 24, Ruj, Alojz Purg, Stranske
1 Makole 4, Franc Kozel, ZakI 37/a,
I Marija Kirbiš, Brunšvik 32, Alojz Mi-
i helak, Majcigerjeva 9, Maribor, Ivan
i Zofko, ZagojIčI 26/a, Bojan Žibek,
j Pod vrhom 27, Maribor, Jože Čeh,
i Nova ul. 26, Spodnji Duplek, Walter
I Slatinšek, Geršakova 16, Maribor,
i Franjo Golenko, Dravska 6, Ruj,
i Branko Rakuša, Sarajevska 8, Mari-
i bor, Anton Požar, Lancova vas 60,
i Milan Višič, Metelkova 7, Maribor,
! Danilo Tertinek, Pltntovec 34, Lovro
i Rap, Laporska c. 13, Poljčane, Vla-
j do Sagadin, Nova ul. 21, Miklavž na
j Dr. polju, Robert Majhen, Kardelje-
i va 57, Maribor.
i 16. JANU^ - Milan Leber, Vičava
i 28, Irena Šlrec, Peršonova k, Ptuj,
Angela Forštnerič, Ul. 5. prekomor-
ske 9, Ruj, Armando Hvala, Črtkova
14, Ruj, MIlan Mlakar, Klcar 138/a,
I Alojz Jakomini, Vodova 4, Ruj,
1 Marjan Mere, Arbajterjeva 4, Ruj.
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC,
KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEM
DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 157. NAD
Zoirofi, drvilna In
dluševno mdravte
18. nadaljevarye
NEVROTIČNO
POGOJENI
ZAKONSKI
KONFLIKTI
Seveda poznamo poleg nor-
malnih razvojnih kriz zakona
tudi konflikte, ki so nevro-
tična izvora. O nevrotično po-
gojenih zakonskih konfliktih
govorimo takrat, če se partnerja
zaradi podzavestnih silnic ali
svoje strukture osebnosti, nasta-
le v zgodnjem otroštvu, zapleta-
ta v toge, stereotipne in trdov-
ratne prepire, ki hudo izči^avajo
njuno duševno energijo in tudi
po daljšem času ne vodijo do ni-
kakršnega sožitja. Z drugimi be-
sedami pomeni to, da v teh pri-
merih eden ali oba zakonca
sprožita konflikte zaradi raznih
podzavestnih, nevrotičnih
zadržanj, s katerimi sta stopila v
zakon ali pa so se ta v zakonu
znova aktivirala. Ni nujno, da so
taki konflikti burni in vidni na
prvi pogled.
Nevrotični zakonec skuša ma-
nipulirati drugega v vlogo, ki
njemu samemu omomča shajati
s svojimi problemi. ^ zakonec
na to igro pristane, ker si tudi
sam nekaj obeta od nakazane
vloge, se lahko ustvari vsaj
I začasno med zakoncema neko
ravnotežje. V tem primeru seve-
da ne moremo več govoriti o
nevrozi enega ali obeh zakoncev,
pač pa o nevrotičnem zakonu -
tega pa označuje vrsta speci-
fičnih medsebojnih odnosov.
NEVROTIČNI
IZBOR
PARTNERJA
Mnogokrat se postavlja
vprašanje, kaj privlačuje dva
mlada človeka - ali se privlačuje
sorodne ali nasprotne strukture
osebnosti. Odgovor na to je
večkrat tudi med strokovnjaki
protisloven.
Razumljivo je, da obstaja
težnja izbora partnerja glede na
podobnost socialnega položaja,
izobrazbe, starosti, rase, svetov-
nega nazora, veroizpovedi, na-
vad, interesov ipd. Nasprotno pa
je vprašanje privlačnosti oseb-
nostnih struktur bolj zapleteno,
saj imamo opraviti pri tem z dej-
avniki, kot so potrebe, bojazni,
pričakovanja in zaščitni meha-
nizmi. Večina strokovnjakov pa
meni, da se zakonci bolj iščejo
po principu dopolnjevanja po-
treb.
j Seveda je potrebno upoštevati
j tudi podzavestno pogojen, nev-
i rotičen izbor partnerja. Zanj so
j značilna nevrotična pri^ovan-
i ja en^a od partnerjev ter njego-
vo siljenje arugega partnerja, da
jih zadovolji.
I^p primer je vrsta nevrotične
potrebe po ljubezni, ki je zelo
pogosta. Ta se kaže v tem, da
hoče imeti vsako, še tako mlado
dekle za vsako ceno svojega fan-
ta - in obratno. Te želje so nev-
rotične, ker v resnici nimajo nii
opravili z ljubeznijo, pač pa
služijo v prvi vrsti dokazovanju
lastne vrednosti.
Poznamo pa še druge značilne
podzavestne izbore partnerja.
Nekateri pričakujejo od partner-
ja, da jim bo nadomestil nekoga
drugega. Klasičen takšen primer
so možje, ki pričakujejo od žene,
da bo v vsem taka kot njihova
mati; da bo tako kuhala, se
obladla ipd. V to skupino spada-
jo seveda tudi moški, ki jih priv-
lačujejo starejše, stroge, avtorita-
tivne ali pa :;^ščitniške in pokro-
viteljske žene. Posebno moški,
ki imajo nerazrešen Ojdipov
kompleks, so k takim prič^o-
vanjem in izborom zelo nagnje-
ni. Isto - le v tem smislu, da
zahtevajo od moža podobno ve-
denje kot od svojega očeta - vdja
za dekleta, ki niso razrešila svo-
jega Elektrinega kompleksa.
Naslednjič pa še o drugih obli-
kah nevrotičnega izbora part-
nerja.
mag. Bojan Šinko
Nagradno furistiino vprašanje
Aktivnosti in priprave na
letošnje leto športa v turizmu so
se pričele že decembra 1996.
Ugotovljeno je bilo, da se v Slo-
veniji premalo zavedamo, da so
globlje spremembe v strukturi tu-
ristične ponudbe nujne. Na pri-
ložnostnih posvetih je bilo dogo-
vorjeno, da v tem letu posvetimo
posebno pozornost športnemu
turizmu z namenom, da šport in
turizem dosežeta nove kakovosti
razvoja in medsebojnega povezo-
vanja svojih produktov.
V turistično razvitih državah in
postopoma tudi pri nas se uveljavl-
ja prepričanje in praksa, da je šport
neločljivi del celovite in kakovost-
ne turistične ponudbe. Osnovni
nosilci aktivnosti v letu športa v
turizmu v nekem kraju so turis-
tična in športna podjetja, turis-
tična in športna društva ter druga
društva in podjetja. Aktivnosti
bodo potekale pod sloganom Slo-
venija - dežela aktivnega oddiha.
V Ptuju in okolici pa je v tem ob-
dobju največ govora in aktivnosd
okrog priprav na 38. kurentovanje,
ki bo s programom enajstdnevnih
prireditev med 14. in 24. februar-
jem vabilo obiskovalce od blizu in
daleč. V pustnem času bodo tudi
naše nagrade temu primerne. Raz-
delili bomo več karnevalskih pre-
pustnic, ki omogočajo vse dni
vstop v karnevalsko dvorano, ob
doplačilu za večerjo pa tudi na ve-
liki karnevalski ples.
Prvo karnevalsko prepustnico bo
prejela Marjana Petrovič, Mestni
trg 3, Ptuj, ki je pravilno odgovori-
la, da se trojna okenska odprtina
nahaja na stavbi v Murkovi ulici 1
v Ptuju. Čestitamo.
Danes vprašujemo, v kateri ulici
in na kateri hišni številki se nahaja
parlerjanska maska na fotografiji.
V pomoč naj zapišemo, da je na vo-
galu hiše v ulici, ki je osrednja
mestna žila. V enem izmed oporni-
kov vogalnega pomola stavbe je
vzidana črno pobarvana parlerjan-
ska maska - moška glava grozljive-
ga videza z režečimi usti in bujno
kodrasto grivo. Datira v čas okrog
leta 1400. Po maski je dobila lekar-
Kje se nahaja parlerjanska
maska na fotografiji?
Foto: M. Ozmec
na, ki je bila dolga leta v tej stavbi,
ime "Pri zamorcu". Nagrada za
pravilen odgovor je karnevalska
prepustnica in katalog ptujske tu-
ristične ponudbe.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kje se nahaja parlerjanska maska na fotografiji
(ulica in hišna številka)?
Ime In priimek: ..........................................................
Naslov: .......................................................................
PISE: ING. MIRAN GLUSIC / ^ V VRTU ^ V VRTU ^ V VRTU
O prehmnjevmiu vrtnega mstlinin
Kljub temu da pokrajino letos tako skopo prekriva
snežna odeja, pa zimske razmere vzdržujejo okrog vo-
glov pogo.sto zavijajoči vetrovi, ki vrtu in njegovemu
I rastlinju ohranjajo zimski počitek.
I Pozna jesenska in zimska opravila v
I vrtu so opravljena, medtem pa se že
I počasi pripravljamo na spomladanska
I opravila. Sredi zime je primeren čas, da
1 pobrskamo po izkušnjah in ocenimo
I uspešnost vrtnarjenja v preteklem ob-
I dobju, si dopolnimo strokovno znanje o
I negi in obdelovanju vrtnega rastlinja ter
I na osnovi tega pričnemo načrtovati delo
I v prihodnjem vrtnarjevem letu. Med pri-
I pravami za uspešno vrtnarjenje je prav
I gotovo najpomembnejše znanje o
I prehranjevanju oziroma gnojenju vrtne-
i mu rastlinju.
Obilica lepo razvitih in zdravih pridel-
kov vrtnin, sadja ter lepega cvetja je želja
slehernega vrtnika. Zeleni pridelek iz
domačega vrta je pogojen z naravnimi
danostmi in vrtnikovo podporo, ki jo z
nego in obdelavo nudi vrtnemu rastlinju.
Obojih je več, med najpomembnejšimi
naravnimi danostmi pa so zagotovo pod-
nebne in talne razmere, potrebne za rast
in razvoj posameznih vrst in sort vrtnega
rastlinja, pravilna obdelava ter nega in
ne nazadnje ustrezno gnojenje in
vzdrževanje rodovitnosti tal ter varstvo
rastlin pred rastlinskimi boleznimi in
škodljivci.
Vrtnik, ki še nima dovolj izkušenj pri
gojenju vrtnega rastlinja, se venomer
srečuje z vprašanji: kako in s čim gnojiti,
kako rastline negovati in kako jih ohraniti
zdrave, da bi bilo vrtnarjenje uspešno in
v zadovoljstvo. Odgovor na to vprašanje
je, da pravočasno in skrbno opravi opra-
vila pri negi rastlinja ter sp.^otno spremlja
njeno rast in razvoj s posebno pozor-
nostjo na tistih rastnih dejavnikih, ki so v
pomanjkanju. Eden izmed zakonov na-
rave je namreč tudi ta, da sta rast in raz-
voj vrtnega rastlinja odvisna od tistega
rastnega dejavnika, ki ga je v naravi in pri
pridelovanju najmanj. Poleg pomanjkan-
ja vlage je najbolj izrazito pomanjkanje v
prehrani vrtnega rastlinja.
Vrtno rastlinje prehranjujemo posred-
no tako, da z gnojenjem in obdelavo tal
vzdržujemo njihovo rodovitnost. Rodo-
vitna vrtna tla morajo vsebovati organ-
ske snovi v obliki humusa. V humusu
živijo številne drobnoživke, ki imajo za
nalogo presnavljati organske snovi v
tleh, pri čemer se sproščajo rudninske
snovi, ki jih, raztopljene v talni vlagi,
črpajo korenine in pretakajo skozi steblo
v liste. Rudninske snovi se v listu s
pomočjo sončne svetlobe in toplote ter
zraka pretvarjajo v organske snovi, po-
trebne za rast in razvoj rastline. Če rud-
ninskih snovi v tleh primanjkuje, jih do-
dajamo v obliki rudninskih gnojil.
Kako, kdaj, s čim in koliko gnojiti v
vrtu?
Najpravilneje in najlažje bi bilo gnojen-
je vrtninam, sadnemu drevju, okrasnim
rastlinem ter trati na podlagi podatkov
kemičnih analiz vzorcev vrtnih tal in
vsebnosti hranilnih snovi. Ker takšne tal-
ne analize z vrtičkarsko raznovrstno rast-
linsko sestavo niso običajne, se pos-
lužujemo splošnejših izkušenj o letni po-
rabi ali izgubi hranil iz tal po posameznih
skupinah vrtnih rastlin, ki jih gojimo.
Vrtno rastlinje za svojo rast in razvoj črpa
različne vrste in količine rudninske hrane
iz tal, ki je odvisna predvsem od starosti
in velikosti rastlin, sesalne moči korenin
in njihove globine, obsega nadzemnih
delov rastline in plodov, zaradi katerih jih
gojimo.
Če v tleh ni humusa, so takšna tla ne-
plodna. Tla zato gnojimo z organskimi
gnojili: hlevskim gnojem, kompostom,
zelenim podorom, biopostom ter raznimi
drugimi organskimi gnojilnimi pripravki.
S hlevskim gnojem gnojimo že v jeseni
in to letno eno tretjino vrta, tako da gnoj
zakopljemo. Gnoj mora do pomladi v
tleh strohneti, da bo služil že kot začetna
hrana spomladanskim posevkom. Kom-
postovko, biopost, biogreno in podobna
organska gnojila pa lahko trosimo šele
ob pripravi zemlje za setev in sajenje.
Od rudninskih hranil rastlina potrebuje
za rast dušik, za rodovitnost fosfor, za
kakovost plodov kalij, za čvrstost kalcij,
za odpornost pa razne mikroelemente,
kot so magnezij, bor in drugi.
Pomanjkanje dušika se na rastlini opa-
^ V VRTU ^
zi po slabi rasti in bledikavem listju. Na-
domestimo ga z gnojenjem z dušičnimi
gnojili, ki jih dodajamo med vegetacijo v
več obrokih.
Fosfor je element za tvorbo cvetov,
cvetnih organov, plodov in semena. Nje-
govo pomanjkanje opazimo, če je kljub
dobri rasti rastline rodovitnost slaba. Ker
je počasi topen in se v rastlino dalj časa
vgrajuje, ga v obliki mešanih rudninskih
gnojil trosimo že jeseni, vsekakor pa
pred vegetacijo.
Kalij je biogeni element, ki ga rastline
potrebujejo za tvorbo ogljikovih hidratov
in druge vsebnosti sadja in vrtnin. Slabi,
neokusni ter nevzdržljivi plodovi so znak
za pomanjkanje kalija, ki ga prav tako
kot fosfor trosimo v obliki mešanih gnojil
nitrofoskala pozimi oziroma pred vegeta-
cijo.
Z mahom porastli vrt, pojav kislih trav
in presiice so znaki zakisanih zemljišč.
Kislost zemljišč zmanjšamo s trošenjem
apnenega prahu ali karbonatnega mulja,
ki nastane kot odpadek pri proizvodnji
sladkorja. Apnena gnojila trosimo pozimi
v dveh odmerkih in v mirnem vremenu,
da veter ne bi raznašal prahu po brstju
sadnih m okrasnih drevnin.
Miran Glušič, ing.agr.
..............^	.-r. .
h^ednik - Četrtek, 29. januar 1998
11
PDESTRNIK / PEVSKI VEČER OKTETA PROSVETNEGA
DRUŠTVA
DesfritlčaifPitf gre
pesem od srtn
jpesem človeku preganja skrbi in ga dela veselega in prav s
tem namenom so člani destrniškega okteta minulo soboto v
domači kulturni dvorani pripravili pevski večer pod naslov-
om Pozimi pa rožice ne cveto. V goste so povabili pevke Spo-
minčice Folklorne skupine Bolnišnice Ptuj in humorista -
gledališkega igralca Lojzeta Matjašiča. Občinstvo so v dobri
uri in pol navdušili z bogatim glasbenim programom.
Destrniško kulturno društvo
je v zadnjih dveh letih dodobra
zaživelo, saj so se uspešni fol-
klorni skupini pridružili še
godbeniki na pihala in 24. ja-
nuraja 1996 še oktet pevcev -
takrat so se namreč prvič sesta-
li in imeli prvo vajo. Že od vse-
ga začetka jih vodi domačinka,
upokojena učiteljica glasbe
Marija Stoger, ki v oktetu tudi
zapoje, ko ni zraven osmega
pevca. In kaj Stogerjeva pravi
o destrniškem oktetu: "Člani
prosvetnega, društva na Destr-
niku, predvsem pa njihov
predsednik Milan Šteger so
imeli vedno željo, ustanoviti
oktet, čeprav smo na Destrniku
že pred leti imeli moški zbor.
Oktet deluje natanko dve leti.
njegovi člani pa so: Anton
Žampa, Stanko Bac, Janez
Fridl, Milan Simoničj Ivan
Hauptman, Milan Šteger,
Marjan Zelenik. Naša zasedba
se je že večkrat menjala in na-
zadnje smo izgudbili drugi
bas; iščemo seveda novega pev-
ca in vabim vse, ki bi želeli pre-
pevati z nami. Kako izbiramo
pesmi? Vedno sem za dogovor,
zato pesmi izbiramo skupaj, da
so tudi pevcem znane in
občutene. Mnoge so namreč
ljudske in jih potem tudi hitre-
je dojamejo. Vsaka pesem pa je
prekrasna, če je lepo in dobro
zapeta.
Pevski večer smo pripravili v
domači dvorani predvsem zato,
da se prestavimo, pokažemo.
kako delamo. Želeli smo, da
nas druži lepa pesem, malo pa
tudi zato, da smo pridobili ne-
kaj sredstev za enotna oblačila,
ki smo jih pred tem že nabavili.
Naši pevci si vzamejo veliko
časa za vaje, kljub temu da so
vsi zaposleni v izmenah, vsemu
se prilagajamo, redne vaje pa
imamo ob torkih. Poleg rednih
vaj si vzamemo še čas za nasto-
panje, največ v domači občini,
kamor smo ponavadi povablje-
ni, želimo pa nastopati tudi
drugod."
Ponovno se bo glas
destrniškega okteta slišal na
proslavi ob slovenskem kultur-
nem prazniku, 7. februarja, na
Destrniku, pevci pa bodo vese-
li vsakege finančnega prispev-
ka. Za vse, ki bi jim želeli po-
magati in kaj prispevati, imajo
odprti žiro račun PD Destrnik
pod številko 52400 -678 -
12482, zraven pa je potrebno
pripisati za oktet.
Tatjana Mohorko
Destrniški oktet z zborovodko Marijo Stoger.	Foto: Tatjana Mohorko
I KOO / FESTIVAL PEVSKIH ZBOROV
Nastopilo enajst zborov
v organizaciji Zveze kulturnih društev iz Ormoža je potekal
minuli konec tedna v dvorani na Kogu festival pevskih zborov
in vokalnih skupin ormoške občine. Pred nabito polno dvora-
no je nastopilo enajst skupin. Predstavile so se s po tremi pe-
smimi. Največkrat so se odločali za slovenske narodne.
Nastopili so nonet kulturnega
društva Simon Gregorčič, Veli-
ka Nedelja, pod vodstvom
Franca Štuheca, ormoški oktet
pod vodstvom Alojza
Krajnčana, dekliški kvartet
Kog pod vodstvom Darje Hor-
vat, miklavževski oktet z zbo-
rovodjem Leonom Lahom,
ženski pevski zbor Središče ob
Dravi z zborovodko Mojco
Merkoci, moški pevski zbor iz
Ivanjkovcev pod vodstvom
Branka Fifnja, dekliški zbor
Cabaletta iz Ormoža pod
vodstvom zborovodke Alenke
Šalamon in ob klavirski
spremljavi Lenke Keček,
moški zbor Dobrava z zboro-
vodjem Francijem Magdičem,
mešani pevski zbor KD Ormož
pod vodstvom Stanka Pšaka,
dekliški zbor Okarina pod
vodstvom Klavdije Zorjan in
komorni pevski zbor Bel canto
od Svetega Tomaža pod vodst-
vom Stanka Pšaka. Prireditev
je povezovala Nevenka Čurin.
vki
Najmanjša vokalna skupina v občini so bile domačinke
dekliški kvartet Kog
"Človek prinese iskro
ustvarian/a s sabo
Svojo prvo pesem je napisal 1941. leta kot devetletni fantič
ob pobegu družine iz Slovenske Bistrice na Notranjsko, ker
jim je sicer grozila izselitev v Srbijo. Napisana na starem ita-
lijanskem računu je izražala njegovo globoko žalost zaradi
vsega, kar so njemu in njegovi družini vzeli. Na izid svoje
prve pesniške zbirke je moral čakati zelo dolgo, skoraj pol-
nih sedeminpetdeset let. Vmes pa je bilo v njegovem življenju
veliko vsega, tudi grenkobe, od katere človeka bolita duša in
srce.
Po končani gimnaziji se je
Janko Čar odločil za študij sla-
vistike. Kljub poklicno obetav-
nim izgledom, saj ga je dr.
Slodnjak želel imeti ob sebi za
asistenta, se je vrnil v Sloven-
sko Bistrico in je poučeval na
osnovni šoli. Njegova poklicna
pot ga je potem vodila v Mari-
bor, kjer je bil najprej asistent
in nato profesor na Pedagoški
fakulteti. Medtem je tudi dok-
toriral.
Njegovi prvi pesmi, napisani,
ko je dopolnil devet let, so se
pridružile številne druge. Ob-
javljati jih je začel v srednješol-
skem glasilu Plamen, nato v re-
viji Svit in kot študent v Novih
Obzorjih, Besedi ter drugod. V
začetku šestdesetih let so mu
pri založbi Obzorja sicer želeli
izdati pesniško zbirko, vendar
časi njegovi poeziji niso bili
naklonjeni, zato so mu takratni
založniški recenzenti z zavrnit-
vijo rokopisne pesniške zbirke
onemogočili sočasen vstop v
slovensko literarno življenje.
Odtlej je objavljal bolj pored-
koma, predvsem v Dialogih in
Znamenju. Če drži pregovor,
da ni nihče prerok v domačem
kraju, potem je ta v primeru dr.
Čara resničen. Priznanje za li-
terarno ustvarjanje je dobil iz
tujine. 1992. in ponovno 1993.
je bil namreč na natečaju Ev-
ropske akademije znanosti in
umetnosti v Neaplju nagrajen
za svoje literarno delo.
"Pesmi, zajete v osmih ciklih
njegovega knjižnega prvenca
"Med svitom in zarjo" kažejo
drugačno podobo, kot jo najde-
mo v običajnih sprotnih pe-
sniških zbirkah. Brez zadržkov
je mogoče zapisati, da je pred
nami zrelo delo avtorja, ki že z
distanco bogatih izkušenj in
umirjenostjo gleda na svet,
življenje in posameznikovo
usodo. Z veliko občutljivostjo
spremlja žitje in bitje našega,
zgodovinsko razdrapanega
časa, hkrati pa bralec sledi nje-
govemu doživljanju življenjske
poti, ki zagotovo ni bila ne pre-
prosta niti lahka, kajti vse pre-
pogosto so jo sekali premnogi
zgodovinski posegi: vojna, be-
gunstvo, povojni dogodki,
očitna bera neprijaznega sopot-
ja," je med drugim zapisal v
spremni besedi prof. France
Pibernik, njegov študijski so-
potnik in prijatelj, ki je ob
predstavitvi	Čarovega
knjižnega prvenca povedal ve-
liko zanimivosti o življenju in
literarnem snovanju dela ta-
kratne mlade inteligence, ki je
o življenju in njegovih vredno-
tah razmišljala drugače, kot je
to želela uradna politika. Prav
zaradi vsega tega štejemo dr.
Janka Čara med tako imenova-
ne zamolčane pesnike, kar je
poudaril tudi dr. Janez Dular,
urednik Mohorjeve družbe, ki
je pesniško zbirko "Med svitom
in zarjo" izdala.
Ob prebiranju njegovega
knjižnega prvenca se kaj hitro
zaveš globine pesnikovega raz-
mišljanja in gledanja na svet
okoli sebe. Tako se že v prvem
ciklu, "Odtekanja", srečamo z
izostreno pesnikovo refleksijo
o razdalji človekovega bivanja.
Da je dr. Janko Čar skrajno
odprt do družbenega dogajanja
20. stoletja, se pokaže v ciklu
"Verzi v futuru", ko se nam v
njegovih pesmih razkrijejo
prepadi strahot našega časa.
Nova stopnja angažiranosti, ki
je dovolj razpoznavni znak
Čarove poezije, je cikel "Žrtve-
nik", ki je v bistvu ilustracija
brezvestnega in skrajno tra-
gičnega ponašanja svetovne po-
litike do razmer na najbolj
kriznih območjih sveta, kamor
sodi tudi Bosna. K temu je do-
dan še slovenski primer v ciklu
"Koroške razglednice", kar av-
tor lepo ponazori na primeru
naših koroških zgodovinskih
mejnikov vso tragiko sloven-
ske zgodovine. Cikel sklene z
otožnim in zdaj že tudi zgodo-
vinsko neizpodbitnim Vetrin-
jem. Zanimiv po svoji aktualni
tematiki je tudi cikel
"Poročila", kjer že skoraj na pu-
blicistični ravni govori o
družbenem sprenevedanju pri
nas. Posebej pretresljiva je
zgodba z naslovom "Zadnji dan
Veronike Rutar", povzeta po
resničnem dogodku o ženski iz
okolice Slovenske Bistrice, ki
dobesedno shira pred očmi so-
cialne službe, vendar si ob nje-
ni smrti kasneje perejo vest vsi,
ki bi lahko zanjo v njenem živl-
jenju kaj storili. V ta cikel sodi
tudi pretresljiv samogovor os-
tarelega kmeta Marka v pesmi
"Nekaj takega kot intervju".
Sklepni cikli "Zeleni rekvi-
em", "Košnja" in "Pohorske im-
presije" pa so lirična stran ce-
lotne zbirke. V njih prihaja do
izraza tenkočutno Čarovo
doživljanje narave, to je tudi
svet njegovega otroštva in mla-
dosti, ki je bila neposredno po-
vezana z rodnim Tinjem pod
pohorskimi obronki: "/.../ O
starodavni, večno mladi Htinj!
Ko gledam te v belini majskih
dni, ti srečen šepetam: Tu sem.
Tvoj sin."
Da je bil "Čarov večer", kot je
povedal njegov prijatelj prof.
France Pibernik, lepo in
svečano zaokrožen, so poskrbe-
li: Zavod za kulturo in
Knjižnica Josipa Vošnjaka, po-
sebej recitatorji Anica
Korošec, Danilo Janžič in Jana
Jeglič, ki je program tudi pove-
zovala. Lepo in žlahtno govor-
jeno besedo sta oplemenitila še
študenta akademije za glasbo
Mateja Pleteršek in Samo
Ivačič z igranjem na klavir ter
petjem samospevov. Čarov
knjižni prvenec, njegov izid je
podprla tudi občina Slovenska
Bistrica, je bilo ob tej pri-
ložnosti moč kupiti. Ob koncu
je bila še priložnostna razstava
Mohorjeve družbe iz Celja in
čisto ob koncu sproščen klepet
s prijatelji. Ne ob odveč, če
zapišemo tudi to: ob tej pri-
ložnosti je bila viteška dvorana
bistriškega gradu polna do
zadnjega kotička.
Vfda Topolovec
Prof. dr. Janko Čar je dokaj
pozno doživel izid svoje
prve pesniške zbirke.
Foto: Brbre
PTUJ
Koncert poljskih violinistk
v četrtek, 29. januaija, ob 19. uri bo v dvorani Glasbene
šole Karola Pahorja v Ptuju koncert popularne violinske
glasbe. Igrali bosta koncertni violinistki Dominika Fal-
ger in Elzbieta Szymanska iz Poljske, spremljala pa ju bo
pianistka Renata Neuvirt iz IVlaribora.
Obe violinistki sta končali Akademijo /z glasbo v Poznanu na
Poljskem, podiplomski študij pa na Visoki šoli za glasbo v Grad-
cu. Udeleževali sta se raznih violinskih tekmovanj, kjer sta zase-
dali prva mesta. Sta koncertni violinistki, igrata kot solistki s sim-
foničnimi orkestri in gostujeta po vsem svetu.
Pianistka prof. Renata Neuvirt je po končani ni^i in srednji
glasbeni šoli v Mariboru študirala še na Akademiji za glasbo v
Ljubljani pri prof. Zdenki Novak, podiplomski študij iz klavirja
pa pri prof. Aciju Bertonclju. Pred štirimi leti smo v ptujski glas-
beni šoli lahko poslušali njen odličen podiplomski koncert, kjer
je predstavila skladbe francoskih skladateljev C. Debussyjaa in M.
Ravela. Sedaj deluje na Pedagoški fakulteti v Mariboru in na Vi-
soki šoli za glasbo v Gradcu.
Na koncertnem večeru violinske glasbe bodo umetnice izvajale
skladbe od 18. do 20. stoletja. Slišah bomo dela Mozarta, P.I. Caj-
kovskegaj H. Wieniawskega, C.Debuss\ia, N. Paganinija in F.
Mazasa. Želimo, da bi umetnice s tem koncertom približ.ale vio-
linsko glasbo poslušalcem in jih tako obogatile s prelepimi melo-
dičnimi motivi.
Ljubitelji glasbe, vljudno vabljeni! Vstopnine ne bo!
prof. Meta Gregi • Trop
LESKOVEC / ZANIMIVA POBUDA
OSNOVNOŠOLCEV
Otroci za dravske labode
Učenci 6. razreda OŠ Leskovec so bili pobudniki akcije, da
bi vsak učenec prispeval en koruzni klas za dravske labode.
Njihova razredničarka Ida Potočnik je povedala, da je bila
pobuda pri vseh učencih, na šoli jih je 130, zelo dobro spre-
jeta. Zbrali so 180 kg koruze, ki jo bodo kmalu pripeljali v
restavracijo Ribič, kjer zbirajo koruzo za ptujske labode. Nji-
hova družina se veča iz leta v leto. Za darovano koruzo se
jinn je zahvalil vodja restavracije Ribič Janko Krajnc.
MG
12
četrtek, 29. januar 1998 - tedn|||

PTUJ / IZBOR ŠPORTNIKOV LETA '97
Ni^boliša Davom Gabrovec in Maja Ozma
Januar je mescc, ko potekajo številne športne priredit>e
in prvenstva doma in po svetu, ko merijo moči ekipe in
posamezniki, ko poteka boj l metri in centimetri, urami,
minutami in sekundami. Je pa to tudi mesec, ko športni-
ki in športnice dobivajo priznanja za minula leto, ko se
delijo nazivi najboljših športnikov in športnic. Določajo
se zmagovalci, to pa ne morejo biti vsi.
^ Športni zavod Ptuj je v petek v
Šolskem centru na Ptuju izvedel
prireditev ob izbiri najboljšega
športnika za leto 1997. Kot se ob
takšnih priložnostih spodobi, je
prišlo veliko število obiskoval-
cev in predstavnikov iz javnega
življenja. Tako so bili prisotni
ptujski župan Miroslav Luci,
podžupana Ervin Hojker in
Ivan Jurkovič, predsednik
Mestnega sveta Milan Čuček in
drugi. Med gosti pa je bil tudi
slovenski smučarski reprezen-
tant Rene Mlekuž, ki je kljub
težji poškodbi počastil priredi-
tev. Slavnosmi govornik je bil
direktor športnega zavoda Ptuj
Stanko Glažar, govoril pa je
tudi predsednik Športne zveze
Ptuj Vlado Čuš.
V konkurenci za laskavi naziv
športnika Ptuja za leto 1997 je
bilo veliko kandidatov in kandi-
datk, ki so med letom dosegali
dobre rezultate zase in za svoje
klube. Izbor najboljšega je opra-
vila komisija, ki so jo sestavljali
člani strokovnega sveta in sveta
športnega zavoda. Komisija je
upoštevala kriterije, ki jih opre-
deljujejo pravila za izbor
športnika leta. Zraven podelitve
priznanj najboljšim pa je organi-
zator pripravil zabavni program.
Pri moških je laskavi naziv
športnika leta za leto 1997 pripa-
del Davorinu Gabrovcu iz
Kluba borilnih veščin Ptuj. Iz is-
tega kluba prihaja tudi športnica
leta 1997 Maja Ozmec.
Podeljenih pa je bilo še veliko
drugih priznanj in pokalov. Po-
kale za najboljša osnovnošolska
športna društva so prejeli: 1. OŠ
Ol^a Meglič, 2. OS Mladika, 3.
OS Ljudski vrt, 4. OŠ Markovci.
Srednje šole: pri dijakih in dija-
kinjah gimnazija Ptuj. Priznanja
zaslužnim športnim delavcem:
Aleksander Kelnerič, PD Ptuj,
Tanja Rozman, PK Terme Ptuj,
Srečko Šeruga, SD Ptuj, Janko
Gabrovec, BK Ptuj, Konrad
Kramberger, Društvo invalidov
Ptuj, Franc Cetl, Društvo invali-
dov Ptuj, Borut Tement, Karate
DO Ptuj, Ivan Emeršič, J K Dra-
va, Tomislav Džankič, NTK Pe-
tovio, Zoltan Mileta, Klub boril-
nih veščin, Silvester Komik,
KMN Poetovio, Zvonko Mla-
kar, SD MIP Ptuj, Štefan
Vrbnjak, ŽOK Marsel Ptuj, Ro-
man Fridauer, Medobčinsko
društvo nogometnih sodnikov,
Dušan Gregorin, ZRK Elektro
Senčar. Priznanja državnim
prvakom in reprezentantom v
kolektivnih športnih panogah:
Janez Štuhec, David Valič, Mar-
jan Gril - vsi Strelska družina
Ptuj, mlajši mladinci SD Ptuj,
plesni par - kategorija do 12 let
Plesni klub Mambo, Jože Zelen-
ko, Robert Holc, Klemen Bru-
men, BK Ptuj, Dušan Rakuš,
BK Tehcenter, Jernej Trop, Ka-
rate DO Ptuj, Marko Kramber-
ger, Judo klub Drava, starejši
mladinci Kolesarskega kluba
Perutnina Ptuj, Igor Kolarič ,
Matej Kostanjevec in Gorazd
Vindiš - vsi Aeroklub Ptuj,
Andrej Vindiš, Boštjan Brumec,
Matjaž Vindiš, Dorotej Kline,
Vojko Kuri, Uroš Brlek, Branko
Fidler, Alojz Vidovič, Nadja
Šibila in Kristjan Slodnjak - vsi
Klub borilnih veščin Ptuj,
Boštjan Koren, Davorin Fridau-
er, Aleš Ceh, Tomaž Toplak in
Gregor Sluga - vsi NK Drava
Ptuj. Poseben pokal je kot najus-
pešnejša šahistka v letu 1997
prejela Anita Ličina, Šahovski
klub Ptuj. Poseben pokal za
športne dosežke je prejel Srečko
Majcenovič iz Društva invalidov
Ptuj.
Pokale za najuspešnejše tre-
nerje so prejeli: 1. Andrej Cafu-
ta, Karate DO Ptuj, 2. Marinko
Grbič, NTK Petovio Ptuj, 3.
Ludvik Pšajd starejšij SD Ptuj,
4. Nagib Zenunovič, ŽOK Mar-
sel Ptuj.
Pokali za najuspešnejše ekipe
so prejeli: padalska članska eki-
pa Aerokluba Ptuj, Judo klub
Drava Ptuj, Klub malega nogo-
meta Poetovio in ekipa Elite do
23 let Kolesarskega kluba Perut-
nina Ptuj. Najuspešnejši ženski
ekipi pa sta bili članska ekipa
ŽOK Marsel Ptuj in članska eki-
pa NTK Petovio Ptuj.
Najboljše športnice za le
1997: 1. Maja Ozmec, Klubi
rilnih veščin Ptuj, 2. Andri
Razlag, KK Drava Ptuj, Mirot
Celje, 3. Špela Lukner, NTK I
tovio, 4. Marjana Gojko«
ŽOK Marsel Ptuj, 5. Lidija C
futa. Karate DO Ptuj, 6. Maji
Raušl, SD Ptuj.
Najboljši športniki za le
1997: 1. Davorin Gabrove
Klub borilnih veščin Ptuj,
Dejan Vogrinec, Judo klub Dr
va Ptuj, 3. Mirko Vindiš, Atlet
ki klub Ptuj, 4. Tomaž P1
beršek, Aeroklub Ptuj, 5. Deja
Zavec, Klub borilnih vešči
Ptuj, 6. Mitja Mahorič, Koli
sarski klub Perutnina Ptuj.
Fotografije: Langerholc
Danilo Klaink
Najboljše športnice leta 1997
Najboljši športniki leta 1997
LENART / POLENO BODO UREJALI
Dehvna ski^ina se /e ie sestala
Občina Lenart je že pred desetletji naročila posebne štu-
dije za ureditev kompleksa zemljišč na Poleni pred Lenar-
tom, kjer naj bi dobili celo kopališče. Obetavni načrti so
obležali v predalih, iz vsega skupaj ni bilo nič. Polena je
dolga leta samevala, njeno čast pa so leta 1991 rešili kon-
jeniki, ki so po dolgem zatišju na novo zgradili tekmoval-
no stezo za kasače.
Odtlej prirejajo odmevne
kasaške dirke, ki jih obišče veli-
ko gledalcev od blizu in daleč.
Žal je vse drugo na Poleni v po-
polnem razsulu: ni nobenih ko-
munalno-infrastrukturnih ob-
jektov, ne sanitarij in umivalnic.
Konjenikom so se lani v jeseni
pridružili nogometaši, na
notranji strani tekmovališča za
kasače so postavili začasno nogo-
metno igrišče. Konjeniki in no-
gometaši dobro sodelujejo, sku-
paj načrtujejo tudi postavitev
nove varovalne ograje.
Polena pa ni samo stvar nogo-
metašev in konjenikov, ki so lani
dali pobudo za celovito ureditev.
Posredovali so jo lenarški
športni zvezi, ki jo je sprejela in
se odločila, da jo podpre. Imeno-
vali so posebno delovno skupino
za ureditev Polene, ki jo vodi
Bogdan Suput. Na prvem delov-
nem srečanju so člani komisije
odločitev Športne zveze pozdra-
vili, saj gre za prvi korak, da bi
Poleno uredili, saj jo že zdaj upo-
rablja veliko Lenarčanov in oko-
ličanov, ki se tam rekreirajo. De-
lovna skupina bo bdela nad ope-
rativnimi nalogami in nad
pripravo idejne zasnove za ure-
ditev. Predvidevajo, da naj bi še
letos pripravili prve zasnove, ki
bodo služile za pripravo uredit-
venega načrta. Zavzeli so se za
dolgoročne in strokovne rešitve,
ki bodo prinesle trajne rešitve.
Za ureditev Polene so najbolj
zainteresirani nogometaši, kon-
jeniki, atleti, rekreativci, kole-
sarji in še nekateri športniki, ki
bodo sami pripravili predloge
bodoče ureditve.
Z namero so seznanili tudi
vodstvo občine Lenart in urad
župana, ki ima posluh za te zade-
ve. Delovna skupina se bo v teh
dneh srečala z nekaterimi stro-
kovnjaki, od katerih pričakujejo
pomoč. Izrazili so tudi veliko za-
dovoljstvo nad odločitvijo kra-
jevne skupnosti in mestnega od-
bora Lenart, ki sta ureditev Po-
lene vključila v svoje letne
programe. Zdaj je torej končno
napočil čas, da se Polena pre-
makne z mrtve točke in da tudi
lenarška občina dobi športno-
rekreacijsko center. Pot do njega
bo sicer dolga, a dobro je že to,
da se je nekaj začelo premikati.
Mnogi veliko pričakujejo tudi
od bodoče občinske oblasti, saj
naj bi Poleno nekateri bodoči
županski kandidati vključili v
svoje volilne programe.
Toda bolj kot politizacija bo
dobrodošla konkretna pomoč
tistim Lenarčanom, ki so med
pobudniki za ureditev Polene,
katere zemljiški status zaradi de-
nacionalizacije naj ne bi bil več
sporen.
M.Toi
h^ednik - Četrtek, 29. januar 1998
13

TRŽEČ / NASTAJA REKREACIJSKO TURISTIČNI CENTER?
Obilna krši pravne norme driove
Gramoznica Tržeč je desetletja dolgo služila potrebam bližnjih in daljnih okoliških vasi, saj so iz nje
dobivali gramoz za gradnjo, pa tudi za vzdrževanje cest. Velik poseg v prostor na območju tega
dela katastrske občine Jurovci se je zgodil v času gradnje magistralne ceste Hajdina - Macelj, ko je
v Tržcu nastala celo asfaltna baza. Pozneje je gramoz še lep čas črpalo Cestno podjetje Ptuj, vse do-
kler ni bil izčrpan celotni trikotnik med cestama Tržeč - Videm in Tržeč - Ptuj. Tako je nastala 17
hektarjev velika vodna površina, na nekaterih mestih globoka nekaj metrov, na mestih, kjer se za-
radi laporja ni dala poglobiti, pa zgolj nekaj centimetrov.
Po končanem črpanju gramo-
za je bila nekaj časa sporna do-
končna ureditev bivše gra-
moznice in potrebnih je bilo kar
nekaj obiskov takrat pristojnega
republiškega	inšpektorja.
Zadnji, pisno zabeležen obisk
inšpektorjev v jami je bil 2. apri-
la 1993. Na ogledu so bili
gradbeni inšpektor Zvonko
Furman, vodnogospodarski
inšpektor Ivan Božičko,
predstavnik KS Videm Ivan
Pernek, predstavnik Lovske
družine Ptuj Drago Verdenik
in predstavnik Ribiške družine
Ptuj Franc Trbuc. Omenjeni so
zapisniško ugotovili, da sta KS
Videm in Cestno podjetje Ptuj
končala črpanje gramoza, in
obenem naložili CP Ptuj, da do
7. 4. 1993 konča planiranje jugo-
zahodnega območja jame, lovs-
ka družina začne istega dne za-
sajati nabrežine z avtohtonim
drevjem. Zeleni Ptuja in RD
Ptuj pa izvedejo 17. aprila čistil-
no akcijo. Dokončno razdelitev
upravljanja z območjem gra-
moznice naj opravi takratna di-
rekcija za gospodarsko infra-
strukturo, Cestnemu podjetju
Ptuj pa so obenem naložili, da
pri dostopih izvede naravne ba-
riere, tako da se prepreči dostop
vozil v območje jame.
Približno tako se je tudi zgodi-
lo. Ribiči in lovci so naslednja
leta redno izvajali čistilne akci-
je, ljudje pa s svojimi nečednimi
aktivnostmi sproti skrbeli, da je
bilo vsako leto s čiščenjem do-
volj dela. Obenem so ribiči z
vlaganjem skrbeli za ribji zarod,
lovci pa s pogozditvijo za
zatočišče divjadi. Mir v bivši
gramoznici je privabil tudi šte-
vilne ptiče, ki so tam gnezdili,
in jama je začela dobivati videz
idilične oaze sredi polja. Ribiči
so nekdanji komunalni objekt
uredili v ribiško kočo in uredili
tekmovalno traso. V poletnih
mesecih so se v bivši gramoznici
pojavili posamezni kopalci, ki
pa pravih kopalnih užitkov niso
našli zaradi mrzlih, nevarnih iz-
virov vode, poleg tega je kopan-
je neprijetno zaradi trave in
mulja na dnu jame. Tudi poasa-
mezni poskusi z jadralnimi des-
kami so bili na vodni površini
jame neuspešni, saj zaradi
ugreznjenosti vodne površine ni
ustreznega vetra.
Proti koncu lanskega leta je
mir v jami skalila občina Videm
s podrtjem nekaj borovcev, stro-
jno ureditvijo dovozne poti v
jamo in namestitvijo rampe ter
dovozom raznega gradbenega
materiala. Odrejeni upravljalci
in uporabniki jame so seveda ta-
koj reagirali in o posegu obves-
tili inšpekcijo. Gradbena in ur-
banistična inšpektorica Marta
Marek Berlič je občini 9.
decembra 1997 izdala odločbo o
prepovedi posega v jamo z zah-
tevo po vzpostavitvi prejšnjega
stanja. Toda inšpekcijskemu
ukrepu navkljub(!) je občina do-
voz materiala v jugozahodni del
jame nadaljevala tudi v januarju
letos. Tako je občina na svojem
območju kršila norme pravne
države, čeprav bi morala kot lo-
kalna skupnost skrbeti za njiho-
vo uresničevanje.
Zgodba ima seveda tudi drugo
plat. Občina Videm je leta 1996
dopolnila odlok o spremembah
in dopolnitvah prostorskih ses-
tavin srednjeročnega družbene-
ga plana nekdanje občine Ptuj
za območje občine Videm in na
delu jame Tržeč predvidela
rekreacijsko in turistično de-
javnost, ki v družbenem planu
seveda ni natančno opredeljena.
Po sklepu občinskega sveta z
začetka decembra 1997 je lokal-
na razvojna agencija "HALO" iz
Pristave 2l/a pri Cirkulanah iz-
delala idejno zasnovo Turis-
tičnega centra Tržeč po dispozi-
ciji župana občine Videm Fran-
ca Kirbiša. Sestavine prostors-
kega plana in idejni projekti še
ne dovoljujejo posega v prostor,
saj se bo za pridobitev dovoljen-
ja za poseg potrebno o marsičem
dogovoriti in najti sožitje sedan-
jih in bodočih souporabnikov
jame v Tržcu. Občina s takim
samovoljnim ravnanjem daje
neprimeren zgled svojim
občanom, ki lahko torej po logi-
ki samovolje posegajo v prostor
brez dovoljenja, mimo občine in
države. Občina je s posegom v
jamo prehitela tudi svoj sklep,
podpisan s strani predsednika
občinskega sveta Friderika
Bračiča in župana Franca Kir-
biša, da bo na osnovi izdelanega
predloga idejne zasnove orga-
nizirala javno razpravo in glede
na lokalni interes sprejela sklep
o izdelavi investicijske predštu-
dije.
Idejna zasnova rekreacijsko-
turističnega centra Tržeč, izde-
lana 30. decembra 1997, predvi-
deva trimsko stezo s sprehajalno
in kolesarsko potjo, ribiški plato
z ribiško kočo in tekmovalnim
pomolom, lovski gojitveni pros-
tor, kamp in piknik prostor, let-
no kopališče in navtično progo,
gostinski obrat s poletno restav-
racijo, nočnim lokalom, igralni-
co in turistično agencijo, men-
jalnico ter skupne objekte s par-
kiriščem, sanitarijami in slačil-
nicami. Dovoljenje za dogovor-
jene posege v prostor bo
potrebno dobiti od Upravne en-
ote v Ptuju, konkretno od od-
delka za okolje in prostor. Nanj
je ribiška družina Ptuj že naslo-
vila svoje stališče, ali pa so isto
storili lovci, nismo uspeli izve-
deti. Ribiška družina v svojem
stališču poudarja, da skupaj z lo-
vci skrbi za čiščenje okolice
jame, da redno vzdržuje del
obrežja gramoznice, da pa je
nevzdrževani del nabrežin na-
ravno zatočišče mnogih živali.
Ribiška družina v stališču, ki ga
je podpisal predsednik Stane
Žitnik, tudi ugotavlja, da je
predvideni poseg v jamo tako
korenit, da pomeni dejansko
uničenje naravnega prostora in
celotno površino jame podreja
izključno komercialni rabi.
Ribiči niso proti ureditvi jame v
športno-rekreacijske namene,
pri tem so celo pripravljeni so-
delovati fizično in materialno.
vendar se zavzemajo za meh-
kejšo varianto. Konkretne pri-
pombe ribičev se nanašajo na
predvideno izvedbo prostora za
kampiranje, s čimer bi bilo zasi-
pano edino naravno drstišče v
ribniku, kar bi onemogočilo na-
ravno drst. Pregraditev ribnika
z zemeljskim nasipom je nedo-
pustna, saj bi zmanjšala vodno
površino, onemogočila migraci-
jo ribam in prekinila ribjo pot,
po kateri gredo ribe na drstišče.
Obenem bi nasip prekinil tek-
movalno progo, na kateri izvaja-
jo državna in mednarodna
ribiška tekmovanja. Čolnarjenje
je nesprejemljivo glede na veli-
kost vodne površine in globino
vode, saj bi povzročalo hrup in
veliko škodo na ribjem zarodu.
Prav tako si je težko zamisliti
lovskogojitveni prostor ob ko-
pališču, navtični progi in loka-
lu, ki posluje 24 ur na dan.
Ribiška družina zato Upravni
enoti predlaga, da v času, ko za-
deva ni rešena, prepreči vsak po-
seg v jamo Tržeč, posebej zato,
ker občina Videm krši vse dose-
danje dogovore.
Seveda se bo, glede na
izkušnje, tudi v prihodnje težko
dogovarjati brez medsebojnega
zaupanja vseh interesentov za
uporabo prostora jame Tržeč.
Predvsem če občina rada nasto-
pa z argumenti gotovih dejstev,
ta pa nastajajo z nedovoljenimi
posegi. Ob vsem lokalni ribiči
postavljajo vprašanje zaupanja
stranki Zelenih občine Videm,
ki je javno reagirala na nekaj
podrtih dreves ob križišču cest
Tržeč - Ptuj in Lancova vas - Vi-
dem, ob nedovoljenem posegu v
prostor gramoznice pa ne. Z
vstopom v jamo namreč obstaja
tudi možnost navoza okolju
škodljivega materiala. Agencija
Halo, ki je idejno zasnovo RTC2
izdelala po že omenjeni dispozi-
ciji župana, ob vsem tem ni
upoštevala nekaj dejstev: da
ribiška koča v jami že obstaja in
ni potrebno graditi še ene. Da
tekmovalna ribiška trasa prav
tako že obstaja in ni potrebno
graditi še pomola. Da bo težko
navaditi fazane in zajce, da se
bodo zadrževali v nekaj metrov
širokem gozdičku, ob njem pa
teče na eni strani hrupna cesta,
na drugi strani pa sprehajalna
pot, kjer se bodo ljudje sprehaja-
li tudi s psi, in kolesarska steza.
Nadalje je moteč predvideni
gostinski lokal, ki bi število teh
lokalov na razdalji slabega kilo-
metra povečal na tri. Gostinski
obrat, pa tudi predvideni skup-
ni objekti s slačilnicami, verjet-
no tudi s tuši, bi zelo ogrozil ka-
kovost vode v jami, ki je na ni-
voju podtalnice in ni tekoča
voda. Poleg vsega tega obstaja,
oddaljen dva ali kilometre, po-
doben idejni projekt, povezan z
gradnjo zadnje v verigi
elektrarn na Dravinji. Tudi tam
vodja ideje Anton Korošec raz-
mišlja o navtičnem, ribiškem,
lovskem, kopališkem, gos-
tinskem, kolesarskem, konje-
niškem in še o kakem turizmu,
seveda na neprimerno večjem
območju, kar je tudi logika nje-
govega projekta. Vse skupaj tes-
no povezuje s haloškim turiz-
mom, kar bi se lahko lepo ujelo
z občinskimi turističnimi in
podjetniškimi interesi. Za gos-
tinsko dejavnost ob Dravinji je
že iskal konkretne interesente;
če ti torej v občini še obstajajo,
so možnosti na dlani.
Kakorkoli že, zadnjo besedo
pri projektu RTC2 v jami Tržeč
bo imela država oziroma njena
Upravna enota na Ptuju. Če bo
prisluhnila vsem interesentom
za uporabo tega prostora, bo
verjetno prišlo do razumnega
posega v jamo, sicer se bo sčaso-
ma pokazala bojazen ribičev in
lovcev, da se bo območje jame
spremenilo v mrtvo, ones-
naženo vodo in mrtvo okolico.
Vprašanje je, ali je cilj ljudi,
obremenjenih z napornim
vsakdanjikom, da čas za počitek
preživijo ob bučni gostilni ali v
mirni, urejeni naravi in v
sožitju z njo. Tudi če bi šlo v
primeru jame Tržeč za večje šte-
vilo novih delovnih mest, ob
tem ne kaže zamižati na obe
očesi in vsega skupaj uresničiti
na račun narave. Ker pa je gos-
tinska ponudba v ravninskem
delu občine že zelo močna, bi
verjetno šlo le za razporeditev
gostov in s tem tudi sedanjih de-
lovnih mest. Območje Haloz, ki
kliče po investicijah, turistih in
delovnih mestih ter seveda po-
nuja neizčrpne možnosti v
ljudski kulturi in domači
ponudbi in je biser ter po-
sebnost teh krajev, pa v podjet-
niških prizadevanjih občine slej
ko prej ostaja ob strani.
Jože Braiii
Ena ribiška koča v jami je dovolj
Posledica občinske samovolje - sporna rampa in za njo kupi odloženega materiala
14
Četrtek, 29. januar 1998 - ted||
T
f
MARIBOR / DRUGI KONGRES LDS
Dosledno naprej!
LDS OSTAJA SREDINSKA ZMERNA OPCIJA • PRE-
SENETILI Z IZJAVO O RAZMEJITVI MED KOMUNIS-
TIČNIM REŽIMOM IN DEMOKRATIČNO REPUBLIKO
SLOVENIJO
Pod geslom "Dosledno naprej"
je minuli konec tedna v Narod-
nem domu v Mariboru sklenil
delo 2. kongres Liberalne de-
mokracije Slovenije. 324 delega-
tov te najmočnejše vladne stran-
ke, ki je v minulih šestih letih,
vse od osamosvojitve Slovenije,
v našem političnem prostoru
igrala ključno vlogo, je pričelo
delo v soboto, 24. Januarja, ko
so ob prisotnosti 17 gostov iz tu-
jine in prek 40 domačih simpa-
tizerjev liberalne demokracije
po uvodnem delu razpravljali
tudi o nekaterih statutarnih
spremembah, zatem pa so se lo-
tili obravnave programskih do-
kumentov.
V osrednjem, javnosti najzani-
mivejšem delu so v soboto po-
poldne prisluhnili kongresne-
mu govoru predsednika stranke
in vlade dr. Janezu Drnovšku.
Med drugim je ugotovil, da vla-
da v Sloveniji politična stabil-
nost ter da v LDS ni več nobene
ideologije, tudi take ne, ki so jo
včasih izrabljali politiki. Po nje-
govih besedah je bila v pretek-
lem obdobju glavna usmeritev
LDS namenjena državotvorne-
mu področju in utrjevanju
našega mednarodnega položaja
ter se pri tem izogniti polariza-
ciji dveh političnih blokov na
slovenskem. Povedal je tudi, da
ne vidi nobenega smisla, da bi
se stalno vračali v preteklost ter
obtoževali drug drugega, kaj je
kakšen naš prednik rekel ali za-
krivil v preteklosti. Tretja vlad-
na koalicija je po Drnovškovih
besedah naporna, a daje po-
membne rezultate. Poudaril je,
da stranka v interesu večine slo-
venskih državljanov ostaja
takšna, kot je bila do sedaj, da
nadaljuje svojo politično usme-
ritev, to je da ostaja zmerna sre-
dinska, da se izogiba ekstremom
in bo tudi v bodoče prisluhnila
ljudem ter iskala umirjene
srednje opcije.
Zvečer so delegati nadaljevali
delo v treh programskih skupi-
nah. Drugi dan je bilo plenarno
zasedanje, po katerem so po
manjših zapletih sprejeli še ne-
katere statutarne spremembe.
LDS bo tudi v naslednjem
mandatu vodil dr. Janez
Drenovšek. Foto: M. Ozmec
Tako naj bi po novem statutu
LDS na državnozborske volitve
kandidirala tretjino žensk, prav
tolikšen del pa "praviloma" tudi
za letošnje lokalne volitve.
Zatem so opravili volitve. Za
predsednika LDS je bil predla-
gan in tudi ponovno izvoljen dr.
Janez Drenovšek, za generalne-
ga sekretarja pa prav tako dose-
danji Gregor Golubič. Namesto
dosedanjih štirih ima po novem
statutu LDS le dva podpredsed-
nika, med petimi kandidati pa
so izvolili Toneta Ropa in Igorja
Bavčarja. V novi svet stranke je
bila izvoljena tudi ptujska dele-
gatka Lidija Majnik.
Popoldne so med drugim
predstavili izjavo o diskontinui-
teti (razmejitvi) med komunis-
tičnim režimom in demokra-
tično republiko Slovenijo. V
njej med drugim ugotavljajo, da
sta fašistična oziroma nacistična
ideologija in politika zaradi svo-
jega protislovenskega rasizma
pomenili neposredno grožnjo
preživetju Slovencev kot naroda
in je zato bil boj Slovencev proti
fašističnemu okupatorju, ki ga
je sprožila in koordinirala Osvo-
bodilna fronta, eden najvišjih
državnotvornih odločitev v ce-
lotni zgodovini slovenskega na-
roda, dejanje, ki je soustvarilo
pogoje za nastanek Republike
Slovenije kot suverene države.
Ob tem ugotavljajo, da je komu-
nistična partija, ki je prevzela
vso oblast v Sloveniji leta 1945,
kljub svojim nespodbitnim zas-
lugam dejansko že med NOB iz-
rabila druge politične usmerit-
ve, ki so bile pripravljene sode-
lovati v boju proti okupatorju,
prevzela v tem boju monopolni
položaj in tako s svojim poli-
tičnim ekskluzivizmom sopris-
pevala h krutosti spopada med
Slovenci v času druge svetovne
vojne. V izjavi komunističnemu
režimu sicer priznavajo nekate-
re zasluge pri razvoju in indu-
strializaciji, istočasno pa mu
očitajo zatrtje politične logike
demokratičnega pluralizma, kar
je ustvarilo pogoje za množične
kršitve elementarnih človeko-
vih in demokratičnih pravic, tja
do povojnih množičnih pobojev
in političnih procesov. Ob kon-
cu med drugim ugotavljajo, da
je takšna izjava, s katero se bo
republika Slovenija ob prizna-
vanju epohalnega pomena
NOB, jasno in enoznačno raz-
ločila od nedemokratičnega ko-
munističnega režima, potrebna
tudi zato, da se lahko državljani
neobremenjeno lotimo težavnih
izzivov sedanjosti.
Kot je pozneje povedal sekre-
tar mestnega odbora LDS Ptuj
Emil Mesarič, je do te izjave
prišlo prav na pobudo ptujskega
odbora, ki je že sredi novembra
lani predlagali, da na kongresu
sprejmejo resolucijo o spravi, v
kateri naj se jasno opredeli sta-
lišče do borcev NOB in borcev,
ki so se v drugi svetovni vojni
nedvoumno borili proti fašizmu
in so bili tudi priznani od zavez-
niških sil; da se obsodijo vsi po-
vojni poboji, ki so bili posledica
takratnega povojnega režima.
ter celo predlagali, da v Ljublja-
ni postavimo spomenik vsem
žrtvam nasilja druge svetovne
vojne in po njej.
Na kongresu so razglasili tudi
kandidaturo Toneta Partljiča za
mariborskega župana. Zaradi
pomanjkanja časa, razprava o
predlaganih kandidatih in volit-
vah se je zavleka vse do trde
teme po dvajseti uri zvečer, so
nekatere nedorečenosti s ple-
narnega zasedanja preložili na
organe stranke, ki naj bi v krat-
kem pripravila posvete o zapos-
lovanju, odnosih s cerkvijo, lo-
kalni samoupravi, stanovanjski
politiki in drugih aktualnih
problemih naše države.
M. Ozmec
ORMOŽ / PREDAVANJA ZA
KMETOVALCE
Ta teden za aove
dore/ce in sadjarji
Tudi v tem tednu se nadaljujejo predavanja, ki jih za kmetovalce in gosp
dinje pripravljata kmetijska svetovalna služba in društvo kmečkih žena
Ormoža. Danes je na programu predavanje o načinih in sistemih pitanja 9
vejih pitancev, predavala pa bosta Igor Tumpej in Jakob Ivanuša. V tore
3. februarja, bosta Anton Soršak in Marjan Ivančič predavala o oskrbi rr^i
dega nasada jablan in skladiščenju jabolk ter trženju pridelka. V sredo [
bosta Igor Tumpej in Vlado Tumpej predavala o vplivih prehrane kravr
vsebnost beljakovin v mleku in o sodobnih tehnoloških rešitvah pri gradnja
in preureditvah hlevov. Vsa predavanja potekajo v domu društev v Ormoj
in se pričnejo ob 9. uri.	(vi;
VIDEM / SPREJELI PRORAČUN ZA LETO 1998
Obilna bo imela svoj vinograd
Svetniki občine Videm so na prvi letošnji, sicer pa 33. redni seji sveta sprejeli še zadb^
občinski proračun v svojem mandatu. Začeli so ga obravnavati kot osnutek, ga prekvat
ficirali v predlog in ga zatem potrdili. Na prihodkovni strani je osnutek proračuna pre^
videval dobrih 389 milijonov tolarjev, predvidenih odhodkov pa je za dobrih devet mil^i
nov več.
Sicer pa je tudi razprava ob četrtem občinskem
proračunu tekla po znanem scenariju: svetniki
bi želeli za posamezne proračunske postavke več
denarja, župan pa na te želje odgovarja z omeje-
nostjo občinske blagajne. Tako nekateri svetni-
ki, kot nadzorni odbor so menili, da je predvide-
nih 389 milijonov, glede na 417 milijonsko reali-
zacijo v letu 1997, vendarle preskromnih.
Za proračun leta 1998 so tako mnogi svetniki
verjetno glasovali s tihim prepričanjem, nekateri
pa so to tudi povedali: "Sprejmimo takšnega, kot
je predlagan, med letom pa se bo tako in tako
marsikaj obrnilo drugače."
Največjo zamero predlaganemu proračunu je
izrazil predstavnik Lancove vasi, druge največje
vasi v občini, ki ji je bila lani s posebnim skle-
pom obljubljena prioriteta financiranja v letu
1998, za letos pa ji proračun namenja borih 5 mi-
lijonov tolarjev, s čimer ne bo mogoče opraviti
načrtovanih obnovitvenih del na cestah. Svetnik
iz Podlehnika je vztrajal pri proračunski zagoto-
vitvi sredstev, potrebnih za ureditev dokumenta-
cije za dograditev osnovne šole v višini 4 milijo-
ne tolarjev, vendar je dobil le namig sosvetnikov,
da se bo denar že našel. Ugodili pa so vztrajanju
drugega "podlehniškega" svetnika in za gradnjo
vodovoda v tem delu Haloz predvideli dodatnih
sedem milijonov tolarjev.
Zgodba o gradnji šolskih prostorov v občini Vi-
dem je nekaj posebnega. Tudi zaradi tega, ker so
v občini kar štirje osnovnošolski objekti. Zaradi
politike zbiranja in porabe denarja za gradnjo šol
so bila različna mnenja že na občinskem odobru
za družbene dejavnosti. Vse namreč kaže, da do
predvidenega začetka gradnje prizidka pri o|
Leskovec zaradi zamude državnih načrtov \
letošnjem letu še ne bo prišlo. Tako del odb^j
meni, da bi bilo umestno za letos planiram
sredstva vložiti v dokončanje OŠ Videm in tafe
vsaj v eni šoli zagotoviti pogoje za devedetko
Drugi, predvsem člani odbora in svetniki iz
Leskovec, pa menijo, da je potrebno denar na.
mensko varčevati ter investicijo v Vidmu opravi
ti sočasno z gradnjo v Leskovcu. Dokonč«!
odločitve o tem niso sprejeli. So pa odloča
zavrnili predlog sklepa o združevanju sredstev a
izgradnjo in obnovo šolskega prostora m
območju občine Videm. Pri tem so prisluhnili
ostri intervenciji šolnikov, ki so pojasnili, da bis
takim združevanjem šole izgubile sredstva, ki jit
država namensko določi za sprotno vzdrževanji
šolskih objektov in nikakor ne morejo služiti in
vesticijam. Propadel je tudi predlog sklepa o us-
tanovitvi kulturne in športne zveze, svetnik/ja
so podprli stališče predsednice odbora u
družbene dejavnosti, da pošljejo društvom pobu-
do, naj zvezo, če tako želijo, ustanovijo sama.
Ker smo v letu lokalnih volitev, je zaznati
povečano aktivnost političnih strank. Te že do-
bivajo nekaj sredstev iz proračuna občine, ven-
dar ga bo za letošnje volilno leto očitno premalo.
Zaenkrat so svetniki s 50 tisočaki ugodili vlogi
SDS, na prihodnjih sejah pa lahko pričakujejo še
vloge drugih strank v občini. Svetniki so bili ob
koncu enotni v odločitvi, da občina na pridoblje-
nem zemljišču v Halozah uredi svoj vinograd.
J. Bračič
Zdaj se kar štiri parlamentarne
stranke vsaka po svoje ukvarjajo i
s tako imenovano lustracijo (ali ;
"očiščevanjem" slovenske prete-
klosti). To pa pomeni, da je bila
obsežna in konfliktna decembrs-
ka razprava, ki je potekala v
državnem zboru v zvezi iniciativo
Socialdemokratske stranke in i
Slovenskih krščanskih drmokra-
tov samo uvod v dolgotrajno
(znova) neuspešno razpravo o
slovenski preteklosti. Včasih se
zares zdi, da v Sloveniji živimo ^
predvsem za preteklost. Teza o
"nujnem razčiščenju s preteklost-
jo, da bi lahko zaživeli sedanjost
in prihodnost' je do skrajnosti
potencirana in zlorabljena.
V svojem nedavnem intervjuju
za Nedeljski Dnevnik se je ame-
riški veleposlanik v Slovenji Jac-
kovicah čudil zaradi tolikšne
obremenjenosti Slovenije s svojo
preteklostjo. Vsaka država ima
svojo zgodovino in si s tem ne
dela posebnih preglavic. Ame-
riški diplonnat se je smejal, ko mu
je novinarka Dnevnika omenila,
da nekateri v Sloveniji trdijo, da
Slovenija ni bila sprejeta v Nato
tudi zaradi tega, ker še vedno ni
odstranila spomenikov "komu-
nističnim veljakom". Jackovich je
dejal, da Ameriko zanima
predvsem slovenska sedanjost,
to, kako se Slovenija odziva na
sodobne izzive. Zatrdil je, da
imajo ZDA s Slovenijo odlične
odnose in da je Slovenija najte-
snejši kandidat za sprejem v
Nato v drugem krogu njegove
širitve, ki ni nikakršna fikcija.
RAZHOD S
PRETEKLOSTJO
Državni zbor se bo moral po
novem soočiti z deklaracijo Soci-
aldemokratske stranke Slovenije
(SDS) in Slovenskih krščanskih
demokratov "o protipravnem de-
lovanju komunističnega totalitar-
nega režima", z izjavo Liberalne
demokracije Slovenije (LDS) "o
diskontinuiteti med povojnim ko-
munističnim režimom in demo-
kratično republiko Slovenijo" in z
deklaracijo Združene liste social-
nih demokratov (ZLSD) "o narod-
ni spravi", ki so ji dodali politično
oceno dogajanj v slovenski pol-
pretekli zgodovini.
Že zdaj je jasno, da med parla-
mentarnimi strankami ne bo moč
najti soglasja v zvezi z vsemi temi
dokumenti, to pa pomeni, da se
bodo nekatere rezlike celo še
poglobile. V tem trenutku bi bilo
verjetno še največ, če bi stranke
zmogle dogovor, nekakšno
skupno izjavo, glede česa iz pre-
teklosti so si "enotne", v katerih
vprašanjih pa se razhajajo ali pa
se zavzemajo za dodatno zgodo-
vinsko osvetlitev. Seveda pa je
tudi to - glede na sedanje stanje
duhov - le pobožna želja.
SDS in SKD v svojem novem
predlogu za oceno oziroma dis-
kvalifikacijo prejšnjega (komu-
nističnega) režima v glavnem
ponavljata ugotovitve iz svojih
decembrskih dokumentov, v ka-
terih se zavzemata tudi za izkl-
jučitev nosilcev nekdanje oblasti
iz sedanje aktivne politične dej-
avnosti. LDS in ZLSD takšni čistki
načelno nasprotujeta, vendar pa
ponujata svoj kritičen pogled na
preteklost. Vsekakor je značilno,
da je predlog resolucije o "dis-
kontinuiteti" LDS pripravila za
svoj kongres, medtem ko je de-
klaracija ZLSD o "narodni spravi"
očitno nastajala brez širše raz-
prave v tej stranki.
V predlogu resolucije LDS o
diskontinuiteti so zapisali, da
"dogodki v Sloveniji konec
osenndesetih in v začetku devet-
desetih let (vpeljava demokra-	|
tičnega političnega pluralizma in	i
državna osamosvojitev) niso le	,
premik v kontinuirani zgodovini	:
iste državno-politične tvorbe,	'
ampak zaznamujejo prelom v ce-
lotni družbeni in politični logiki	!
slovenskega življenja, prehod iz	■
totalitarnega v demokratični sis-
i tem, ki je postavil na nove temel-	|
j je politično, ekonomsko in kultur-	j
I no življenje Slovenije in njenih	;
državljanov". Deklaracija poudar-	;
ja, da je bila prejšnja komunis-	!
tična ureditev v osnovi "nelegi-	I
timni avtoritarni in v svoji skrajni
obliki totalitarni režim, ki ni proiz-	|
vajal grobih krešitev najosnov-	^
! nejših človekovih pravic in svo-	■
boščin, tja do povojnih
množičnih pobojev le kot naki-	,
jučen eksces, ampak je do	'
tovrstnih kršitev in zločinov priha-
1 jalo po notranji logiki samega
I političnega sistema".
I 'NEOBJEKTIV-
I NE'' OCENE
I v deklaraciji ZLSD o narodni
1 spravi je med drugim zapisano,
1 da so "Slovenke in Slovenci, slo-
venski državljani in državljanke s
prvimi svobodnimi volitvami leta
{ 1990 zaključili obdobje enopartij-
: skega sistema in stopili na pot
i demokracije, svobode mišljenja,
: politična prepričanja in delovan-
j ja". ZLSD opozarja, da "smo na
j spravnem dnevu v Rogu 8. junija
1990 simbolično sprejeli likvidi-
rane donrrabrance in druge za-
molčane žrtve v javno zavest in ;
spomin", hkrati pa je slovenska f
država začela proces odpravljan- ;
ja posledic komunističnega |
režima. Zaradi vsega tega in j
upoštevaje "dejstvo, da smo slo- :
venske državljanke in državljani >
večinsko pripravljeni na mirno 1
sožitje". Združena lista ugotavlja, |
da so dani nujni pogoji za strpno '
in spravno sodelovanje med '
ljudmi, brez sovraštva in |
nnaščevalnosti.	j
Na strankarske ocene o slo- ;
venski preteklosti so se že :
odzvali v Zvezi združenj borcev
in udeležencev NOB Slovenije. V
svojem sporočilu so zapisali, da
se niso javno opredeljavali do re-
solucije in zakona o protiprav-
nem delovanju komunističnega
režima (lustracija), ki sta ju držav-
nemu zboru predložila predsed-
nika SDS in SKD, "ker se oba do-
kumenta nanašata na otxJobje
po končani drugi svetovni vojni".
Kot borci in udeleženci narod-
noosvobodilnega boja pa
odločno nasprotujejo uporabi
žaljivk, netočnih podatkov in ne-
objektivnih ocen o NOB v držav-
nem zboru. Prav tako sporočajo,
da kot državljani nasprotujejo
vsakršni lustraciji in ne podpirajo
Deklaracije o SDS in SKD o pro-
tipravnem delovanju komunis-
tičnega totalitarnega režima, ker
menijo, da ni v skladu z našo us-
tavo in zakoni in tudi ne z že
doseženimi demokratičnimi
standardi, ker je preveč eno-
stranska, poleg tega pa je zaradi
izrecne trditve o nelegitimnos
prejšnjega režima škodljiva i
Slovenijo v mednarodnih odnc
sih, saj je Slovenija naslednic
mednarodnih pogodb tec
režima, ki je v mednarodne?
pravnem sistemu bil legalen'
predstavlja slovensko državn
kontinuiteto." ZZB NOB Slovenif
podpira izjavo LDS o diskontinu
teti med povojnim komunističnir
režimom in demokratično repi
bliko Slovenijo, prav tako mislijt
da je "sprejemljiva Deklaracija^
narodni spravi, ki jo je v obravni
vo predložila ZLSD'. Pač pa gl«
de politične ocene ZLSD o pc
pretekli zgodovini Sloveni!
meni, "da ni objektivna in ni
skladu z zgodovinskimi dejstvi.^
politično oceno ni mogoče res'
vprašanj, glede katerih zgo<^
vinska stroka še ni dala svoj'
ugotovitev. Ne nnoremo se sV
najti z oceno, da je kolaboracij
ustvarila OF oziroma KPS, ki f
OF izrabila za pobijanje politični
nasprotnikvo, da bi se polasti'
oblast, saj se to ne skada z
zdaj znanimi dokazanimi dejst*
o začetkih kolaboracije /.../ Pf^
tako doslej ni zgodovinskih dc
kazov, da je povojne poboje
krivilo vodstvo KPS /.../" Borče^
ska organizacija poudarja, ^
upravičeno pričakuje, da boc*
sestavljalci takšnih in podobni'
tekstov "upoštevali že znaf'
ugotovitve zgodovinske znano^
ti".
Jak Kopriv^
Tednik ■ Čemek, 29. januar 1998
15

PTUJ / s 37. SEJE MESTNEGA SVETA
Kdo se boji treh obianov?
1 udi ponedeljkova 37. seja sveta mestne občine Ptuj se ni bist-
Iveno razlikovala od prejšnjih, vsaj kar zadeva točko dnevnega
»reda vprašanja in pobude, ki naj bi trajala le pol ure, pa so ji
i znova namenili več kot uro časa. Svetniki in svetnici v glavnem
ttudi tokrat niso upoštevali priporočila oziroma predloga z ene
^od prejšnjih sej, da bi vprašanja, če je le mogoče, bila pisna.
j Stanislav Kosi iz poslanske
; skupine SKD je s seje sveta Po-
5 krajinskega muzeja Ptuj prinesel
; pobudo, da bi na naslednji seji
^ mestnega sveta, ki bo 3. februarja,
I če bo le mogoče, razpravljali o
.razmerah v tej ptujski kulturni
ustanovi in o predlogu za odpis
brezobrestenga kredita za leto
1998. Miroslav Korošec iz pos-
lanske skupine SLS pa je ob tej
pobudi spomnil na sklep ene
prejšnjih sej mestnega sveta glede
postopka ugotavljanja odgovor-
i nosti bivšega direktorja muzeja
, Borisa Miočinoviča. Lidija Maj-
, nik iz poslanske skupine LDS je
pripomnila, da je s sklepom o od-
pisu brezobrestenga kredita Po-
krajinskemu muzeju potrebno
počakati do zaključnega računa,
\'prašala pa je tudi, kaj je s celovi-
tim poročilom o denacionalizacij-
skih postopkih v mestni občini
Ptuj, ki so ga že večkrat zahtevali.
Med novimi pobudami in
vprašanji 37. seje mestnega sveta
velja omeniti pobudo svetnikov
Liste KS mesta Ptuja Franca
Štrucla in Borisa Gornika o ce-
lovitem programu za postavitev
ekoloških otokov za vso mestno
občino in programa mikroloka-
cij, ki morajo biti predhodno us-
klajeni s sveti posameznih mest-
nih in primestnih četrti; ker tega
ni bilo, je prišlo do zapleta pri
postavitvi ekološkega otoka pred
domom krajanov v mestni četrti
Jezero, čeprav tam že stoji pet po-
sod za smeti, z ekološkim otokom
pa bi te odpadle. Zaradi tega je
prišlo tudi do izredne seje sveta
četrti Jezero. Sicer pa, kot pravijo
v oddelku za okolje, prostor in
gospodarsko infrastrukturo mest-
ne občine, bodo z lokacijami eko-
loških otokov vedno težave, ker
vsi nikoli ne bodo soglašali z vse-
mi predvidenimi lokacijami. Sta-
nislav Napast je pri tem povedal,
da so za vse lokacije zaprosili za
priglasitev. Pri postavitvi eko-
loškega otoka v četrti Jezero so
ravnali skladno z sklepi mestnega
sveta, ki jih je ta sprejel 4. julija, a
so nanje v mestnem svetu, kot
kaže, pozabili.
VELIKA OLJEN-
KA ZKO PTUJ
Ptujski mestni svetniki so 26.
januarja sprejeli sklep o začetku
postopka in določitvi rokovnika
posameznih opravil za spremem-
be oziroma dopolnitve statuta in
poslovnika mestnega sveta, pri
čemer so soglašali, da bodo v sta-
tut vnesli samo tisto, kar piše v
zakonu. Z 21 od skupno 24 glasov
prisotnih svetnikov so potrdili
sklep o podelitvi velike oljenke
Zvezi kulturnih organizacij
Ptuj. Zveza kulturnih organizacij
Ptuj trenutno vključuje 44
društev z več kot 90 sekcijami z
območja občin Ptuj, Kidričevo,
Gorišnica, Majšperk, Videm,
Destrnik-Trnovska vas, Juršinci
in Zavrč.
NE ZA ŽUPANOV
AMANDMA
K odloku o spremembah in do-
polnitvah odloka o izdajateljstvoi
javnega glasila Ptujčan je župan
mestne občine Miroslav Luci
vložil amandma k 10. členu odlo-
ka, ki se /e nanašal na razširitev
članov uredništva na dvanajst
članov oziroma da bi se dosedan-
je devetčlansko uredništvo
povečalo s tremi člani civilne
družbe oziroma drugimi občani,
ki niso člani političnih strank in
grupacij, ki sestavljajo mestni
svet. Župan je svoj predlog ute-
meljil z vidikom zastopanja stro-
kovnosti oziroma večje odprtosti
uredništva, a ni dobil podpore pri
drugih svetnikih mestnega sveta.
Postavlja se vprašanje, zakaj tisti,
ki plačujejo oziroma prispevajo
sredstva v občinski proračun, ne
morejo imeti vpliva na njegovo
porabo. Dejstvo pa je, da ti "spor-
ni" občani že sedaj v bistvu delajo
pri Ptujčanu, le da niso formalni
člani uredništva. Mestni svetniki
naj bi kmalu dobili na mizo
izračun kalkulacije ene številke
Ptujčana. Lani so za tisk, dostavo
gradiva in plačo urednice
Ptujčana porabili^čez deset mili-
jonov tolarjev, kar je nad 50 od-
stotkov več kot v letu 1996. Nihče
od mestnih svetnikov in svetnic
pa še doslej ni predlagal, da bi iz-
delali analizo branosti Ptujčana.
Ce bi ga prodajali, tako kot na
primer Mariborčana, bi do teh
podatkov prišli zelo hitro.
PREDLAGANIH
VIŠJIH CEN
PLINA NISO
POTRDILI
Na dnevnem redu 37. seje sveta
mestne občine je bil tudi predlog
sklepa o soglasju k cenam distri-
bucije zemeljskega plina v mestni
občini Ptuj, na katerega pa je
župan Miroslav Luci vložil
amandma o tem, da soglasja ne
dajo. Svetniki in svetnice so
amandma podprli, s tem pa Pli-
narni Maribor onemogočili, da
uveljavi nove cene, ker je pogod-
ba s Plinarno Maribor prnehala
konec decembra lani, mestna
občina pa je sklenila pogodbo o
koncesiji z Adriaplinom, d.o.o.,
Ljubljana. Županov amandma je
po vsej verjetnosti nastal zaradi
zapletov pri predaji distribucij-
skega omrežja oziroma ker ni
prišlo do sporazumnega dogovora
o njegovi predaji. Ponedeljkova
odločitev mestnega sveta pomeni
tudi neke vrste pritiska na Pli-
narno Maribor, da le začne posto-
pek predaje omrežja, ker se sicer
lahko zgodi, da bo mestna občina
Ptuj odrekla svoj delež pri pokri-
vanju izgube.
Po sprejemu odlokov o spre-
membi odloka o organiziranju,
izvajanju in načinu podelitve
koncesije za obvezno lokalno go-
spodarsko službo pregledovanja,
nadzorovanja in čiščenja kurilnih
naprav, dimnih vodov in zračni-
kov na območju mestne bočine
Ptuj ter predloga odloka o dopol-
nitvah odloka o načinu izvajanja
koncesije gospodarske javne
službe urejanja javnih parkirišč
in odvoza nepravilno parkiranih
vozil na območju mestne občine
Ptuj bodo v mestni občini razpi-
sali koncesiji za izvajanje obeh
gospodarskih javnih služb. Novo
pri tem je, da o izbiri koncesio-
narja odloči tajnik občine z
upravno odločbo, pred izdajo
odločbe pa si mora pridobiti
mnenje mestnega sveta. O pri-
tožbi zoper odločbo na drugi
stopnji odloča župan. Iz obraz-
ložitve pri koncesiji urejanja jav-
nih parkirišč in odvoza nepravil-
no parkiranih vozil izhaja, da ima
koncedent interes, da v primeru
"enakega izpolnjevanja pogojev
oziroma meril ponudnikov" daje
prednost domači pravni osebi.
Po sklepu ponedeljkove seje
mestnega sveta se bodo najemni-
ne za poslovne prostore, ki so v
lastni mestne občine, s prvim fe-
bruarjem povišale za 3,75 odstot-
ka, nova vrednost točke za
izračun najemnine pa znaša 220
tolarjev. Prvega februarja pa se bo
povečala tudi vrednost povračil
za priključke na vodovodno
omrežje in na kanalsko omrežje,
in sicer za 11,32 odstotka.
MG
DORNAVA / OBCNi ZBOR
KRAJEVNE ORGANIZACIJE RK
v
Se naprej bodo
skrbeli za soiloveka
V	soboto so se na letnem občnem zboru srečali člani krajevne
organizacije RK Dornava. Predsednik te humane organizacije
Franc Ciglar je med drugim povedal, da 130 članov zelo dobro
sodeluje z Območno organizacijo RK Ptuj, ki šteje skoraj dvaj-
set tisoč članov. Člani krajevne organizacije RK Dornava, ki se
povezujejo z delavci dr. Marijana Borštnarja, vzdržujejo in
oskrbujejo omarice prve pomoči, merijo krvni tlak, organizirajo
krv(^ajalske akcije ter skrbijo za ostarele, bolne in osamljene.
Lam so vsem, ki so |K>trebni materialne pomoči, pomagali s pa-
^ vsebujejo živila. Še posebno skrb pa namenjajo sta-
rejšim osebam in tistim, ki so bolni in živijo sami.
V	njihovi organiz.aciji imajo 63 kr\'odajalcev in v soboto so jim
IX)delili priznanja. Krajši kulturni program so na sobotni priredit-
vi pripravili učenci osnovne šole pod vodstvom učiteljic Darinke
Znidarič in Valerije Lenart, za njihovo delo in za kvalitetnejše
življenje v občini pa se jim je ob tem zahvalil tudi domači župan
Tone Velikonja.
Zalika Obran,predsednica območne organizacije RK Ptuj, se je
zahvalila la dobro sodelovanje in humana dejanja, saj ta organiza-
ja daje človeku listo bogastvo, ki se ga ne da plačati z denarjem.
U)vonla je tudi o medsosedski pomoči, ki jo mnogi v današnjem
času ne izkoristijo in živijo eden mimo drugega. Tudi v prihodnos-
ti pa bo ta organizacija temeljila na prostovoljnosti in pomoči lju-
dem.
____MS
ODGOVOR
PTUJSKEMU ŽUPANU
MIROSLAVU LUCI JU
Spoštovani župan! V odgovoru na moj članek z
naslovom Dvomljivo prelivanje občinskega kapi-
tala v zasebne roke ste zapisali: "Jasno je treba po-
vedati, da ni prelivanja kapitala v zasebne roke m po-
dročju gradnje neprofitnih stanovanj. Članek je nam-
reč napisan zlonamerno ali pa avtorica piše o vsebini,
kije ne obvlada..."
Žal mi je, da ste se kot župan odločili za osebno
diskvalifikacijo novinarke, v tem primeru mene,
namesto da bi se spoprijeli z resničnim proble-
mom. In to seveda ni zlonamerna in nevedna no-
vinarka, ampak nedvoumno prelivanje občinske-
ga premoženja v zasebne roke.
Če Vi niste uvideli, za kaj p:e pri izgradnji bloka
ob Osojnikovi ulici na Ptuju, me to kot občanko
zelo bega. Doslej sem Vas namreč kot župana
spoštovala in tudi volila sem za Vas. Motiti se je
človeško, ne priznati napak pa zelo narobe. Ne le
pri "strokovnem" županovanju, pač pa še pri dru-
gih, za življenje nmogo pomembnejših opravilih.
Naj ponovim: z lastnim podpisom ste leta 1996
z neke vrste darilno pogodbo (ki je bila pripravl-
jena in jo je podpisal že tudi predsednik prejšnje
ptujske vlade Branko Brumen) prenesli v last in
posest Podjetja za stanovanjske storitve 1 hektar
in 73 arov zemljišča v središču mesta.
Zakaj? Sklicujete se na republiški Stanovanjski
sklad, ki je v svojem razpisu dal "prednost pri dode-
litvi posojil tistim, ki jim občine brezplačno prenese-
jo komunalno opremljeno ali neopremljeno zemljišče
/...f Sklad ni zahteval, da je potrebno zemljišče
podariti v last in posest, kot tudi ni zahteval, da
ga občina na svoje stroške komunalno opremi.
Lahko bi ga, denimo, dala v brezplačni najem za
neko obdobje. Pa če pred to "malenkostjo" na obe
očesi zamižimo, ne moremo mimo dejstva, da ni
občina podarila le 40 arov, kolikor je bilo potreb-
no za gradnjo pn'ega bloka, pač pa več kot štiri-
krat toliko zenilje. Zakaj?
Zakaj je občina podarila vso zemljo naenkrat?
Zakaj ne za vsak blok posebej, takrat, ko bodo
blok dejansko gradili? Zakaj ni z javnim razpi-
som pripustila k zlatim posojilnim jaslim še
kakšnega drugega gradbenega podjetja? Zakaj se
je znašlo Podjetje za stanovanjske storitve med
privilegiranimi?
Vidite, tega vprašanja, župan, se v svojem odgo-
voru niste dotaknili. Niti omenili niste, kaj se je v
zadnjem času dogajalo s Podjetjem za stanovanj-
ske storitve. To podjetje je bilo namreč hčerinsko
podjetje Stanovanjskega servisa, podjetja, ki je
bilo pred lastninjenjem v občinski lasti. Zvito je
postopala hčerka: najprej se je ustanovila, prevze-
la najbolj donosne materine posle, po stečaju shi-
rane matere pa za drobiž poskrbela tudi za njeno
premoženje. Komunalno opremljeno zemljišče,
prvi blok in rastoči drugi blok, za katerega je
občina prav tako plačala vso infrastrukturo in
dala kredit za gradnjo, skupaj torej več milijonov
mark vredno premoženje, je v lasti 9 občanov.
Župan, zapisali ste tudi, da se "od 1,73 ha pre-
nesenega zemljišča vrne v javno dobro 1,40 ha /.../ in
da je bilo že leta 19% vrnjeno v jamo dobro 25,86
arov". In da so "vse navedene trditve argumentirane z
uradnimi listinami".
Sprašujem se, kdo koga vleče za nos? Sprehodite
se do sodišča, poglejte v zemljiško knjigo in videli
boste to, kar sem prejšnji petek videla sama: za
vso zemljišče v velikosti 1,73 ha je vpisana last-
ninska pravica za Podjetje za stanovanjske storit-
ve in zabeležena ni nikakršna vložena spremem-
ba. Četudi morda skrivate predvidene spremem-
be v občinskih pred^ih, javnost žal Vaših namer
ne more preveriti. Že osnovne pogodbe ni bilo
mogoče citirati v časopisu, saj sem jo lahko samo
bežno pregledala, nisem pa mogla dobiti ne foto-
kopije niti si nisem mogla iz nje prepisati enega
samega stavka. Za to je poskrbel vodja oddelka za
okolje in prostor Stane Napast, ki mi je pogodbo
dobesedno iztrgal iz rok. Na ponovno prošnjo
našega uredništva za prepis pogodbe oziroma nje-
no fotokopijo pa je Vaš urad med drugim odgovo-
ril, da nimam (kot novinarka, torej v imenu jav-
nosti) opravičenega interesa in da mi zato fotoko-
pije pogodbe ne more posredovati. Kdo pa ima
bolj opravičen interes do dela občinskih uradni-
kov kot občani? Kaj in zakaj skrivate? Če ravnate
na občini kot dober gospodar, zakaj skrivate svoje
delo pred našimi bralci?
Milena Zupanič
PTUJ / ENO LETO PTUJSKIH ŽENSKIH VEČEROV
Jtfocof gostja cbv
roslttva Gec - Koroše€
Ptujski ženski večeri praznujejo majhen jubilej - eno leto, odkar
so se pričeli; prva gostja je bila lani januarja Štefka Kučan.
Ženski večeri so postali za večino udeleženk nepogrešljiva obli-
ka druženja, ki jih dodatno bogatijo srečanja z znanimi ženska-
mi z različnih področij delovanja in izmenjava izkušenj.
Nocoj ob devetnajstih se bodo
ptujske ženske v mali dvorani
Narodnega doma v Ptuju srečale
z dr. Miroslavo Geč - Korošec, ro-
jakinjo, ki je pred dobrim mese-
cem kot prva ženska postala us-
tavna sodnica. Dr. Miroslava Geč
- Korošec se je rodila v Gorišnici,
v drtižini, v kateri je bila mati
kmetica, oče pa učitelj. Že zelo
zgodaj je spoznala, da je študij
edina rešitev iz brezperspektivne-
ga kmetovanja. Maturirala je na
ptujski gimnaziji, pravo je študi-
rala v Ljubljani. Kot pravnica je
najprej delala v mariborski Me-
talni, zatem pa na sodišču v Ptuju
in nato na sodišču v Mariboru.
Nato je šla v diplomacijo, pri 31
letih je postala vicenkonzulka na
generalnem konzulatu v
Munchnu. V tem obdobju se je
pogosto srečevala z družinsko
problematiko naših delavcev na
začasnem delu v tujini. Podi-
plomski študij je opravila iz pri-
merjalnega prava v Strassbourgu,
doktorat pa na univerzi v
Mtinchnu iz mednarodnih
družinskopravnih razmerij s pou-
darkom na jugoslovansko-
nemških bilateralnih odnosih in
na problematiki naših delavcev v
ZR Nemčiji. Po doktoratu se je
vrnila v Maribor in se zaposlila
na višji pravni šoli. Leta 1990 je
bila edina ženska, ki je kandidira-
la za članico predsedstva Sloveni-
je, bila je tudi prva dekanica Vi-
soke pravne šole v Mariboru.
Nocojšnji pogovor z njo je pri-
ložnost, da se pobliže seznanimo
z njenimi prizadevanji za
družino, za katero pravi, da ji mo-
ramo vrniti njeno vrednost in ji
posvečati večjo družbeno skrb.
MG
BRALCI SPRASUJEJO ...
... TEDNIK IŠČE ODGOVORE
Mednarodno
vozniško
dovoljenje in
zelena karta
v našo rubriko piše vse več voz-
nikov, ki potujejo čez naše meje.
Tako je prišlo nekaj vprašanj o
Zeleni karti in kako do medna-
rodnega vozniškega dovoljenja.
Mednarodno karto za zavaro-
vanje motornega vozila (zaradi
barve imenovano "zelena karta")
dobimo pri zavarovalnicah; seve-
da je od naše volje odvisno, ali jo
bomo doplačali pri obveznem av-
tomobilskem zavarovanju. Do-
plačilo znaša 11 % od osnovnega
avtomobilskega zavarovanja. Ze-
lene karte več ni potrebno poka-
zati na prestopu meje. V primeru,
da nimamo zelene karte in smo
nekje v tujini povzročili promet-
no nezgodo, krijemo 11% vse
škode iz lastnega žepa in ne z za-
varovalne police.
Velikokrat zasledimo, da neka-
teri policisti iz drugih držav ne
priznavajo našega vozniškega
dovoljenja ter zahtevajo medna-
rodno vozniško dovoljenje. Tako
vam priporočamo, da si, preden
se odpravite v tujino, priskrbite
mednarodno vozniško dovoljen-
je, ki ga dobite na Avto-moto
društvu Ptuj (Cvetkov trg 3, 771-
033) ali v Mariboru na Avto-moto
zvezi Slovenije (Zagrebška cesta
25,411-987). S seboj morate imeti
svojo fotografijo, osebno izkazni-
co, vozniško dovoljenje in
3300,00 SIT. Izpolnite obrazec in
v petih minutah je mednarodno
dovoljenje vaše.
Milan Krajnc
PTUJ / CISTO MESTO V SKRBI ZA
OKOLJE
Zaielo se /e poitilo-
clcinslro delo v vrtu
čeprav še ni nastopila koledarska pomlad, opažamo Iz dneva v
dan več ljudi pri prvih pomladanskih opravilih. Toplo in lepo vre-
me je zvabilo k obrezovanju vinogradov in sadovnjakov in
čiščenju vrtov.
Ob tem se pojavi problem odstranitve , oziroma uničenja vejevja ,
trave in podobnega. Ker je kurjenje v naravi prepovedano in nevarno,
želijo v podjetju Cisto mesto pomagati vsem, ki ne vedo, kam s tovrst-
nimi odpadki. Pri njih so že v lanskem letu pričeli kompostirati bio-
loške in zelene odpadke , zato vabijo vse , ki bodo imeli problem z nji-
hovo odstranitvijo, da jih pripeljejo k njim brez dodatnega plačila. Za
večje količine pripeljanih zelenih in bioloških odpadkov bodo občane
simbolično nagradili s primerno količino že zrelega komposta, pri-
dobljenega iz podobnih odpadkov. S tem želijo spodbuditi vse
povzročitelje takšnih odpadkov, da jih prenehajo odlagati na divja od-
lagališča in kuriti po vrtovih, saj s tem onesnažujejo okolico in jezijo
sosede, ker jih moti dim.
Odpadke lahko pripeljete vsak delovni dan v času obratovanja de-
ponije!
Obratovalni čas Centra za ravnanje z odpadki Ruj:
-	v zimskem času: vsak delavnik od 8.00 do 17.00
-	v poletnem času: vsak delavnik od 8.00 do 20.00
-	ob sobotah: od 8.00 do 14.00.
Ob nedeljah in praznikih je center zaprt za vse dovoze!
Uradne ure za stranke so vsak delavnik od 10.00 do 14.00 ure, in-
formacije pa lahko dobite tudi na tel.: 771-861.
Pripravil: Franc Mere, Čisto mesto, Ptuj
16
četrtek, 29. januar 1998 - TEDn|||
ŠPORT
SPOITTNE NOVICE
NAMIZNI TENIS •
Radgona - Petovia 5:2
Namizno teniški igralci pmjske Petovie so s
srečanjem v Gornji Radgoni pričeli drugi del
prvenstva v 1. NTL. Tokrat so sicer izgubili
srečanje, vendar pa so gostitelje precej
namučili, da so prišli do zmage. Posamezni
izidi: Kovač - Gregor Zafoštnik 2:0, Benko -
Marko Zafoštnik 2:0, Rihtarič - Grbič 1:2,
Kovač / Benko - Grbič / Gregor Zafoštnik
1:2, Kovač - Marko Zafoštnik 2:0, Benkovič
- Gregor Zafoštnik 2:0, Benko - Grbič 2:1.
D.K.
CELJE •
Dvoranski atletski miting
Atletsko društvo Kladivar Cetis Celje je
pretekli petek organiziralo dvoranski atlet-
ski miting Slovenije za mladince in mladin-
ke. Udeležilo se ga je tudi sedem ptujskih
šprinterjev (60 m). Najboljši čas med
Ptujčanimi je dosegel Rok Vrtič (7,34 s) in
na koncu zasedel četrto mesto. Najhitrejši v
svoji starostni kategoriji pa je bil Rok Solina.
Med mlajšimi mladinci sta nastopila še Ur-
ban Vrtič in Sandi Lorenci, pri dekletih pa
Anja Golub, Natalija Hren in Željka Krajnc.
Milan Krajnc
KOŠARKA • V vodstvu Talum
Po enomesečnem premoru so nadaljevali
tekmovanje v rekreacijski košarkarski ligi. V
drugem delu prvenstva so prešli na normalni
igralni čas, to je 2 x 20 minut. V prvem
srečanju šestega kroga sta se v lokalnem der-
biju pomerili ekipi ŠD Kidričevo in Taluma
Kidričevo. Košarkarji Taluma so bili
uspešnejši in na koncu zasluženo zmagali z
81:74 (42^39). V srečanju med ŠD Ptujska
Gora in ŠD Majšperk so zmagali košarkarji
ŠD Majšperk s 76:63 (34:30). Prosta je bila
ekipa Podlehnika. Vrstni red: 1. Talum - 10
točk, 2. ŠD Majšperk 9^3. ŠD Kidričevo 7,4.
ŠD Ptujska Gora 6, 5. SD Podlehnik 4. Naj-
boljši strelci: Mitja Medved (Ptujska Gora)
121, Radko Hojak (Talum) 83, Stojan Širec
(Majšperk) 82, Andrej Habjanič (Talum) 62
itd.
D.K.
MALI NOGOMET •
Assaloni Cosmos - Mila
Poetovio 2:2 (1:0)
v prvem krogu nadaljevanja prvenstva v 1.
slovenski malonogometni ligi so nogometaši
ptujske Mile Poetovio gostovali v Ljubljani
pri ekipo Assaloni Cosmos in uspeli remizi-
rati. Toda lahko bi bilo vse drugače, saj so
bili boljši in imeli več od igre. Za Milo Poe-
tovio sta zaigrala tudi Spasojevič in Novak,
okrepitvi v nadaljevanju prvenstva. Ptujčani
bodo igrali naslednje srečanje v petek 19. 30,
ko se bodo pomerili z drugouvrščeno ekipo
Agencija Luvin iz Maribora.
D.K.
MALI NOGOMET •
Liga MNZ Ptuj
I. li^ MNZ Ptuj - rezultati 6. kroga: Vito-
marci Petlja - ŠD Majšperk 5:2, Butik Ivana
- Juršinci 2:4, Avtoličarstvo KAC - ŠD Pod-
lehnik neodigrano. Krona Zagi - Gostišče
Tone 4:4.
Razpored tekem 8. kroga II. lige v nedeljo,
1.	februarja, v športni dvorani Center: 9.00
Telekom Maribor - Raj h Draženci, 9.50 Lipa
Vitomarci - Zavod 93,10.40 Sestrže - Gastro
Žetale, 11.30 Cirkulane - Dolane, 12.20
Zgornja Pristava - Bar Emeršič.
S.M.
MALI NOGOMET •
Ormoška zimska liga
Minulo soboto so odigrali že sedmo kolo
ormoške zimske nogometne lige v malem
nogometu. V skupini A so se tekme končale
takole: Pušenci - Tomaž 4:5 (0:1), Ormož -
Mestna graha Renault 0:9 (0:3), Mladost -
Pršetinci 6:0 (2:0) in SKD - Litmerk 5:3
(4:2). Sodniki so pokazali šest rumenih kar-
tonov. Najboljši strelec je z 20 zadetki Boris
Prapotnik (Pušenci). Na lestvici vodi Tomaž
(18 točk) pred Mladostjo (16), 3. Pušenci
(12), 4. Mestna graba Renault (12), 5. Joker
Ivanjkovci (10), 6. Pršetinci (6), 7. SKD (6),
8. Litmerk (3), 9. Ormož (0).
V skupini B so bili doseženi tile izidi: Ho-
lermuos - Središče 3:3 (0:1), Vičanci - TSO
2:3 (1:1), Smoki - Ljutomer 12:2 (5:0), Zmaji
Šalovci - Borec 5:5 (2:2). Nogometaši so si
prisltižili šest rumenih in en rdeči katron.
Najboljši strelec je s 15 zadetki Branko Jam-
briško (Smoki). Vrstni red: 1. Holermuos 17,
2.	Središče 16, 3. Smoki 15,4. DA UGO 12,
5. Vičanci 10, 6. Borec 4, 7. Ljutomer 3, 8.
TSO 3,9. Zmaji Šalovci 1.
Srečanja osmega kroga se bodo pričela s
tekmami skupine A v soboto ob 12. uri v
šponni dvorani na Hardeku.
vki
MALI NOGOMET
Nogometni klub Drava je v
športni dvorani Center organizi-
ral prvi turnir dečkov v malem
nogometu, katerega se je ude-
ležilo šest ekip. Razdeljene so
bile v dve predtekmovalni skupi-
ni. V prvi je zmagala Drava I, v
drugi pa ekipa Dravograda in j v
finalnem srečanju minimalno
ugnala ptujske sovrstnike. Vse-
kakor imajo zasluge za ta turnir
predvsem starši, trener Miro
Zorčič in seveda številni spon-
zorji, ki so podprli turnir. Vsa
srečanja sta so<Ua Gorazd Ko-
drič in Franc Žitnik
Rezultati skupine A: FC Pre-
ding -Kovinar 4:6, Drava I. -FC
Preding 3:5, Drava I. -Kovinar
4:1. Vrstni red: 1. Drava I, 2. FC
Preding, 3. Kovinar- vsi po tri
točke.
Rezultati skupine B: Dravograd
-Mali šampion 4:1, Drava 11. -
Dravograd 2:5, Mali šampion -
Drava II. 12:0. Vrstni red: Dravo-
grad 6, Mali šampion 3, Drava II.
O točk.
Za 5. mesto: Kovinar - Drava
9:0. Za 3. mesto: Mali šampion -
FC Preding 8:0. Finale: Dravo-
grad - Drava 3:2.
Za Dravo I so nastopili: Pjjjl
Brenholc, Damir Cingeser, \
^ez. Marko Drevenšek, Dj,
Čeh, Aco Jevtovič, Aleš VeseJ
Matej Benko, Miha Leben,^
Cvetko, Boštjan Štttlec in
Voda, za Dravo II. pa: Ino Šij;,
ko, Sašo Tomič, Žiga Temeni
ter Kokot, Denis Grašič, jp
Šegula, Aleks Alkerimavvi,
Strelec, Denis Cingeser,
Šegula, Toni Kojc.	|
Danilo KlajnL
ZIMSKA LIGA SML, SI
V športni dvorani Center je
tekal prvi krog slovenske ml^
ske in kadetske lige v malem
gometu. Pri mladincih so j*
doseženi tile rezultati: Drava|
Maribor I 0:1, Drava II - Marn
II 0:0, Drava I - Mura 11:0, M
II - Mura II 2:0, Mura I -
12:2, Mura II- Maribor II 3:1
Rezultati kadetov: Drava -
Mura 10:0, Drava II - Mura IIiJ
Maribor I - Mura 10:1, Maril^
- Mura II 2:0, Drava I - Mari^
1:2, Drava II - Maribor II 1:1 A
Danilo Klajnšta
STRELSTVO
Plut - Ro&tti Itf73fftf74
Vodilna ekipa prve državne lige, Strelska družina Dušan
Poženel iz Rečice pri Laškem je bila v gosteh pri najboljših
ptujskih strelcih. Gostje Peter Tkalec, Ksenja Maček in Dam-
jan Sajovic so bili favoriti in so tudi zmagali za en krog. Zmaga
za en krog je za zmagovalca nekaj najlepšega, za poraženca pa
trpka in težka.
Ptujski strelci so nastopili v naj-
boljši postavi: Majda ^ušl 54€
kr., Janez Šttihec 568 in Franc Be-
drač 565 kr. Po prvi seriji so gosti
povedli za dva l^oga, po dru^ so
Ptujčani izenačili, tretja serija je
bila boljša za goste za pet krogov
in to je bilo usodno, saj so pred
šesto, zadnjo serijo gosti vodili
kar za šest laogov in je kazalo, da
bodo slavili prepričljivo zmago. V
šesti seriji je Franc Bedrač nastre-
lil 100 krogov od 100 možnih, se-
rijo so dobili Ptujčani za 5 krogov
in ena točka je bila zadosti za zma-
go Rečice. Posamezno je zmagal
Janez Štuhec s 568 kr. pred Fran-
cem Bedračem 565, tretji je bil
strelec Peter Tkalec iz Rečice.
SI
2. LIGA 9 Ptuj
Petlja - Predosje
Kranj 1624:1684
Strelci Petij e so v soboto gostili
najboljšo ekipo druge lige Predo-
sje pri Kranju. Ptujčani so nasto-
pili v sestavi Milan Stražišar 525.
^tija Potočnik 557 in Roben
Šimenko 542 kr. Gostje so nastre-
lili 1684 kroga in prevzeli vodilno
mesto v drugi ligi.
SI
ORMOŽ %
Strelske vestičke
Občinska strelska zveza Ormož
je organizirala 6. krog občinske
lige v športnem streljanju s serij-
sko zračno puško za strelce, ki ne
tekmujejo s standardno zračno
puško. Tekmovali so z 20 streli.
Nastopilo je 7 ekip, najbolje pa se
je odrezala Mladost s 502 krop-
ma, drugo mesto je zasedla ekipa
Miklavža s 497 in tretje Ormož s
483 krogi. Med posamezniki so
bili najboljši trije Franc Ciglarič
(178), Herman Prejac (178) in Re-
nato Piberčnik(178).
Mintilo soboto je bilo 7. krog
druge državne lige v športnem
streljanju s standardno zračno
puško. V drugi državni ligi nasto-
pajo kar tri ormoške ekipe - dve
strelskega društva Tov^ne slad-
korja Oimož in ekipa Športnega
društva Ormož. Strelci so dosegli
takšnele rezultate: Kranj II.- TSO
L 1628:1677, Kranj I. - TSO II.
1700:1658, Celje - Ormož
1692:1682.
vki
DORNAVA •
5. krog
slovenjegoriške lige
v soboto, 24. jamica, so strelci
SD Domava organizirdi 5 krog
slovenjegoriške lige v streljanju s
serijsko zračno puško. Re2ailtati
posamezno: 1. Alojz Raušl, SD
Gomila, 168 krogov; 2. Branko
Žmauc, SD Željka, 155 kr.; 3.
Mirko Moleh, SD Željka, 153 kr.;
4. Janko Horvat, SD Domava, in
Darko Pavlin, SD Željka^ 151 kr.
Ekipni rezultati: 1. SD Željka I.
607 krogov; 2. SD Gomila I 606
kr.; 3. SD Domava I 585 kr.
Po petih kolih vodi SD Željka I
3943 kr., 2. SD Dornava I 2954
kr., 3. SD Gomila 2945 kr.^ Posa-
mezno vodi Mirko Moleh, Željka,
790 krogov, 2. Branko Žmauc,
Željka, 787 kr., 3. Jemej Peteršič,
pionir SD Domava, 744 kr., 4.
Ivan Reberc, SD Željka, 743 kr., 5.
Janko Beriak, SD Gomila, 740 kr.
Naslednji krog bo 7. febmarja v
Dornavi.
Janko Horvat
ROKOMET
Drava-
Ormož 36:33
DRAVA: BerUč, M. Bračič, Kac 4, Kafel,
Slmonlč 1, Kolednik 6, Pš^d 12, Bračič 5,
Mikolič 1, Kozel 5, Zadravec 2, Tumšek,
Šegula, Stefanovič, Horvat, Kline.
ORMOŽ: Šulek, Šipek, Mezge« 3, Prapot-
^k 6, klrič 6, M. Hanželič 4, Hrajadovič 7,
Žuaec^ B. Džarmati 1, G. Džarmati I, T.
Hanželič, Miličič 2, Jovanovič 2, Dajčbau-
er 1.
v prijateljskem rokometnem sre^ju sta po-
merila moči donpča Drava, ki nastopa v 1. B
SRL, in Ormož, drugouvrš^a ekipa v 2. SRL -
vzhodna skupina. Drava je nastopila v močno
pomlajeni s^tavi. Nekateri igralci so bili odsot-
ni, nekateri pa so sedeli na tribuni. Ta zasedba bo
po vsej verjetnosti nastopila v drugem delu tek-
movanja. Tudi pri gostih je nekaj sprememb.
Novi /stari/ je trener - ekipo je vodil Vlado Hebar.
Gostje iz Omoža so v prvi tretjini zaigrali bolje
in jo dobili s šestimi zadetki prednosti. V dm^ je
ka^o že na pravo katastrofo domačih, saj je
prednost Ormožanov znašala že dvanajst zadet-
kov /11:23/. Ob koncu druge tretjine pa so roko-
metaši Drave znižali visoko prednost gostov na
pet ^detkov /23:28/. V zadnji tretjini so domaČi
rokometaši prifeli zniževati prednost in najprej
rezultat izenačili /31:31/, nato pa jim je v zadnjih
minutah igre celo uspelo slaviti zmago s tremi za-
detki razlike.
Danilo Kiajnšek
NOGOMET
Drava -
Korotan 0:0
DRAVA: Lešnik, Volk, Kovačec, A. Vrši^
Šket, Klinger, Zec, Pranjič, Emen^
Pučko, Plošnik. Igrali so še: Beljak, Bn-
tec, Horvat, Huzjak, Golob.
V prijateljskem nogometnem srečanju s pr^'oli•
gašem Korotanom s Preval j se je odprla nogo.
metna sezona tudi na Ptuju. Domači nogometaš"
so nastopili brez poškodovanih T. Vršič^ Vo«
grinca, obolelega A. Čeha, vojaka Goloba in Fal
nedla, ki bo po vsej verjetnosti prestopil k bej
tinškemu prvoligašu. Vreme tokrat nogon»|
tašem ni bilo naklonjeno, saj je bilo izrednj
hladno. Kljub vsemu pa so se oboji zelo trudili!
predvsem pa so veliko tekali. Igra je v prven|
polčasu je potekala med obema kazenskimi
prostoroma. Prevaljčani so sicer imeli rahlo po-
budo, vendar ni bilo nevamosti za domačeg^.
vratarja. Izredno priložnost za zadetek je zaniU|
dil Danilo Pučko. Tudi v nadaljevanju je bili
igra podobna. Nogometaši Drave so delovali orl
ganizirano in svoje priložnosti iskali v hitrih na'
sprotnih napadih. V 73. minuti bi lahko povedli«
vendar strel Bezjaka ni bil natančen.	*
Ptujčani so z igro razveselili okrog sto pre-
maženih gledalcev. Priložnosti za dokazovanji
bo dovolj. Včeraj so igrali srečanje s Potresni-
kom iz Beltincev, v soboto pa bodo gostovali nž
Pragerskem.	'
_Danilo Klajnš^
JUDO
SwHn€l -
dnuwnl pnrmkt
Judo klub iz Lendave je bil organizator osnovnošolskega državnega
prvenstva v judu. Na njem je nastopilo 183 tekmovalcev in tekmo-
valk iz 82 osnovnih šol iz vse Slovenije. V skupnem seštevku so bili
najboljši mladi judoisti iz Juršincev ter tako postali državni prvaki
pred OS Domava. Vsekakor velik uspeh za Juršinčane in tudi za
Domavčane.
Uvrstitve tekmovalcev z naš^a področja^ dečki: do 30 kg: 5. Renato
Tmpkovič, do 34 kg: 1. Klemen Herga, OŠ Juršinci, 2. Peter Kuharič^
OŠ Domava; do 38 kg: 1. Dani Rus, OS Dornava, 2. Marjan Majcen, OS
Dornava, 3. David Matjašič, OŠ Jiuiinci; do 42 kg; 3. Denis Hrga, OŠ
Juršinci. Deklice: do 28 kg: 2. Klavdija Ljubeč, OS Juršinci, do 36 kg:
3. Martina Hrg^ OŠ Juršinci; do 40 kg: 3. Mihaela Milošič, do 48 kg: 2.
Saša Ljubeč, OŠ Cirktilane; do 52 kg: 1. Anja Popovič, OŠ Gorišnica, 3.
Janja Karo, OŠ Cirkulane, do 52 kg: 2. Martina Fras, OŠ Jturšinci, 3.
Barbara Murko, OŠ Videm.
Pri dečkih je prvo mesto osvojila OS Dornava, četrta je bila OŠ
Jm^inci^. Pri deklicah je prvo mesto osvojila ekipa OŠ Cirktilane, od 6.
do 9. OŠ Gorišnica, deseto mesto Juršinci. V skupnem seštevku je prvo
mesto in naslov državnih prvakov osvojila OŠ Juršinci z 221, dmga je
bila OŠ Domava s 184 tolčkami itd.
D.K.
ODCOJKA - 1. B DOL ŽENSKE
Žok Sobota - Manel 3:0
/15:6,15:7,15:1/
Marsel Ptuj: Terbučeva, Merharjeva, Pustoslemškova, Lipovčeva,
Vindiševa, Prauhartova, Krebsova, Godčeva.
V	četrtem krogu prve A državne odbojkarske lige za ženske so odboj-
karice ptujskega Marsela gostovale v Murski Soboti pri ekipi, ki je na
prvenstveni razpredelnici na dmgem mestu. Domača ekipa je v tem
srečanju veljala za favorita in iluzorno bi bilo pričakovati zmago, če
upoštevamo dejstvo, da so Ptujčanke nastopile brez obolele Gojkoškove
in poškodovane Zenunovičeve, že dalj časa pa je odsotna Intiharjeva.
V	soboto bodo odboj karice Marsela gostile ekipo TPV Novo mesto.
HOTELI SIMONOV ZALIV - GRANIT 3:1
/15:7,15:12,9:15,16:14/
Granit Slovenska Bistrica: Zorenč, Kavnik, S. Radovič, D. Rado-
vič, Jesenko, Jurak, Lan^jret, Pivko, Pipenbaher.
Odbojkarji Granita iz Slovenske Bistrice so pstovali v Izoli in proti
domači ekipi nekoliko nepričakovano izgubili. Izolčani so zelo dobro
zaigrali v prvih dveh nizih, posebej v napadu.. V tretjem nizu so bili Bi-
stričani boljši, podobno pa je bilo tudi v četrtem nizu, ko so granitovci
povedli z 10:2 in kazalo je, da bodo rezultat izenačili, toda močno so
pKjpustili in domači so se veselili pomembne zmage.
V	naslednjem krogu odbojkarji Granita igrajo z ekipo I.jutomera v
športni dvorani v Slovenski Bistrici.
Danilo Kiajnšek
PLANINSKI KOTIČEK
Na Zasavsko goro in GEOS
v zimskih mesecih organizirajo številna slovenska planinska društva različne poho'
ki povedejo planince in ljubitelje gora na nekoliko nižje vrhove v sredogorju. Tovr?
pohodi pa ne privabljajo le prebivalcev, ki imajo gore tako rekoč kar pred nogal
temveč so močno priljubljeni tudi med prebivalci Ruja in okolice, kar nam poto^
podatek, da se je v prvi polovici letošnjega januarja podalo na "zasavski Triglav",'
pravimo Kumu, po zasneženih pobočjih Pohorja od Rogle do Osankarice ter zdra'
naproti na savinjsko lepotico goro Oljko več kot 200 pohodnikov - članov PD Ptui
Na pot po planinskih poteh, ki nas bodo tokrat vodile po Posavskem hribovju,
bomo podali spet v nedeljo, 8. februarja, z odhodom posebnega avtobusa izpred'
Ptuj ob 6.30 uri. Iz Zagorja, kjer je vsakoletni pričetek pohoda, se bomo pr^
Čolnišča povzpeli na Zasavsko goro (850 m), katere vrh krasi mogočna cerke'
kamnitim obrambnim obzidjem. V neposredni bližini cerkve, kjer stoji prija*
planinski dom, si bomo privoščili daljši počitek za malico ter odtisnili žig v poset
kartončke pohoda. Z vrha gore se bomo nato podali še do uro oddaljenega GEOSS
geometrijskega središča Slovenije v Sp. Slivni pri Vačah, kjer bomo v sam'
središču Slovenije proslavili kulturni praznik. V neposredni bližini spominskf
obeležja nas bo počakal avtobus ter nas popeljal nazaj v Ptuj, kamor prispemo
19.30 ure.
Opremite se planinsko za hojo po sredogorju (obutev!) ter vremenski situa
primerno. Hrana iz nahrbtnika in v planinski koči. Cena izleta, ki vključuje prevo
posebnim avtobusom, organizacijo in vodenje, znaša za člane PD 1.000 tolaH
mlade planince 960 tolarjev ter nečlane PD 1.800 tolarjev. Prijave z vpia
sprejemamo do torka, 3. februarja, v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27. Vodil bo U
Vidovič s sovodniki.
20
četrtek, 29. januar 1998 - TEDn|||

POLENSAK / TURISTIČNO DRUŠTVO ŽELI VEČ MLADIH
Uredili stalno zbirko
Posnetek z lanskega praznika žetve, ko so prikazali tudi zelo star pripo-
moček, stope, ki služijo za luščenja zrnja
Turistično društvo Polenšak ima že večletno tradieijo in
šteje 120 članov. Na nedeljskem občnem zboru so povedali,
da si želijo več mladih članov - društvenega podmladka.
Po podanem poročilu
predsednika Jožefa Munda so
ugotovili, da so večina nalog, ki
so si jih lani zadali, tudi ures-
ničili. Pravno so uredili
lastništvo turističnega doma ter
dokončali gradbena dela. Uredi-
li so stalno zbirko starih pred-
metov ter orodja, ki so se upo-
rabljali pri spravljanju in mletju
pšenice ter peki kruha.
Člani polenškega turističnega
društva pa imajo veliko načrtov
tudi za letos. Zraven tradicional-
ne prireditve kruha in pogač
bodo sodelovali na drugih prire-
ditvah v matični občini in dru-
gih krajih, skrbeli za urejenost
kraja ter razvoj turizma. V tu-
ristčnem domu nameravajo
zgraditi še dodatne krušne peči.
Pri peki kruha in peciva je ob
lanskem prazniku sodelovalo
več kot trideset žensk, med nji-
mi razveseljivo število mlajših.
Zelo aktivna je tudi sekcija pre-
dic, ki želi svoje znanje in tradi-
cijo predenja prenesti na mlajše
rodove.
Nedeljskega občnega zbora so
se udeležili tudi predsedniki ne-
katerih sosednjih društev, med
drugim Marija Velikonja iz Tu-
ristično-etnografskega društva
Liikari iz Dornave, ki je izrazila
željo, da bi tudi v prihodnje tako
dobro sodelovali. Predsednik
občinskega sveta Jožef Hojnik je
pohvalil prizadevanja društva
ter jim s strani občine obljubil
podporo tudi v prihodnje.
MS
MAJŠPERK / SREČANJE LJUDSKIH GODCEV IN PEVCE
Ljudska pesem
vedno bolj razširjenj
Dvorana Tovarne volnenih izdelkov Majšperk že dolgo ni bila
tako polna kot v soboto, 24. januaija, ko so tam v okviru 24.
območnega srečanja nastopali ljudski pevci in godci iz okolice
Ptuja. Prireditve, leto za letom jo pripravlja /veza kulturnih orga-
nizacij Ptuj, se je tokrat udeležilo kar enaintrideset na-
jrazličnejših pevskih in godčevskih skupin iz ravninskih vasi
Dravskega in Ptujskega polja ter iz haloških in slovenskogoriških
krajev. Letošnja porireditev je torej, če se gremo malce statistike,
zbrala več kot dvesto nastopajočih, kar je največ doslej!
Po pozdravnem govoru župana
občine Majšperk Franca Bezjaka
so srečanje pričele domačinke,
ljudske pevke domačega kulturno-
umetniškega društva. Sledili so
jim: muzikantje Veseli Urbančani
z Destrnika, pevski kvartet
Društva upokojencev iz Rogozni-
ce, pevska skupina Kopači iz
Podlehnika, pevci in pevke iz
Markovcev, ljudske pevke iz Skor-
be, imenitni koledniki Fatje iz
treh vasi, pevci Prijatelji Haloz,
godca Milošič iz Vidma pri Ptuju,
ljudske pevke iz Lovrenca na
Dravskem polju, pevke in pevci iz
Cirkulan, godčevska skupina trio
Grozd iz Zavrča, mešana pevska
skupina Vinogradniki iz Vidma
pri Ptuju, pevke Druge pomladi
Društva upokojencev iz
Kidričevega, mešana skupina pe-
vcev	Kulturno-prosvetnega
društva Stoperce, ljudske pevke iz
Zavrča, ženska godčevska skupina
Prosvetnega društva iz Cirkovc,
pevci in pevke Kulturno-prosvet-
nega društva Staneta Petroviča s
Hajdine, ženski pevski kvartet iz
Male vasi s harmonikarjem Pri-
možem Kelencem, Lukarce iz
Dornave, pevci iz Trnovske vasi,
pevci Turističnega društva Vito-
marci, muzikantje iz Lancove vasi,
pevci Folklornega društva Rožma-
rin Dolena in godčevski trio Škor-
ci iz Slovenje vasi.
Ob koncu prireditve, ki je trajala
dobre dve in pol ure, kljub temu
da se je vsaka skupina sn
predstaviti le z eno pesmijo
skladbo, se je nastopajočim zah
lil predsednik ZKO Ptuj Fu
Lačen in jim izročil pisna p]
nanja, majšperški župan pa šes]
minska darila. Na posvetu za vo
skupin, ki je sledil, je predsedj
Združenja folklornih skupin se
rovzhodne Slovenije Bran
Fuchs nastop sodelujočih oc^
izredno ugodno ter z z^
voljstvom ugotovil, da se!
srečanje številčno okrepilo. |
Prireditev je lepo in z velj
besedne iskrivosti vodila
Kotar.	i
Fantje treh vasi z voditeljico Nado Kotar.
Foto: Franc Vindii
h^ednik - Četrtek, 29. januar 1998
21

^KIDRIČEVO / ZAČETEK MATURANTSKIH PLESOV
Prvi so bili gimnaziiii
Prejšnjo soboto je svoj matu-
rantski ples v restavraciji Pan v
» Kidričevem odplesalo prvih 74
i učencev zaključnih razredov,
f Bili so to gimnazijci in sicer po-
' lovica od skupaj 154 letošnjih
' maturantov ptujske gimnazije,
j V tej skupini, ki je imela ples 24.
januarja, so bili dijaki iz a, b in c
razreda, v soboto, 31. januarja,
se jim bodo pridružili še dijaki
iz d, e in f razreda, ki jih je sku-
paj 80. Plesno sezono pa bodo
nadaljevali tudi dijaki zakl-
jučnih razredov drugih šol v
Šolskem centru Ptuj.
Letos so v ptujski gimnaziji po-
hiteli z zaključnimi plesi tudi
zato, da bi se lahko bodoči matu-
rantje v miru pripravljali na zre-
lostni izpit. V predprijavah se jih
je namreč večina odločila, da
bodo opravljali maturo.
MG
S sobotnega maturantskega plesa ptujskih gimnazijcev v restavraciji Pan v Kidričevem.
Foto: Langerholc
Še na mnoga leta!
konec tedna sta med svojimi najdražjimi - otroci, vnuki in
pra\iiuki - proslavila zlato poroko zakonca Marija in Janko
Meznarič iz Bodkovcev.
Zlati ženin Janko je iz Bodko-
vcev, kjer je bil rojen rojen 23.
oktobra 1921, nevesta Marija pa
je prav tako iz Bodkovcev, rojena
9. decembra 1923 pri Horvatovih.
Janko je bil v začetku nemške
okupacije prislilno mobiliziran v
nemško vojsko in se je težko ran-
jen leta 1945 vrnil domov ter po
dveh letih prevzel posestvo. Z iz-
voljenko Marijo sta se poročila
26. januarja 1948. Rodilo se jima
je pet otrok, dva sinova in tri
hčere. Janko je po vojni 18 let te-
saril s pokojnim Tomažem
Becem, leta 1964 pa se je zaposlil
kot kurjač v zdravstvenem domu
in delal 16 let, do invalidske upo-
kojitve. Žena Marija je ves čas
gospodinjila in skrbela za otroke
in dom. Danes ju poleg otrok raz-
veseljujejo 12 vnukov in 6
pravnukov. Kljub bolezni očeta
še obdelujeta posestvo ob pomoči
sina Mirka in snahe Marije. In to
bosta počela, dokler bosta pri
močeh, zatrjujeta. Naj bo to še ve-
liko, veliko let, jima želimo tudi
iz uredništva Tednika.
Ur
ŠPORTNI POGOVORI / MARINKO GRBIC - TRENER
NTK PETOVIO
V boju za obstanek v pm ligi
Na Ptuju so dolgo časa sanjali o tem, da bi tudi moški del NTK
Petovio zaigral v prvi slovenski namiznoteniški ligi. To se jim je
s prihodom Marinka Grbiča, ki je prevzel treniranje, zraven pa
še zaigral, uresničilo. Zraven njega sta k uspehu moškega dela
ptujske Petovie veliko pripomogla brata Gregor in Marko
Zafoštnik, saj se razvijata v igralca, ki bosta slej kot prej posta-
la nosilca ekipe. Za njima pa prihajata še Nejc Janžekovič in
Danilo Piljak. Toda to ni vse. Veliko mladih fantov je še, ki ve-
liko obetajo.
V prvem delu letošnjega sezone so
Ptujčani osvojili dve točki, zelo
blizu pa so bili zmagi proti Vesni
Zalog. Z izkupičkom so zadovoljni,
ne bi imeli pa nič proti, če bi bilo
več točk. Trener NTK Petovio Ma-
rinko Grbič je velik delavec, zraven
tega pa tudi velik optimist.
•	Kako bi ocenili prvi del
prvenstva za NTK Petovio kot no-
vinca v ligi?
M. Grbič: "Po pričakovanju smo v
tem delu prvenstva mi, Radlje in
Velenje dosegli po eno zmago. Vse
druge ekipe po kvaliteti močno
odstopajo od nas. Podobna situacija
naj bi bila tudi v drugem delu
prvenstva, zato bo borba za obsta-
nek še ogorčena."
•	Kje vidite svojo priložnost za
obstanek v ligi najboljših?
M. Grbič: "Po naravi sem opti-
mist, vendar bo zelo težko. Mi bi si-
cer radi dosegli osmo mesto in obs-
tali. Če pa že to ne bi šlo, potem bi
radi bili vsaj deveti, ki bo igral kva-
lifikacije z drugouvrščeno ekipo iz
druge lige. Nikakor pa ne bi smeli
biti deseti, saj ta ekipa direktno
izpade v nižji rang tekmovanja. Če
bi že bili samo deveti, bi imeli večje
možnosti za obstanek, saj smo real-
no gledano kvalitetnejša ekipa od
drugouvrščene ekipe v drugi namiz-
noteniški ligi."
•	Skorajda ni kluba v Sloveniji,
ki ne bi v svojih vrstah imel tujca.
Vi ste vsaj pričeli z ekipo, ki je os-
vojila prvo mesto v 2. SNTL. Ali
ste sedaj posegli po kakšni okre-
pitvi?
M. Grbič: "Za drugi del prvenstva
smo se okrepili z igralcem iz
Hrvaške. Gre za Pranja Capana, ki
je sicer starejši igralec. Mislim, da
nam bo zakrpal pozicijo tretjega
igralca, kjer smo bili do sedaj najšib-
kejši. Tako so naše možnosti v pri-
merjavi s konkurenti nekoliko
zrastle."
•	So se vaši konkurenti v boju za
obstanek tudi okrepili?
M. Grbič: "Radeljčani so se okre-
pili z obema Niševičema. Menim pa,
da smo se mi za odtenek bolje okre-
pili. Velenjčani se niso nič okrepili.
V tem razmerju moči pričakujem,
da bo Velenje izpadlo iz tega kroga.
Reči pa moram tudi to, da so to
samo pričakovanja, vsake napovedi
pa so sila nehvaležne, saj se ve, da se
rezultata v nobenem športu ne da
programirati in da je uspeh, ali ne-
uspeh odvisen od mnogoterih de-
javnikov."
• V prvem delu prvenstva ste
imeli nekajkrat točke praktično v
žepu. Kaj je bil razlog, da ste
vseeno izgubili?
M. Grbič: "Razlog je bil v tretjem
igralcu. Z Zalogom smo izgubili s
4:3. V tem dvoboju je naš tretji igra-
lec praktično izgubil že dobljeno
srečanje. Če bi dobili ta dvoboj, bi
bilo nadaljevanje s tema točkama
veliko mirnejše. Seveda je pa tako,
da se je končalo tako, kot se pač je.
Ne krivim pa nikogar, saj lahko
vsakdo naredi napako."
•	Obstaja na Ptuju interes, da bi
moški del NTK Petovia ostal v
družbi najboljših?
M. Grbič: "Moram povedati, da si
uprava kluba zelo prizadeva, da bi
ostali v prvi ligi. Smo namreč v
močnem razmahu ravno z moškimi.
Tako bi si tudi pridobili pravico
nastopa v tretji ligi s svojimi
mlajšimi igralci, ki bi se lahko kalili
in pridobivali prepotrebne
izkušnje."
•	Omenili ste razmah v moškem
delu. Kaj to pomeni?
M. Grbič: "To, da smo se s
člansko ekipo uvrstili v prvo ligo, je
ogromnega pomena. Prihajajo pa že
Nejc Janžekovič, Danilo Piljak,
Uraban Ovčar, Jan Janžekovič, Rok
Korez itd. Ti imajo sedaj dolgoročni
cilj, da zaigrajo za člansko vrsto."
•	Vi ste sedaj trener in igralec.
Kako dolgo boste še v dvojni fun-
kciji?
M. Grbič: "V drugem delu
prvenstva bom tudi vzporedno še
igral, ker mladi še niso dozoreli.
Upam, da v naslednji sezoni to več
ne bo potrebno in se bom potem
lahko posvetil samo trenerskemu
delu."
D. Kiajnšek
Marinko Grbič, uspešen tre-
ner in igralec NTK Petovie
22
četrtek, 29. januar 1998 - TEDn|||

Glasba je nesnovni izdelek, a jo v
trgovinah s ploščami dobimo kot
snovni izdelek v obliki kaset, :
zgoščenk, analognih plošč... '
Ameriška pevka MARIAH CAREY je v
letu 1997 izdala dokaj povprečen al-
bum Butterflv, iz katerega je tudi
uspešnica No 1. v ZDA Honey. Tokrat
lepotica MARIAH sodeluje z izredno
popularno rap zasedbo BONE THUGS-
N-HARMONY v komadu BREAKDOVVN
v katerem izstopata njen
vokal in poslušljiv komercialni rap, do-
polnjen z natančno harmonijo.
».V
Backstreet Boys, Boyzone, N'Sync so
trenutno vodilne lantovske" skupine v
Evropi. Irska pa ima novo lantovsko"
skupino on, ki v skladbi THE STORY j
OF LOVE	izvajajo preprost
pop.
V začetku 80. je bila v vrhu popular-
nosti skupina WHAM in uspešnice
Wake me up Before you go-go, Care-
less Whisper in Last Christmas so bile
na vrhovih vseh svetovnih glasbenih
lestvic. Andrevv in George sta ponov-
no skupaj na glasbeni sceni v studij-
sko dodelani uspešnici EVERVTHING
SHE WANTS 98' (^MeM^, ki se na-
haja tudi na albumu z naslovom The
Very Best of Wham.
Pretekla dva tedna sta v glasbeni svet
ponovno vrnila priznana britanska
glasbenika z imenoma lAN BROVVN,
prej član banda Stone Roses, in BER-
NARD BUTTLER, prej član banda Sue-
de. Oba sta navdušila britanske glas-
bene kritike z indie glasbo, mene pa
ne. lAN vpeljuje v svoj pesmi MY
STAR ()tc)t()H^ veliko kitarskih efektov
in novih zvokov. BERNARD je naredil
premalo iztopajočo pesem STAV
ki, medtem ko traja, pre-
večkrat spremeni vzdušje.
Poseben ekstremist v glasbi je GOL-
DIE (fant ima tudi zlat nasmeh), ki je v
prvi vrsti nase opozoril, ko je hodil s
pevko Bjork. 2. februarja se bo na po-
licah s ploščami pojavil njegov novi
album z naslovom Saturnz Return, ki
bo glasbeno popolnoma nor. GOLDIE
je za uvod posnel težko poslušljiv
drum & bass komad TEMPERTEM-
PER Verjamem, da je nekate-
rim komad čisto O.K. in jim je všeč
tudi "izivalni" videospot, ki pa je pre-
povedan na MTV-ju.
BROOKLVN BOUNCE je ena vodilnih
drum & bass skupin in njihov hit Get
Ready to Bounce vam lahko uniči tudi
bass zvočnik. BROOKLVN BOUNCE
tokrat udarjajo bolj kontrolirano v ko-
madu THE MUSICS GOT ME
{t^t^ in v njem se tokrat prvič
pojavlja soliden ženski vokal!
Kralj house glasbe je za nekatere BV-
RON STINGILV, gotovo pa ne zafeno-
menalnega D.J. Jureta (oddajo Club
Zone s plesnimi ritmi lahko poslušate
vsak petek ob 22.00 uri na Radiu
Ruj), ki se bolj navdušuje nad Tod-
dom Terryjem. Vračam se k BVRON-
u, ki je v house verzijo predelal hit VOU
MAKE ME FEEL (MIGHTV REAL)
gre za klasičen disco hit iz-
vajalcev Sylvester.
Priredbe velikih uspešnic so modni hit
tudi v letu 1998 in pred tedni sem
omenil priredbo komada Thafs the
way (I Like it) skupine KC & The Suns-
hine Band, ki jo v novi obleki izvajajo
Clock. Studijska skupina BAMBOO je
priredila euro-dance komad BAM-
BOOGIE	vendar gre za iz-
posojo samplov hita Get down To-
night skupine KC & The Sunshine
Band.
Nemški pevec HADDAVVAV nas je
pred leti spraševal po ljubezni v svo-
jem mega hitu What is Love. HADDA-
VVAV ostaja pri podobnih ritmih ter nas
podobno sprašuje po ljubezni v koma-
du WHO DO VOU LOVE.
Chicago je dom Malika in Hule, članov
skupine OUTHERE BROTHERS, ki sta
na plesiščih povzročila pravo malo
vročico, ko so D.J.-i zavrteli komada
Boom! Boom! Boom! in Don't Stolp
(VViggle VViggle). Ameriški duet OUT-
HERE BROTHERS bo mogoče
povzročil ponovno plesno vročico s
komadom PASS THE TOILET PAPER
(^HeN^, ki uradno izide šele sredi
februarja.
David Breznik
MOJE HIŠNE
ŽIVALI
Sem ljubitelj živali, še posebej
imam rad hišne živali. Te ne
morejo skrbeti same za hrano,
zato jih moram hraniti. Imamo
psa, ki mu je ime Fol. Je zelo
živahen, prijazen in ubogljiv.
Čez poletje hodim z njim na
sprehode. Jeseni in pozimi pa
gre z atijem na lov. Tudi muci
Rika in Pika sta zelo igrivi. Sku-
paj se hranita, igrata in spita.
Tudi s Folom so nerazdružljivi
prijatelji. Da ne bi pozabili na
papagaja Leja, ki izvira iz
deževnega gozda ob Amazonki.
Je zelo rumeno-rdeče barve, in
kadar je razpoložen, čeblja par
besed.
Živali ne smemo mučiti. Mo-
ramo skrbeti, da imajo vodo,
hrano, čist prostor ter vitamine,
ki jih potrebujejo za življenje.
Aleksander Skledar, 4. a,
OŠ Kidričevo
JAHAL SEM
KAMELE
Med počitnicami mi je najbolj
c^Mladi dopisniki
ostalo v lepem spominu, ko sem
v Tuniziji v Afriki jahal kamelo.
Bilo mi je všeč. Sprva me je bilo
malce strah. Ko sem sedel nan-
jo, pa sem ves strah izgubil. V
skupini nas je bilo enajst Slo-
vencev. Skupaj so privezali tri
kamele. Vodil pa nas je prijazen
vodič, ki nam je nabiral afriške
rože. Po puščavi smo jahali v
tuniških belih oblekah. Bilo je
res krasno. Zame je bil to velik
doživljaj.
Blaž Debeljak, 5. b,
OŠ Kidričevo
MAMA IN
PIŠČANČKI
Nekega dne se je mati kokoš
odpravila po hrano. Mladim
piščančkom je naročila: Tridni
bodite, takoj se vrnem." Že so se
vrata zaprla. Piščančki pa so hi-
tro vzeli glasbeni stolp in se
pričeli zabavati. To glasbo je
slišal sosed Kokodajs. Takoj je
odhitel po njihovo mamo. Ko je
mama vstopila v hišo, se
piščančki niso zmenili zanjo.
Bila je zelo šokirana. Kadar
mačke ni doma, miši plešejo.
Matej Rumež, 6. b,
OS Kidričevo
V	TRGATVI
Trgatev je največji praznik za
vinogradnike, ker obirajo svoj
pridelek. V petek sem bil v Ha-
lozah. Imel sem se lepo. Najprej
smo z vinskih trsov obrali
grozdje. Po grozdje je prihajal
brentar in ga nosil v stiskalnico.
V	stiskalnici so iz grozdja stisni-
li mošt. Čez nekaj dni bo na
martinovo iz mošta nastalo
vino.
Toni Pihlar, 2. a,
I OS Dornava
MIHA UMIRI
SVOJO
SESTRICO
j Nekega večera je Mihova
' mama zvedela, da je noseča.
Očetu je seveda takoj povedala
to veselo novico. Drugo jutro je
bila mama zelo ponosna, saj je
vedela, da bo z novico zagotovo
razveselila Miho. Tudi oče je bil
prav posebne volje. Miha ju je
opazoval. Bil je radoveden,
slednjič pa je vprašal: "Kako pa
to, da sta danes oba tako dobre
volje?" Mama ni mogla držati
besede, zato je rekla: "Najprej
mi obljubi, da ne boš nikomur
povedal." "Obljubim, obljubim
ti, mama." "No, prav, pa ti po-
vem," je dejala mama blago.
"Veš, če bo vse po sreči, boš do-
bil bratca ali sestrico." "Su-
per!"je vzkliknil Miha.
Pozajtrkoval je in ves vesel od-
korakal v šolo. Tam je bil kar
najbolj "važen". Vsi sošolci in
učiteljica so ga spraševali, zakaj
je takšen, a je odgovoril: "To je
družinska skrivnost."
Naslednji dan je šla mama k
zdravnici. Ta ji je povedala:
"Imeli boste punčko."
Nekaj dni kasneje so šli naku-
povat. Izbrali so vse potrebno:
voziček, copatke, oblekice, paja-
ce, dude, ropotuljice ... Čez se-
dem mesecev pa je hišo prepla-
vil val veselja - zajokala je
majhna, drobna deklica. Z ma-
mico sta bili zdravi in čez tri dni
sta prišli domov.
Naslednji dan pa, ko je bil oče
v službi in mama v vaški trgovi-
ni, je bil Miha s svojo sestrico
sam doma. Deklica je zajokala
in Miha jo je vzel v naročje, jo
nežno zazibal in jo umiril. Ko je
prišla mama iz trgovine, ga je
pohvalila.
Mateja Domanjko, 4. a,
OS Cerkvenjak
POTOPILA
SEM SE DO
DNA
že od nekdaj se rada potapl-
jam. Najraje na morju.
Bilo je lepo sončno jutro, s se-
stro sva na morju. Že nekaj dni
se trudim, da bi se potopila do
dna, vendar ni šlo. Zdelo se mi
je, da je ta dan čaroben. Še danes
ne vem, kako mi je uspelo, ven-
dar mi je. Potopila sem se, pod
vodo sem videla vse skrivnosti
narave. Videla sem lepe pisane
ribice, lepo zelenje, travo, ki je
kar plavala po površini, različne
kamne, majhne velike, pisane.
Čez nekaj sekund sem se vrnila
iz morskega kraljestva, kajti od
tistega dne je morje zame kral-
jestvo. V sebi skrila veliko
skrivnosti, ki jih ljudje ne poz-
namo, v sebi skriva nekaj
takšnega, o čemer človek nikoli
ne bo mogel napisati. To si mo-
ramo ogledati, kajti to je navse-
zadnje le skrivnost.
Polona Leskovar, 7. b,
OŠ Kidričevo
NOVOLETNE
POČITNICE
Novoletne počitnice sem
preživel doma. Bilo je zelo lepo.
Krasili smo novoletno jelko in
dočakali leto 1998. Staro leto
smo preživeli pri prijateljih. Ko
je ura odbila polnoč, smo si
zaželeli vse dobro in ob 1. uri
zjutraj pričakali ptujski ognje-
met, ki je bil zelo lep. Drugi dan
smo imeli veliko obiskov. Bilo
j je zelo živahno. V teh počitni-
! cah sem dolgo spal, gledal tele-
I vizijo in tudi na šolo nisem po-
I zabil.
I Tadej Klep, 3. a,
OŠ Hajdina
MOJA
MODERNA
j PRAVLJICA
I Pred davnimi davnimi časi je |
i živela Eva. Živela je v lepem i
gradu. Imela je varnostnike. Ka- ;
morkoli je šla, so bili za njo. 1
; Nekoč je rekla Eva, da bi šla na i
I sprehod. Peljali so jo z limuzi- ;
no. Ko se je peljala skozi mesto !
Juršinci, so vsi gledali in si mis- j
; lili, kdo se pelje. Le eden je ve-
del, kdo je to. Zaljubil se je van-
jo. Njemu je bilo ime Ivo. Neke- ;
ga dne je šel iskat, kje je grad, in
ga je našel. Doma se je oblekel v
hlapca in se namazal z blatom.
Šel je do gradu in tam je stala
Eva. Videla ga je in rekla, naj ga
spustijo noter. Ona se je zaljubj
la vanj takoj, ko ga je zagledala,
Vprašala ga je, ali bi se poročili
njo. Privolil je. Čez nekaj dni sti
se poročila. Imela sta velik«
otrok. Živela sta do konca sv^
ih dni.
Saša Majcen, 4.r.,
OŠ Trnovska vas
NENAVADNA
ZGODBA
Nekoč je živel Eskim. Odselil;
se je v deželo palčkov. Spoznal;
je palčico, veliko 2m 30cm. Ves.
dan sta lizala sladoled. Ker so ga
videli z mnogimi bundami in.
plašči, so rekli: "Ta pa je'
izkušen ropar." Kot se v deželi:
palčkov spodobi, sta živela^
žalostna do smrti.	j
Aleš Knez, Damjan Dukarič,'-
Metka Skok, Andreja Prša, 6.0,-
OŠ Olge Meglič, Ptuj
HUMORESKA
PO TELEFONU
Nekega dne je v živalski vrt
poklical neki marsovec. Ko je
nekdo dvignil slušalko, je rekel:
"Olah." To je pomenilo halo.
Povprašal je, kako kaj njihov
živalski vrt. Delavec je rekel, da
je v redu, samo z dinozavri ima-
jo nekaj problemov. "Ah, z dino-
zavri. Pri nas so dinozavri prav
udomačene živali. Pri nas dino
zavri hodijo po dvorišču, jedo
koruzo, ko jih pokličem, se ves
Mars strese." "Tudi krokodili so
bolj divji." "OLALA!" se je
začudil marsovec. "Mi imamo
krokodile za umivanje zob."
"Kaj pa delate z ježi?" "Te ima-
mo pripravljene za prhanje in
krtačenje po hrbtu, pa tudi za
masažo podplatov so." "Kakšni
so pa vaši sloni?" "Sloni?" se
začudi marsovec. "A sloni?" "Jaj
sloni." "Ja, slone pa imamo za
prhanje pod tušem." "No, seda)
mi pa še povej nekaj o opicah-'
"No ja, opice so naše predstavni-
ce Marsa." Tako je delavec pri-
povedoval, kako se je pogovarjal
z Marsovcem.
Aleš Predikaka, 6. b,
OŠ Kidričevo
LUJZEK
Dober den vsoki den! Tak, pa
smo na kunci prvega, ta boj
dugega mesca v vsokem leti.
Ne samo zato, ker ma 31 dni,
pač pa najboj zato, ker so za
nami vejki prazniki, kak so
božič, novo leto in druge obli-
ke, da se tudi mošje oziroma
denarnice proznično obnošajo
in na kunci skoro čista doj
vsehnejo. Zato je čokaje na
pločo, penzijo ali kakšno dru-
go obliko ponovne openeznitve
zlo dugo in seveda tudi napor-
no. Ce pride vmes še kokšni
rojstni den ali pa godovrw, so
zadeve seveda še boj vesele in
naporne.
Snega pa nega in nega. Saj
gaje zapalo enih par centime-
trov, tak za vzorec, da vidimo,
ke ma tudi letos belo forbo,
prove zime pa nega in eni pro-
vijo, da bo zato februar boj
mrzel in snežnati. Ja, vse se še
lehko zgodi, ke bomo sneg do
kolen in nosa tneli, če si bomo
doj pokleknoli...
Gnes bomo domočo politiko
pri miri pustili in se malo pri
ameriškem predsedniki Klin-
toni vstavli Prav se mi smili,
saj bi ga radi s predsedniškega
stolčka vrgli samo zato, ker
rad ženske vidi in si, kak
piš^o, poleg svoje še kero dru-
go k sebi stisne. Kaj se toga
tiče, majo pač v Ameriki druga
moralna pravila. Samo demo-
kracija in nič k..barija. Pri nas
je seveda drgačik, pravzaprav
obratno. Na prvem mesti je
medstrankarsko kur(jerejst-
vo), demokracija pa nazodje,
če je seveda še kaj ostone. Pri
nas nemreš grotati vejki poli-
tični mačok, če nesi tudi dober
petelin, ki mu nibene putkica
ne vujde. Tak kak pri drugih
rečeh se pač Slovenci tudi na
totem področju nemremo iti
Amerikanare. Jaz hi Kvintoni
tak svetuva, naj ma rad svojo
Hilari, drugih žensk pa tudi
naj ne sovroži. Nerodno je
samo to, da zdaj ve za njegove
prešuštniške grehe (če so sploh
bili) celi svet, pa če glihje topo
moji oceni čista privatna ozi-
roma družinska zadeva. Če je
kaj ušpiča, ga naj Hilari v
roke vzeme in mu malo vuhe
nategne, tak kak se to tudi
sliši, ne pa daje to glovna tema
celega sveta. Navsezodjo pa
gre tudi v Ameriki samo za
oblast in denar in eni bodo iz
tote zgodbe dobro kasirali
Pa srečno. Vaš LUJZEK
h^ednik - Četrtek, 29. januar 1998
25
26
četrtek, 29. januar 1998 - tedn|||
tednik - četrtek, 29. januar 1998
27
OGLASI IH OBiMm
Zahtevajo odstop
obeh direktoric
Več kot 400 zaposlenih v ptujskem invalidskem podjetju
Vaiido in ptujskem delu podjetja Labod Delta je v torek
dve uri opozorilno stavkalo zaradi dela neizplačanega re-
gresa za lansko leto in neusklajenosti plač s kolektivno
pogodbo. Plače namreč za kolektivno pogodbo zaostajajo
za dobro tretjino in delavka v povprečju zasluži le 35.000
tolarjev mesečno. Vodstvi podjetij se na stavko nista odzva-
li. Stavkovna odbora, ki delujeta v okviru Zveze svobodnih
sindikatov Slovenije, sta v izjavah za javnost izrazila
ogorčenje nad kršitvami osnovnih pravic zaposlenih v
družbah Vaiido in Delta ter pozvali obe direktorici, Zden-
ko Bezjak in Cvetko Gaiser, naj odstopita.
"Sindikat in zaposleni v
družbi se zavedamo težkega gos-
podarskega in tudi finančnega
položaja našega podjetja. Toda
vse ima svoje meje. S 35 tisoč to-
larji (ob doseganju "evropskih
norm") se enostavno ne da več
preživeti," so med drugim zapi-
sale v izjavi za javnost delavke
Delte, ki so lani prejele samo 45
tisoč tolarjev regresa, in še to več
kot polovico v bonih, prav tako
pa "lepo število zaposlenih preje-
ma nižjo plačo, kot je to
določeno v Zakonu o izplačilu
minimalne plače. Le-ta znaša za
mesec januar 62.299 tolarjev," je
še zapisano v odstopni izjavi
stavkovnega odbora družbe La-
bod Delta, Konfekcija, d.o.o.
"Že več kot dve leti se strpno
pogovarjamo in verjamemo
temu, kar nam povedo naši vo-
dilni. Obljube in zagotavljanje,
da bo bolje, se enostavno niso
uresničili. Še več. Pri opozorilni
stavki se je pokazalo, da se vodil-
ni požvižgajo na to, ali se v
podjetju dela ali stavka. Ni se
jim zdelo vredno niti pogledati,
kaj se v proizvodnji dogaja, da se
o kakšnem pogajanju okoli
izpolnitve zahtev sploh ne pogo-
varjamo," so ogorčene delavke
Valida med drugim zapisale v
izjavi za javnost. "Evidentno je,
da se pri nas kršijo najosnov-
nejše pravice zaposlenih."
Milena Zupanič
rofcraf iHikopoliSka seja
Na dnevnem redu seje sveta krajevne skupnost Ormož je
bilo le pet točk dnevnega reda, zares pomembna pa je
bila le ena - obravnava pritožbe in pogodb za urejanje
pokopališč.
Krajevna skupnost je pred
časom objavila javni razpis za iz-
biro najugodnejšega ponudnika
za urejanje mestnega pokopa-
lišča in mrliške vežice v Ormožu
in na Humu. Komisija je izmed
prispelih ponudb izbrala
ponudbo podjetja Aura, d.o.o., iz
Ormoža. Pri tem je menda
upoštevala celovitost ponudbe,
plačilne pogoje, reference in mo-
rebitne ugodnosti. Komunalno
podjetje, ki je doslej opravljalo
vzdrževalna dela na omenjenih
površinah, se je na izbor pri-
tožilo, ker so ugotovili, da
razpisna dokumentacija, ki so jo
prejeli od krajevne skupnosti,
"ne izpolnjuje zahtevanih
vsebin, ki jih določa Zakon o
javnih naročilih in Odredba o
vsebini razpisne in ponudbene
dokumentacije". Ker takšna pri-
tožba zadrži izvajanje del in ker
bo na njeno končno rešitev goto-
vo treba čakati vsaj kakšno leto,
v tem času pa je za pokopališča
treba skrbeti, so svetniki ponovi-
li svoj prvotni sklep in potrdili
Auro za vzdrževalca pokopališč
do rešitve pritožbe, največ za
dobo enega leta. Komunalo so
svetniki pozvali, da svoj predlog
za revizijo umakne. Pri tem pa se
je načela še ena zanimiva tema,
namreč s spremembo statuta
občine je bilo upravljanje s po-
kopališči predano v roke kra-
jevnim skupnostim. Predsednik
krajevne skupnosti Ormož Alojz
Sok je menda obiskal direktori-
co komunale Pavlo Majcen in jo
poprosil za dokumentacijo, a je
baje ni dobil, ker gre za poslovno
skrivnost. Brez dokumentacije
pa seveda tudi novi vzdrževalec
pokopališč ne more pričeti dela-
ti. Pavla Majcen pa je po drugi
strani na vprašanje o omenjeni
dokumentaciji povedala, da "je
krajevna skupnost dobila vse,
kar je zahtevala".
Z vprašanji, ki so se sukala ok-
rog pogrebov, pa se je 16. seja
tudi končala, namreč, ali je kra-
jevna skupnost dolžna priskrbeti
pogrebnega govornika. To neh-
valežno nalogo je doslej op-
ravljal tajnik krajevne skupnos-
ti, a dela v bodoče ne more več
opravljati. Vprašanja, kot kdo bo
spregovoril besedo slovesa ob
pogrebih v bodoče in kdo ter na
kak način je dolžan govornika
plačati, bo najbrž uredila praksa.
vki
ffo/ skrbi borte NOV?
Minuli četrtek 22. januaija, se je na izrednem občnem
zboru zbralo prek 50 delegatov območnega združenja bor-
cev in udeležencev Narodno osvobodilnega boja Ptuj in ne-
kateri gostje. O lanskoletnih in nekaterih letošnjih ak-
tivnostih, ki bodo zaradi slabega finančnega stanja težje
izvedljive, je kritično razmišljal Ivo Rau, ki so mu
predsedniške dolžnosti zaupali tudi v novem mandatu.
Za podpredsednika so izvoli
Mihaela Gobca, 9-članski
Območni odbor pa sestavljajo:
Ivan Bevk s Polenšaka, Feliks
Bagar iz Rogoznice, Milan Fine
iz Ptuja, Milan Jager z Mestnega
Vrha, Jože Križančič iz Ptuja,
Milan Lacko iz Nove vasi, Mili-
ca Jazbinšek iz Gorišnice, dr.
Mitja Mrgole iz Ptuja in Alojz
Koželj z Brega. Poleg tega so iz-
volili še nadzorni odbor in
častno razsodišče ter po zakonu
o društvih sprejeli novi statut
zveze.
Na občnem zboru so govorili o
današnji vlogi borčevske organi-
zacije, predvsem o njihovih
pričakovanjih in nekaterih
razočaranjih v obdobju po osa-
mosvojitvi Slovenije, ko so se
pojavile še nekatere "borčevske"
organizacije, o skupnih interesih
in povezavi borcev z vojaškimi
vojnimi invalidi, sodelovanju z
društvom izgnancev Slovenije in
o širokih možnostih sodelovanja
z brigadirji veterani. V razpravi
so borci opozorili na nujnost po-
vezave z vsemi novo nastalimi
občinami, še posebej z župani in
županstvi, saj je njihova skupna
skrb tudi vzdrževanje in obnova
kulturnozgodovinskih obeležij
in spomenikov iz NOB, ki so v
glavnem zapuščena. Zaradi upa-
danja članstva, ki je posledica
naravnih zakonitosti, pa so pred-
lagali, da bi se v organizacijo lah-
ko vključevali tudi svojci in sim-
patizerji borčevske organizacije.
-OM
PTUJ / SE O KOLIČKIH V POVODNOVI
12. kbruarja na sodišiu
Inšpekcija za prostor Območne enote Ptuj je prejšnji torek
izdala odločbo o odstranitvi količkov na dovozni cesti, ki vodi
na gradbišče igrišča za golf na hajdinski gmajni, ki so jih v
znak protesta 17. januarja letos postavili prizadeti krajani Po-
vodnove. Rok za odstranitev je bil prvi februar, a so bili količki
odstranjeni že 20. januarja,. V območni enoti Inšpekciji za
prostor so povedali, da dokler je lokacijsko dovoljenje v velja-
vi, vožnje na omenjeni cesti ni mogoče preprečiti. Dosedanji
potek zapletov je pokazal, da vsak izpostavlja zgolj svoje inte-
rese, zato bo nujno najti soglasje. Mestna občina Ptuj pa naj bi
bila tista, ki bo odigrala vlogo posrednika in vse vpletene
posedla za skupno mizo.
V zvezi z že omenjenimi problemi v Povodnovi pa se vse bolj
izpostavlja tudi vprašanje, da ta ulica še danes deloma poteka po
zasebnih zemljiščih. Vodja oddelka za okolje, prostor in gospo-
darsko infrastrukturo Stanislav Napast je prizadetim krajanom
že na sestanku ulične skupnosti 19. aprila 1997 povedal, da lahko
to vprašanje uredijo tako, da dajo omenjene dele zemljišča zapi-
sati v splošno dobro.
Razprava na okrajnem sodišču v Ptuju glede na tožbo Golf in-
vesta in Mira Verleka zaradi motenja posesti bo že 12. februarja.
MG
V TRČENJU SEDEM
RANJENIH
Po regionalni cesti od
Majšperka proti Ruju je v četrtek,
22. januarja, malo pred 23. uro
vozil osebni avtomobil 25-letni
Marjan P. iz Majšperka. Pred
križiščem z magistralno cesto na
Spodnji Hajdini je najprej ustavil
pred znakom stop, kar so potrdili
očividci, potem pa je zapeljal na
magistralko in trčil z osebnim
avtom, ki ga je po njej vozil 30-
letni Franjo G., državljan
Hrvaške. V trčenju je vozilo
hrvaškega državljana zbilo s ces-
te, trčilo je v prometni znak in
vrtno ograjo, potem se je prevrni-
lo čez streho in obstalo na des-
nem boku. V trčenju sta se hudo
ranila oba voznika in pet sopotni-
kov, štirje v hrvaškem vozilu in
sopotnica v vozilu Marjana P. Vse
so prepeljali v ptujsko bol-
nišnico.
z MOPEDOM V
ZAPORNICO
V	četrtek, 22. januarja, ob 6.15
je 17-letni I. S. iz Dornave s kole-
som z motorjem med vožnjo po
lokalni cesti pri Moškanjcih trčil v
spuščeno zapornico, padel in se
hudo ranil. Spuščeni zapornici
pri prehodu čez železniško pro-
go je baje prepozno opazil, zato
mu ni uspelo mopeda ustaviti.
Z AVTOM BOČNO V
KUP ZEUA
Po lokalni cesti od Gladomesa
proti Foštu pri Slovenski Bistrici,
je v petek, 23. januarja, ob 23.30
vozil osebni avto 28-letni Boris S.
s Tinjske Gore. Med vožnjo skozi
levi ovinek je zapeljal v levo in
bočno trčil v kup zelja na njivi ob
cesti. V nezgodi se je voznik lažje
ranil, njegov sopotnik, 27-letni
Stanko K., pa je dobil hude
poškodbe.
OSUMUENEC K
PREISKOVALNEMU
SODNIKU
Prejšnji teden so mariborski
kriminalisti privedli k preiskoval-
nemu sodniku 26-letnega Karla
L. in 25-letnega Borisa L., oba iz
Maribora. S kazensko ovadbo so
ju osumili nasilniškega
obnašanja in poskusa posilstva,
kar naj bi zagrešila letos, 7. janu-
arja, v ptujskem lokalu Ana, ko
sta razgrajala in pretepala goste.
Deset dni za tem pa naj bi v istem
lokalu skušala posiliti eno od tu-
jih državljank, ki je zaposlena v
lokalu. Namero so jima preprečili
redarji.
PO NAPAČNEM
VOZNEM PASU V
SMRT
V	ponedeljek, 26. januarja, ob
15.35 se je na magistralni cesti v
Moškanjcih zgodila huda pro-
metna nesreča, v kateri je izgubil
življenje voznik osebnega avto-
mobila Stanislav L., star 65 let, iz
Moškanjcev. Po neuradnih po-
datkih naj bi bil vozil po
napačnem voznem pasu, zato je
čelno trčil s tovornim vozilom. V
silovitem trčenju je bil osebni
avto popolnoma uničen, voznik
pa je umrl na kraju nesreče. Za-
radi te nesreče je bil promet po
magistralni cesti Ruj - Ormož
dobri dve uri oviran.
GORELO V
MURETINCIH
V	sredo, 21. januarja, okoli
10.30 je izbruhnil požar v
prizidku stanovanjske hiše Marije
H. v Muretincih, občina
Gorišnica. Ob pomoči sosedov
so ogenj pogasili gasilci, škode
je za dobrih 150.000 tolarjev. Kot
so ugotovili, se je zaradi dotraja-
ne strehe navlažilo seno,
spravljeno v prizidku, se pregrelo
in vžgalo; k temu je pripomogel
tudi močan veter.
Z VLOMOM PO
RAČUNALNIK
V	noči na soboto, 24. januarja,
so neznanci vlomili v zabojnik,
last podjetja PAP Telematika iz
Ljubljane, ki je bil postavljen v
bližini pokopališča v Vidmu pri
Ptuju. Odnesli so računalnik s
pripadajočo opremo in s tem
podjetje oškodovali za okoli
350.000 tolarjev.
TRČENJE
AVTOMOBILOV V
HAJDOŠAH
26. januarja 1998 je voznik
osebnega avtomobila znamke
BMW Robert M., star 23 let iz Ptu-
ja med vožnjo iz smeri Maribora
proti Ptuju povzročil kar tri pro-
metne nesreče. Ob 17.25 uri je v
Ulici Pariške komune v Mariboru
trčil v osebni avtomobil in s kraja
odpeljal. Ob 17.37 uri je izven na-
selja Slovenja vas trčil v osebni
avtomobil in s kraja prav tako
odpeljal. Ob 17.40 uri je v naselju
Hajdoše pripeljali do desnega
nepreglednega ovinka, kjer je
vozilo zaneslo na nasprotni vozni
pas, po katerem je pripeljal
voznik os. avta znamke Hyndai
poni Dejan P., star 24 let, iz Ptuja.
Vozili sta trčili, pri tem pa je
osebni avto Dejana P. zaneslo na
nasprotni pas, po katerem je iz
smeri Maribora pripeljala osebni
avto znamke Ford escord vozni-
ca Jelka R., stara 44 let, iz Ptuja.
Vozili sta čelno trčili. Voznik
osebnega avtomobila BMW Ro-
bert M. je vožnjo nadaljeval po
nasprotnem voznem pasu in pri
tem čelno trčil v osebni avto
Škoda favorit voznice Ljubice D.,
stare 44 let, iz Kungote pri Ptuju.
Tudi po tej prometni nesreči
voznik Robert M. ni počakal na
kraju in nudil pomoči poškodo-
vanim, temveč je hotel s kraja
nesreče oditi peš, to pa mu je
preprečil policist, kije bil po nakl-
jučju na kraju nesreče. Policisti
so Roberta M. preizkusili z elekt-
ronskim alkotestom in ta je poka-
zal v organizmu 1,10 promila al-
kohola. V prometni nesreči so bili
vsi udeleženi vozniki in dve pot-
nici v vozilu Roberta M. telesno
poškdovani. Na vozilih je nastala
materialna škoda 4 milijone tolar-
jev.
FF
Posledice nesreče v Moškanjcih, kjer Je v razbiti-
nah zastave 128 umrl 65-letni voznik.
Foto: Franc Vindiš
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Danica Junger,
Tavčarjeva 10, Ptuj - dečka;
Marija Popovič, Gajevci 26,
Gorišnica - deklico; Vikto-
rija Roškar, Placar 67,
Destrnik - dečka; Lidija
Pihler, Dornava 92/a^ Dor-
nava - Tibija; Štefka Šegula,
Litmerk 49, Ormož - Žana;
Tanja Skaza, Ul. Pete preko-
morske 17, Ptuj - Tjašo;
Cvetka Vesenjak, Ormoška
C. 2, Ptuj - Benjamina; Tat-
jana Čebular, Partizanska
28, Rog. Slatina - dečka; Sil-
va Pevec, Bodislavci 12,
Mala Nedelja - Moniko;
Bernardka	Lampret,
Medvedce 26, Majšperk -
Aljaža; Suzana Vindiš,
Janežovski Vrh 21/c - San-
dro; Tea Žumer, Orešje 149,
Ptuj - Lio.
UMRLI SO: Miroslava
Skledar, rojena Verdenik,
Kočice23,;i: 1931 - t 16. ja-
nuarja 1998; Neža Paveo,
rojena Laufer, Volkmerjeva
C. 10, Ptuj, 1908 -1 16. ja-
nuarja 1998; Leopoldina
Korže, rojena Mandelc,
Majšperk 96, 1913 -1 16.
januarja 1998; Antonija Ve-
senjak, rojena Murko, Gra-
diščak 7, ^jc 1924 -1 16. janu-
arja 1998; Jožef Dobrun,
Prešernova ul. 23/b, Ptuj, t-
1930 - t 19. januarja 1998;
Rudolf Čeh, Drstelja 34,
1936 - t 16. januarja 1998;
Ivan Letič, Šturmovci 21, ^
1913 - t 20. januarja 1998;
Franc Baklan, Prešernova
ul. 23/a, Ptuj, 1925 - 1 21.
januarja 1998; Marija
Krajnc, Nova vas pri Ptuju
45,Ptuj,;t: 1911 - t 21. janu-
arja 1998.
PTUJ • Danes, v četrtek, 29. ja-
nuarja, bo ob 19. uri v dvorani
glasbene šole Karola Pahorja
koncert popularne violinske
glasbe. Igrali bosta vrhunski
poljski violinistki Dominika Fal-
ger in Eizbieta Szymanska, ob
klavirju pa bo izvrstna pianistka
Renata Neuvirt iz Maribora.
Vstopnine ne bo!
ORMOŽ • V petek, 30. januar-
ja, bodo kustos arheolog Ivan
Žižek, kustodinja etnologinja
Nevenka Korpič in kustodinja
zgodovinarka Irena Mavrič
izpeljali javni vodstvi po razsta-
vah arheoloških izkopavanj na
ormoški obvoznici Hardek 97 in
Društva kmetskih fantov in
deklet na ptujsko-ormoškem
območju. Vabljeni v razstavišča
ormoškega gradu ob 16.30.
ZAVRČ • V soboto, 31. januar-
ja, bo ob 18.30 v domači ki-
nodvorani dramska skupina
KPD Frančka Kozela iz Cirkuian
uprizorila Nušičevo komedijo
Gospa ministrica v režiji Lojzeta
Matjašiča.
LESKOVEC • V nedeljo, 1.
februarja, bo ob 15. uri v gasils-
kem domu dramska skupina
KPD Frančka Kozela iz Cirkuian
uprizorila Nušičevo komedijo
Gospa ministrica v režiji Lojzeta
Matjašiča.
LESKOVEC • Učenci OŠ Les-
kovec bodo ob kulturnem praz-
niku prikazali rezultate pro-
jektnega dela o nekdanjih ženi-
tovanjskih običajih v Leskovcu.
Predstavitev bo v četrtek, 5.
februarja, ob 16. uri v dvorani
GD Leskovec.
PTUJ • V galeriji sv. Jurija je na
ogled razstava fotografij z nas-
lovom Pomladne niti Sandija
Kelneriča.
KINO PTUJ • Do nedelje, 1.
februarja, je ob 18. uri na spore-
du film Vulkan, ob 20. uri pa
Donnie Brasco. V torek in sredo
ob 20. uri LA. zaupno. Od 5. do
15. februarja (vključno s
ponedeljkom, 9. februarja) ob
16.30 in 20. uri Titanik (predsta-
va traja 3 ure 10 minut, cena
vstopnice pa je 700 tolarjev).