g T E V. 28. V LJUBLJANI, DNE 15. JULIJA1931 L E 1 O 44 Genu 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka 1 Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor '0 Din. Izhaja jsako sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati UpravniStvu »Domoljuba« v Ljubljani Razdelitev veleposesiniških gozdov in pašnikov Jugoslovanska kmetska zveza v Ljubljani opozarja svoje člane na zakon o likvidaciji agrarne reforme na veleposest-vih, katerega vsebina je bila pojasnjena r »Domoljubu« od 8. julija tek. leta in v »Slovencu« od 5. jul. tek. leta. Posebej še Djozaria na določbo zakona, da se veleposestnikom, ki imajo gozdove, ki presegajo 1000 ha, odvzamejo za agrarne interesente vse površine nad 1000 ha. Istotako se odvzamejo lahko tudi pašniki. Pravico zaprositi za dodelitev gozda ali pašnika imajo: 1. Občine in gospodarski odbori za posamezne dele občin. 2. Upravičenci skupnega posestva po občinah oz. vaseh. 3. Vse zadruge, zlasti še kmetijske, iivinorejske in pašniške zadruge. Posamezniki nimajo pravice prositi za dodelitev gozdov in pašnikov. Navedeni agrarni interesenti morajo vložiti kolkovane prošnje (5 in 20 Din) na kmetijsko ministrstvo in sicer potom banske ji prave do 26. julija. Po tem terminu vlcše.ie prošnje se ne bodo vpoštevale. Zakon o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih ne predpisuje, kako morajo biti prošnje utemeljene; istotako zakon ne določa kakšno odškodnino bodo interesenti morali plačati veleposestnikom,, tudi načina, kako se bo odškodnina plačevala, zakon še ne določa, ampak bo Minister za metijstvo sporazumno z ministrom za gozdove in rude in ministrskim Predsednikom določil odškodnino in način plačevanja odškodnine za gozdove in paš-mke., v kolikor se pa da iz odškodnine, Je že določena za drugo zemljo (travni-k!'njive itd.), ki se bo odvzela veleposestnikom ,sklepati, tudi odškodnina za gozdo-ve> verjetno ne bo previsoka, o« .'^udarjamo, da se gre v terminu do julija samo za dodelitev gozdov in Pašnikov. Občine naj takoj o tem sklepajo v občinskih sejah, istotako naj gospodarski od-on v svojih sejah sklenejo prijaviti se za aotiehtev gozdov ali pašnikov. .. \lcga, katero naj občine, gospodarski ori> zadruge itd. pošljejo priporočeno na kmet. ministrstvo v Belgradu potom kralj, banske uprave dravske banovine v Ljubljani, naj bi se glasila: Kmetijsko ministrstvo v Beogradu. Podpisani občinski urad občine ... (gospodarski odbor, za vas ... v občini...) prosi na podlagi sklepa občinskega odbora (gospodarskega odbora) z dne..., da se občina (vas) v smislu zakona o likvidaciji agrarne reforme na velikih posestvih vpiše kot agrarni interesent za gozdove (pašnike), veleposestva... v ... V občini je ... gospodarstev, skupno število prebivalstva pa znaša ... Interesent rabi gozd v svrho preskrbe občanov s kurivom in stavbnim lesom za domačo industrijo, za pašo in ostale gosp. potrebe. Uvrstitev med agrarne interesente je torej potrebna in utemeljena. Podrobno utemeljitev podamo, ko izide po zakonu predvideni pravilnik, ki bo predpisal pogoje in postopek. Datum. Podpis. Zadruge naj namesto navedb o številu prebivalstva in gospodarstev navedejo kratko svoj delokrog. V dravski banovini pridejo, kolikor se je dosedaj moglo ugotoviti v poštev sledeča veleposestva: V srezu Kočevje : Veleposestvo Auerspergovi dediči, ki ima skupno 22.576 ha gozdov in sicer v srezu Kočevje 12.779 ha. Veleposestvo inž. A. Rudež z 1567 ha gozdov. Trboveljska premog, družba v Ljubljani (skupno 1099 ha), ima v srezu Kočevje 13.94 ha gozda. Kosler Oskar skupno 1060 ha, ima v Kočevju 974 ha. V srezu Novo mesto": Auerspergovi dediči skupno 22.576 ha, ima v srezu Novo mesto 9.414 ka. »Una<, združene hrvatske banke, Zagreb, ima v srezu Novo mesto 1165 ha. V s r e z u L i t i j a : Veleposestvo Auerspergovi dediči, ki ima skupno 22.576 ha, ima v litijskem srezu 106 ha gozdov. Veleposestvo Windischgratz Hugo ima v litijskem srezu 1989 ha. Troveljska premogovna družba skupno 1099 ha, ima v litijskem srezu 412 ha. V srezu Kranj: Dr. Kari Born 3820 ha. »Jezersko« d. d. 2099 ha. Dolenc Franc 1306 ha. Heinrichar Franc 1113 ha. V srezu Kamnik: Kamniška meščanska korporacija 3018 ha. V srezu Logatec: Veleposestvo Auersperga Herwarda dediči (skupno 2542 ha) ima v srezu Logatec 310 ha. Veleposestvo Schonburg Waldenburg Hermann 1892 ha. Veleposestvo Hugo Windischgratz 1537 ha. V srezu Ljubljana: Veleposestvo Auersperga Herwarda dediči (skupno 2542 ha) ima v srezu Ljubljana 943 ha. Kosler Oskar (skupno 1060 ha) ima v srezu Ljubljana 30 ha. V srezu Krško: Andrej Jakil ima v celoti 2297 ha, v srezu Krško 2237 ha. Attems Ferdinand ima v celoti 1436 hektarov, v srezu Krško 144 ha. V srezu Radovljica: Kranjska industrijska Jesenice-Fužine ima 1218 ha. V bivši mariborski oblasti, oziroma v mariborskem inšpektoratu dravske banovine pridejo v poštev sledeča veleposestva: Grof Attems, Slov. Bistrica, Brežice, Podčetrtek. Hcrberstein Jos., Ptuj, posestvo meri 1107 ha. Falter Hinko in Izena, Jurklošter. Gozdno posestvo meri 1455 ha. Hošek Rud., Planina, posestvo meri 1580 ha. Lenarčič Milan, Ribnica na 'Pohorju. Posestvo meri 1158 ha. Perger Artur, Mislinje. Posestvo meri 2677 ha. Windischgraetz Alf., Rogatec. Posestvo meri 2519 ha. Zabeo Alf., Fala. Posestvo meri 4198 hektarov. tv Szapary Lad.. Murska Sobota. Posestvo meri 1127 ha. Esterfcaxy Nik., Dolnja Lendava. Posestvo »saeri 3756 ha. V poitev pride 2756 Ita, ako se v interesu prebivalstva ne potrdi kupoprodajni pogodba med Eiterhazvieoj ia imovinsko občino (Criževci. Zichv Mair.. BeltincL Posestvo meri 1241 ha. Tlmrn-Vahrassin«, Ravne-Gnitani-Slovenjgradec in Vitanje-Thurn-Dan-glas. Ravne-GuStanj. VPindischgratz Hugo, Konjice, Op!ot-nica in Bizeljsko. Anton Kobi. Brez-Kozje. Interesenti za dodelitev gozdov in pašnikov niso samo dotične občine, gospodarski odbori ali zadruge, kjer leži velepose-stvo ali de! veleposestva. ampak tudi okoliške občine, ki morejo iz posestev imeti gospodarsko korist. Veleposestva. ki leže v raznih srezib, se smatrajo kot eno. Posebej te opozarjamo, da imajo pravita do prošnje za dodelitev gozdov in pašnikov tudi r ii r aiki odbori, srenje, totetke in uprarieenri. Pameten odlok Načelnik ljubljanskega političnega ckra- t gospod dr. Andreja je pesial županom ojega okraja sledečo okrožnico: Že s svojim razpisom z dne 20. junija L L, sem pesial županstvom okrožnico gosp. bana dravske banovine, ki priporoča v teh resnih in gospodarsko kritifnth časih splošno štednjo v občinskem gospodarstvu in znižanje občinskih dcklad v prihodnjem proračunskem leru. Načelo splošne slednje pa veleva tudi prebivalstvu, da se samo omen na najpotrebnejše izdatke in da opusti odslej vse, kar oi pomenilo brezplodno trošenje ljudskega denarja. T« sem spada predvsem čezmerno po-kajanje v gostilne in prirejanje plesnih veselic, kjer se, kakor znano, ie preveč razsi .a težko pridobljeni denar, ter dogajajo radi preobilno uiitib alkoholnih pijač pogostema obžalovanja vredni izgredi. Dolžnost, ki mi jo nalaga zakon o notranji upravi, da skrbim za gospodarsko, so-cijalno in kulturno blagostanje prebivalstva svojega ekraia, me sili, da omejim to brezplodno in škodljivo veseijačer.je, popivanje in zapravljanje v gospodarsko tako kritičnih časih. Zaradi tega dajem na splešno znanje, da bom odslej prošnje za prirejanje veselic in za podaljšanje policijske are brezpogojno odklanjal in dovoljeval le take prireditve, ki imajo v resnici vzgojen ali humanističen namen, n. pr. poučna predavanja, prireditve rtsnih gledaliških iger in podobno. Prenehati mora razvada, da se dozdevno podpiranje na sebi koristnih smotrov prirejajo plesi ia veselice, ki trajajo pozno v noč in škodujejo IjndAet!!« zdravja, morali ia blagostanja več, kakor prinaša koristi namen, pod kojega krinko se prirejajo. Pa hldi pri onih prireditvah, ki sem jih izvzel iz teh omejitev, se mi mora dotična prošnja poslati tako pravočasno, da bom lahko poizvedoval o primernosti prireditve in zanesljivosti prirediteljev. Zato je potrebno, da so take prosti je vsaj 10 dni pred prireditvijo vložene pri okrajnem nacelstvu. Vse prošnje, ki prihajajo prepozno, bom iz tega 2* PO SVETU Katoliška cerkev s Sita? papeževe besede. Te dni je sv. Oče sprejel predstavnike Katoliške akcije v Pragi. Nanje je imel dalja nagovor, ki ga je zakljafil z naslednjimi besedami: »Povej ie doma, da ste ugotovili veliko gorostasnost, kako se namreč Katoliška j&cija v Husovi deželi (na Češkem) lahko mirno razvija, medtem ko v mestu Kristusovega namestnika (v Rimu) ia naslednika apostola Petra trpi preganjanje-* liatiia sTako delajo, a >kulturna< Evropa molči. Kakor smo že poročali, so te dni v Idriji od rudnika odpustili nad 60 delavcev, med njimi celo očete sedmih otrek. Obupno stanje rred toni ljudmi je tako, da so se trije detevci vrgli v Idrijco. K srečs se je ljudem, ki so to opazili, posrečuo. da so obupane delavce reši!!. Fašisti obetajo, da bo odpuščenih še več delavcev. Seveda jih bodo kmalu nadomestili s svojimi ljudmi iz Italije, ki so znani kot »dobri rudar ; . — Pritisk zaradi menjave priimkov se nadaljuje. Začeii so hoditi od hiše do hiše in prisilijo ljudi z vsemi mo-gočjmi grožnjami, da menjajo svoj priimek. Glavni iaktor Jjri viem poitalijančevanju Idrije politični komisar rudnika cav. Mutto. Romunija s Prostozidar;;vo ia prisega, dana kralja in domovini, se ne spadata. Na seji parlamenta je poslanec dr. Trifun opozoril vlado, da je / Romuniji mnogo častnikov, kr so člani prostozidarske lože. Po njegovem mnenju se prestozidarstvo in prisega, ki so jo častniki dali kralju in domovini, ne skladata. Dr Trifun je naprosil kralja, naj pozove častnike, da zapuste, ali prostozidarsko ložo, ali pa častniško službo. Francija s Kaj pravijo o papeževem sponi z Mnssolinijem francoski socialistu »Pcpuiair« glasilo francoske socialne demokracije izraža Vatikanu neomejeno zaupanje in sočustvo- razloga kratkomalo zavrnil, pa naj si bodo sicer utemeljene. To dajem na obče znanje vsemu prebivalstvu in zlasti tudi prizadetim društvom. Okrajni načelnik: Dr. Andrejka, s. r. Ta odlok g. okrajnega načelnika toplo pozdravljamo! V današnjih težkih časih, ko toliko ljudi strada in ko marsikdo nima denarja za najpotrebnejše, vidimo kako se pijančevanje sirom dežele organizirano razširja. Upamo, da bodo tudi drugi g. okrajni načelniki sledili zgledu, ki ga imajo pred seboj. Prepričani smo tudi, da taki odloki ne bodo ostali le na papirju, ampak se bodo dosledno izvajali, pa naj je tc komu prav ali ne. Fnpenia m peri gi«r<>»k| MIH Vzaicmsa zavarovalnica Ljubljana v lastni palaži ob MikloSifevj in Masarrkovi testi PODRUŽNICE: . Celje, Palafa Ljudske posojilnice. Zagreb, StarfevUev tig 6, Sarajeva, Aleksandrova cesta 101. Split Ulica XL poka 22, Beegrad, Poincareova 2 vanje francoskega socializma »P0pujaiT pise, da se v Franciji v čase najhnjš«! u? tam*a boja sifcfe ni dejalo 70a "J kafcfeega duhovnika «1. dohodno nd med tem, ko so fašisti grozili , pa^. »Pmmiaire« zaključuje svoj K s sledečimi besedami: »Po delovati i rZ. dikta XV. med vojsko, ki gT^fj vojni Pij XI, je Vatikan v svetu velesila miru Kdor vidi največjo oviro za mirno sožitje narodov ravno v italijanskem fašizmu, ta mora biti hvaležen papežu za obsodbo la-azma, ki sedi na gozdu bajonetov.« Anglija s Čudovita miroljubnost je obšla An. gleže zlasti zadnje čase. Angleži so praktični ljudje in dobro vedo, da bi vsaka nova vojna lahko pomenila svetovni požar, hujši in usodne ši cd zadnje vojne. Angleži si ne maše ušes pred tem, da bi po novem svetovnem kriprelitju tudi angleškim iordotn rožice ne cvetle več. Zato si prizadevajo, da popolnoma pomirijo Indijo in zato delajo s pcino paro, da bi bila razorožitvena konferenca, ki se kmalu snide v Ženevi, kronana s čimvečjim uspehom. Mržnjo do vone vzbujajo politiki tudi doma med angkškm narodom. Te dni je bil v Londonu shod, ki se ga je udeležilo več kot 10.000 ljudi. Proti vojni in oboroževanju so govoriii: bivši !eld-maršal in šef generalnega štaba v svetovni vojni Robersron, ministrski predsednik Mac Donald, voditelj konservativcev Raldvin in znani politik Llovd George, ki so več ali manj prikrito očitali tudi Franciji, češ. da ;e od Nemčije zahtevala, naj drži svoje povojne obljube, sama (Francija) se jih pa ni držala, Drobne novice Voditelje kmetske stranke, ostani Ma- niua na predsedniško mesto niso pc trdili 175 oseb je umrlo vsled raznih nesrei ob priliki proslave narodnega praznika ameriške neodvisnosti. Vojvodo d Aosta bodo pokopali na Krasu. Je vodil z znanim uspehom 3. itai. armado proti Gorici. Potaiško letalo je padlo v Parizu M gledalce: 5 mrtvih 10 težko ranjenih. 8000 stavkajočih delavcev v francoskem Roubaiseu se je vrnilo na delo. Korejci so napravili pogrom na kitajska selišča, razdejali mnogo hiš in pobili precej ljudi. Fašizem pravi, da v boju proti Cerkvi ne bo popustil. Bomo kmalu videli. Mnssolini pojde v Berlin: tako pišejo. Ne verjamemo. Po rimskokatoliške m obreda se vrši poroka Antona Habsburškega z romunsko princeso lieano. Kajni predlog za zakon, ki naj ugotovi, odkod imajo državni uradniki premoženje, je bil sprejet v romunskem parlamentu^ Fašisti pišejo, da je Mussolini nastop" proti papežu, radi znane okrožnice vanskih šofov, ki je sv. Oče ni hote! obsoffln- 4000 človeških žrtev je zahtevala te dni povodenj v Kvantungu na Kitajskem Tudi rastline bodo kmaln lahko proti boleznim, trdi raziskovalec Franc Se vedno znaša 4 milijone število brezposelnih v Nemčiji. , nra. Za rakom je »mrl 49-letai rektor Pra škega vseučilišča dr. Kafka. V šmihelu pri Novem mestu vsako nedeljo nestrpno pričakujejo raznašalca, ki jim prinese »Nedeljskega Slovenca«. on. Terezija Rant, mati g. voj. superi-orja, obhaja čila in čvrsta 90-letnico. Pogorišče na Mlaki pri Kranju, kjer jc ogenj napravil ogromno škodo. Poravnaite naročnino! 8* Alešu*a mam« z Jezice .so pred pur dnevi vzeli sedmi križ na rame. Daj Bog, da bi iili in zdravi kot so zdaj, dočakali še osmega in devetega! V VS/KO 11 ISO »DOMOLJUBA«! Majdica posluša Radi mi. Ta lepa. mala skrinjica, iz katere se čuje tako di'tia glasba, dela Majdici mnogo veselja. Imenuje jo svojRadion, »ker jana& svira". Mala Majdica zamenjuje namreč radio z Radionom, o katerem ve, da sam pere in da napravi perilo brez vsakega truda čisto in snežnobelo. SC H I C H T O V RADION PERE S A M IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA »Vstali Kristus«, vojaški spomenik za Nikolajevo cerkev v Stralsundu, ki ga je izdelal monakovskl kipar prol. H. Schvvegerle. KAJ JE NOVEGA Na Brezie! Dne 26. julija se zberejo verniki pri Mariji pomagaj na Brezjah, da skupno proslave 1500-letnico efeškega koncila. V ta namen bo ob pol 11 slovesna sv. maša, katero daruje ljubljanski knezoškof dr. O. Rožman. Pred cerkvijo bo pripravljen oltar, na katerega se bo prenesla čudodelna slika iz cerkve na prosto. Po službi božji bosta dva govora, izmed katerih bo eden posvečen zgodovinskemu dogodku, drugi pa misijonarju škofu Baragi. Ob tej priliki se bodo poklonili Amerikanci Knezoškofu in zaprosili za proces, potom katerega naj bi bil Friderik Baraga postavljen na oltar. Na Brezje se vljudno vabijo vsi verniki zlasti pa člani in članice Marijinih družb in mladeniških krožkov, prosvetnih in izobraževalnih društev. S seboj prinesite zastave. Polovična vožnja je dovoljena za vse proge po Sloveniji, izkaznica, katera upra-vičuje do polovične vožnje, se dobi v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva c. 5 in stane 5 Din. — Rimska procesija in svečana razsvetljava božjega hrama na Brezjah bo dne 25. julija zvečer ob pol 9. Verniki bodo po sosednjih gorah zažgali kresove katerih plameni bodo pričali o globoki veri in ljubezni, ki jo goje verni Slovenci napram Materi božji. — Zupni uradi se vljudno naprošajo, da blagovolijo razobesiti letake na cerkvenih vratih in vernike povabiti na cerkveno slovesnost na Brezje. Vljudno se naproša tudi, da blagovolijo sporočiti, koliko izkaznic za polovično vožnjo žele. d 25 letni mašniški jubilej je praznoval preteklo nedeljo g. Ivan Opeka, župnik v Šmartnem pri Kamniku. Na mnoga leta! d Srebrni mašniški jubilej je praznoval v nedeljo 12. julija zaslužni viški župnik g. p. Teodor Tavčar. Prisrčni: Bog živi! d 70 let je dopolnila te dni ga. Marjeta Vilfan — Alešova mama na Ježici pri Ljubljani. Bog jo živi še mnogo let! d Devet ki if ev ze tezi gospo Terezijo Rant, mater vojnega duhovnika. Bog jo ohrani do skrajnih mej človeškega življenja. d 100 letnico rojstva pisatelja Franceta Levstika bodo praznovali v Velikih Laščah 25. in 26. julija. Dovoljena je za to proslavo četrtinska vožnja, ki velja od 22. do 30. julija. d Novo sv, mašo je daroval v nedeljo, 12. julija v ljubljanskem Marijanišču g. P. Sabrijel Huir.ek iz reda Cistercijanov, ko slavljencu in veleugledni rodbini iskreno častitamo, prosimo Boga naj delo g. novo-mašnika v vinogradu Gospodovem obilno blagoslavlja. d V Lurd-—Pariz—Liseux in Einsiedeln je odpotovalo v ponedeljek 13. julija 34 izletnikov. Obiskali bodo na tej poti poleg Pariza tri največja božja pota ter se priporočili Mali Tereziki v Liseaux in lurški Materi božji. d Vojni tovariši! Ker nas neprestano vprašujete kedaj bo letos naš tabor, evo Vam za enkrat tole. Na veliki šmaren se dvigne naša armada, da pohiti na Brezje, kjer nas pozdravi in vodi letošnji tabor naš sedanji predsednik, osvoboditelj Maribora in dika 4' slovenskih mož, general Maister. Zato letos vsi brez razlike na Brezje. Uredili bomo tako, da bo polovična vožja veljavna za več dni. Kdor ne bo mogel priti 15. bo lahko 16. avgusta — ko je še Gospodov dan. Tovariši vsi kot en mož 15. na Brezje. Pevci bodo zapeli generalu in Slcga igra cel dan. — Osrednji odbor zveze bojevnikov v Ljubljani. d Ameriški Slovenci pri našem nadškofu. Koga imajo ameriški Slovenci v večjem spominu nego nadškofa dr, A. B. Jegliča, ki jih je ob čikaškem evharistič-nem kongresu v Ameriki obiskal ter prepotoval in prepridigoval dobršen del njihovih naselbin. Zato nič čuda, da so se pri svojem obisku stare domovine želeli pokloniti sivolasemu nadpastirju. Dne 10. julija so to storili, ko so se podali v Gornji grad: duhovni vodja g. John Plevnik, glavni predsednik Frank Opeka, prvi podpredsednik John Germ in glavni tajnik Joe Zalar. Poklonitveno deputacijo je spremljal tudi stolni kanonik g. dr. Mih. Opeka. Prevzvišeni je obiskovalce neizrečeno ljubeznivo sprejel. Prijazno jim je razkazal vse svoje bivališče, veličastno gornjegraj-sko cerkev s slikarskimi umetninami ter zgodovinske spominke Gornjega grada. Potem se je dal z gosti v več skupinah slikati in jih je končno povabil k svoji mizi na malo južino, pri kateri jih je prisrčno pozdravil, izražajoč svoje veselje, da ga niso pozabili, in želeč vsem ameriškim izletnikom lepih dni na Slovenskem. Ginjen je odgovoril gosp. John Plevnik: Mi smo hrepeneče želeli, da Vas vidimo! — beseda, ki je velikemu vladiki privabila solzo v oči. Tudi glavni predsednik Frank Opeka se je nadškofu za njegov pozdrav in očetovski sprejem zahvalil. Vsi obisko-vavci so strmeli nad izvrstnim telesnim zdravjem in čudovito duševno živahnostjo nadškofovo. Po dobri poldrugi uri dragocenega bivanja v Gornjem gradu so se polni najlepših čuvstev poslovili, in prva beseda, ko je zopet zabrnel avtomobil, je bila: To je bil krasen dan, tega ne bomo nikoli pozabili! d Okrog 100 otrok je prignal g. vikar Zalar iz delavskega Hrastnika in jih porazdelil pri dobrih družinah ljutomerske fare, kjer ostanejo črez počitnice. d Vedno več šol zahtevajo. Ker se je dognalo, da imajo nekatera železniška ravnateljstva med voznimi uslužbenci prebitek um Izgleda lerpcnflaovo milo Gazela ki ga daues z uspehom uporablja na stotigoie gospodinji ^- m mm srnina Koza osebja, druga ravnateljstva pa tudi brez zadostne strokovne in šolske izoW be, je generalno ravnateljstvo v interes našega železniškega prometa sklenilo dvi* niti stopnjo izobrazbe tega osobja. V ta namen je odredilo, da se smejo vzeti v služb samo osebe, ki razpolagajo z zadostnim šolskim znanjem in da v bodoče ne bo sprejemala tudi ne za služitelje oseb brez predpisane izobrazbe, za zavirače in sprevodnike pa se bodo tudi poslej sprejemale samo osebe, ki imajo vsaj dva razreda srednje šole. Osebe z manjšo šolsko brazbo bodo prišle v poštev samo službe kretničarjev in manevristov, d Vojnici se za celo leto 1931, pred piše v znižani meri. Kakor znane s« ii vojnica, ki je znašala po zakonu o ustroji vojske ki mornarice praviloma i.0% let nega neposrednega davka, s finančnim za konom 1931-1932, ki je stopil v veljavi dne 1. aprila t. 1. znižala od 50% na 2M letnega neposrednega davka. Vsled so nastali dvomi, ali naj se vojnica za leti 1931 predpiše za čas do 31. marca pi prejšnjih predpisih in za čas od 1. aprili dalje v znižani izmeri, aii pa naj se celo leto 1931 predpiše v znižani izmeri — Na neko vprašanje je ministrstvo finance odločilo, da se vojnica za celo leto 1931 predpiše v znižani izmeri. d V kočevskem občinskem svetu te dni razpravljali, kam naj se občina ozirom na nujno potrebno novo e'ektrični napeljavo priključi. - Za priklopitev omrežju Trboveljske premogokopne-druži io glasovali: R. Gause'mayer, Verderta Erker, Dornig in dr. Ivan Sajevic. Večis na čelu z županom g. Kostanjevcem se je izjavila za Kranjske deželne ele trarne. d Nove, najmodernejše operacijsk aparate dobi prenovljena bolnišnica usmi ljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu d Ljubljanski mesarji so znižali cen teletini in sicer I. vrste od 22 na 20,11 vrste pa od 16 na 15 Din. d Ali so občine dolžne dajati kurivi vsemu učiteljstvu. O tem vprašanju, » živo interesira vse naše podeželske obit ne, je razsodilo Upravno sodišče za Slove nijo v Celju na tožbo občine Šmartno« Paki dne 17. junija t. 1. v prilog učiteljstva da so namreč občine na deželi dolžne o> jati kurivo ne le upravitelju in šolskeffl slugi, ako stanujeta v šolskem poslopf marveč vsemu učiteljstvu. Obširneje o J zadevi v »Slovencu« z dne 12. julija "31 d Izkaz dobitkov efekt, loterije, ki jo i priredilo Prost, gasil, društvo v Godesic pri škofji Loki, je objavljen v nedeljski sli vilki »Slovenca« z dne 12. julija, nakar opo zarjamo tudi »Domoljubove« čitatelje. d Gad ne živi po močvirnih kraji« pravijo nekateri. Da temu ni tako, je do«* zal g. Franc Dolničar, pos. iz Blatne Brejj vice, ki je na morostu vjel velikega g v precep. Prinesel je živega v naSe ur ništvo. Je bolj temne barve, kot oni ki ve v skalovju. d Mnoge slovenske ljudske «orovnikUrih križark| 'e obiskal te dni Du" d Donašanje časopisov v Zagrebu hoče pošt. ravnateljstvo opustiti, češ, da se s tem zakasni hitro dostavljanje pisem in drugih poštnih pošiljk. d V Split je došel znani nemški naravoslovec profesor dr. Neu. V našem Pri-morju bo proučeval ribe in rake. d Še so na svetu pošteni ljudje. Te dni je znan trgovec iz Dobrepolj v avtobusu, ki vozi iz Ljubljane čez Grosuplje in Do-brepolje na Struge, izgubil listnico s približno 17.000 Din in mnogo vrednostnimi papirji. Ves iz sebe je trgovec domov pri-šedši pogrešil izgubljeno ter je svojega uslužbenca 8 kolesom poslal za avtobusom. Avtosprevodnik g. Anton Lenič je listnico vestno in pošteno izročil izgubitelju. d Z zneskom 40 milijonov dinarjev hočejo elektrificirati dolino Neretve do pristanišča MetkoviČ,- d Z otvoritvijo železniške proge Kraljevo—Raška se bo potovanje iz Beograda v Skoplje skrčilo za celo uro. Od Raške do Skoplja je zveza že otvorjena, otvoritev proge Kraljevo—Raška se pričakuje v bližjih dneh. d Nekaj kar naši kmetje že vedo. Kmetijsko ministrstvo v Belgradu je izdalo kr. banski upravam odlok, naj se kmetovalca pouči, kateri čas je najbolj prikladen za Žetev raznih žitnih vrst, kar je posebno važno glede pšenice, katera je glavni pridelek za izvoz, ker, če se žanje preveč zrela pšenica, nastanejo zelo velike izgube v kakovosti in količini. Kakor pri košnji travnikov, tako napravimo tudi pri žetvi žita običajno veliko napako, da pustimo rastline prezoreti in predolgo odlašamo s košnjo oz, z žetvijo. Izkušnja je pokazala, da dobimo glede množine kakor tudi glede kakovosti najboljše pridelke, če žito žanjemo že tedaj, ko se da zrno še z nohtom upogniti in prelomiti, oz, da žanjemo, kakor hitro je žito porumeneloi Edino rž lahko pustimo nekoliko dalje na njivi, da popolnoma dozori. Če zrnje prezori, da postane popolnoma trdo, lahko ob neugodnem vremenu izpade in lahko izgubi tudi lepo barvo, ki je značilna za posamezne vrste žita. Vsled obilne izgube vode prezrelo zrnje tudi nič ne pridobi na vrednosti, ampak nasprotno še' izgubi. Torej, žanje naj se, čim žita porumene. Če morda vendarle kdo vsega tega še ne ve, naj si zapomni vsai za — bodoče leto, d Bo? ribjemu narodu, Kakor poročajo iz Splita, je zadnje dni ribji lov izredno bogat, Pretekli torek so v Split prinesli 40 stotov rib, od katerih so jih 25 stotov odposlali v notranjost države. Ribiči v Ko-miži so nalovili 100 stotov sardel, prav toliko tudi ribiči v Trogirju. d Osješko gledališče so zaprli. Ni denarnih sredstev. Gledališče se bo najbrže preselilo v Split. d Dovoljenja za nove trafike se za mesta in večje trge ukinejo. Tako je odredil ravnatelj uprave državnih monopolov, d Spominsko ploščo so odkrili zelo slovesno dne 12. julija, in sicer na Cetinju na hiši, kjer se je rodil naš kralj Aleksander 1. d 50 učencev sprejme uprava železniške šole v Nišu. Predavanja se prično dne 1. septembra, d Trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Avstrijo se podaljša. Proračunski odbor avstrijskega parlamenta je že sprejel tozadevni predlog. d 2e pet požarov j« bilo to leto v občini Legen pri Slovenjgradcu. Te dni je uničil ogenj stanovanjsko poslopje posestnika Antona Tovšaka. d Pol rasi gorelo. Vas Mlaka, oddaljena kake tri četrt ure od Kranja v smeri proti Golniku, je bila pretekli teden pozorišče glavnega požara, ki je uničil polovico hiš. Prizadeti so več ali manj: Alojzij Semen, 8 imen Sušnik, Janez Miklavčič, Peter Sajevic in Franc škofic. Od blizu in daleč so prihitele na pomoč požarne hrambe in rešile, kar se je še rešiti dalo. Škode je preko pol milijona dinarjev. Posestniki so primeroma zelo nizko zavarovani. d Velik kozolec s 70.000 Din vrednimi pridelki je zgorel posestniku Terčetu pri Sv. Florijanu blizu Šoštanja. d Zavarujte ie vendar svoje imetje) Te dni je izbruhnil požar- v gospodarskem poslopju posestnika Janeza Leskovarja, p. d. Smigleca na Prelogah. Vsi domači so biti na travniku, razen žene, ki je spala v shrambi nad hlevom. Ker je pritiskal močan veter, so plameni v trenotku objeli vsa poslopja Leskovarja in še soseda Antona Korošca. Iz Leskovarjeve hiše so rešili le nekaj hišne opreme in obleko, iz hleva živino, razen 4 glav drobnice, nihčt pa ni sigurno vedel, kje se nahaja 68 letna žena Mica. Ta je spala pretrdo, ni je vzbudil dim, ne prasket ognja, našla je strašne smrt v plamenih. Ko so proti večeru razkopavali pogorišče, so našli njeno zoglje-nelo truplo. — Leskovar se je obotavljaj dati večjo vsoto denarja v hranilnico, sedaj mu ga ni treba nalagati, ker mu je zgorel. Tudi so ga večkrat nagovarjali razni zastopniki zavarovalnih družb, naj si svoje imetje zavaruje proti požaru, pa se ni da) pregovoriti. AH bo pač ta vsega usmiljenja vreden mož, zadosten opomin vsem tistim, ki se boje zavarovalnic in hranilnic? d Na koso se je nasadila 12 letna Eli zabeta Scheuermann iz Novega Sivca i 6' Ljubljanski Tivoli se lepša. Po načrtih mojstra prof. Plečnika so letos uredili davno sprehajališče. Na Pejeah nad Jesenicami je g. Jakob Novak sam na svoje stroške postavil to-le kapelo, ki jc prav okiiMio i/.delana in spodu med najlepše. Stimson, ameriški državni tajnik, ki se za vse slučaje opremlja s padalom, preden se izroči letalu, ki ga je imelo na njegovi poti v Evropo p. : . ti it VVashingtona v Ne\vyork. Velikanski gospodarski polom v Nemčiji. Upravno poslopje Severnonemške volnene predilnice v Bremenu, ki je nenadoma propadla; primanjkljaj znaša nad 3300 milijonov dinarjev. To je bilo eno največjih in najuglednejših nemških industrijskih podjetij. Ogromni nemški zrakoplov *Grot Zeppelin« ju plut v nedeljo tudi nad Mariborom, kjer je vse, kar leze in gre, občudovalo 200 metrov dolgega orjaka. Novozgrajeni observatorij na Jungfraujochu. Observatorij leži v višini 3500 metrov in je najvišja vremenska opazovalnica v Evropi. »Zeppelinove« znamke za polet na severni I«1' V vsako hišo Domoljuba! Rački. Konica ji je prerezala trebuh od zgoraj navzdol, tako da so ji izstopila čre-va Pripeljali so jo v bolnišnico, vendar je malo upanja, da okreva, ker so tudi čreva hudo ranjena. . d Naenkrat je izgubil ravnotežje in padel 6 m globoko na cement tesar Pavel Gračner, zaposlen pri neki zgradbi v To-polščici. Bo težko okreval. d Že petega utopljenca so potegnili letos iz Mure pri Ižakovcih. d Skupaj sta se držala Vroči nedeljski popoldan je izvabil brata Avgusta in Franca Vodušek, stara 30 ozir. 26. let, doma iz 2ič pri Konjicah, da sta se šla kopat v ribnik, ki je last graščaka Posseka. Med kopanjem sta oba brata izginila v vodi in so ju našli šele drugi dan. Držala sta se skupaj. d Trije angelčki. Zakonska žena Ivanka Gliha pri Sv. Lovrencu pri Veliki Loki je te dni povila trojčke, tri deklice, ki pa so kmalu po rojstvu preminule. Ivanka, Terezija in Marija so skupaj ležala na mrtvaškem odru. d Skladovnica drv je zasula tri delavce, služeče pri trgovcu s premogom in drvmi, g Dominiku Čebinu v Ljubljani. Ivan Lapajne je na poškodbah prennnui, Ivan Vrankar je dobil težke, Viktor La-hajnar pa lažje rane. Lapajrie, je bil baje loma iz St. Jurja pri Mirni peči na Dolenjskem. d Nagle smrti je umrl'v vlaku frančiškan Serafin Jurič iz samostana Petri čevca pri Banjalul-i Pridigar je bil odličen. Naj počiva v miru. d Naj počivajo v .~>iru! Na Jesenicah je umrl tovarniški delave Luka Slabe. Je bil več let predsednik Zve e vojnih invalidov. V Vinici \e. umrla Marija Bavdek, /dova po zemljiškem knjigovodji. — V Mali i orezi, župnija Sv. Rupert pri Laškem sta odšla na drugi svet 91 letna Frančiška Vončina in posestnik Adam Vider, — V Ljubljani so pokopali £o. Terezijo Blatnik, poseslnico na Daljnih Orlah pri Sevnici. — V novomeški bolnišnici je zaspala v Gospodu trgovka s čevlji ga, Berta Vrisk roj. Kališnik. — V Satahovcih v Slov. krajini l'e umrl delavec Erjavec Alojzij. Prehladil se je v Franciji ;n podlegel jetiki. — V Vrb ju pri Žalcu je odšel po večno plačilo krojaški mojster g. Ivan Holobar. — V Skopem na Krasu je umrla 72 letna Roza-[ija Gotz. Poročena je bila 52 let. — V Trbovljah je umrl načelnik prostov. rudn. gasilnega društva g. Ignac Holešek. — V Škofji Loki je odšla na drugi svet trgovka Sdč. Katarina Hafner. — V Ljubljani sta umrla 77 letni Matija Jankovič in g. Bajda 'van, uslužbenec Mestnega pogrebnega zavoda. — V Žužemberku je zaspal v Gospodu vzoren dijak gimnazijalec Jarc Stanko. — V Murski Soboti sta zapustila solzno dolino 76 letna Titan Frančiška in 82 (etni Marič Mihael. — Od solnčarice zadet je umrl v Babincih pri Ljutomeru delavec Stampar. — V starosti 86 let je umrla v Ljubljani g. Frančiška Črček. — Preostalim ^aše iskreno sožalje d Ko je stolpna ura pričela biti osem. Zadnji čas je na Dobrni skoro vsaki dan kakšen mrlič, kateremu kot navadno z vsemi zvonovi zvoni. Tako so tudi te dni zjutraj takoj po zadnji sv. maši pričeli zvoniti, ker sta v fari kar dva mrliča ob enem. Zvonilo je okoli pet malo večjih fantov spodaj, tako da so vlekli za vrvi od zvonov. Malo pred 8 je prilezel v stolp tudi 7-letni sin Mesarja Mastnaka, kateri je, kakor navadno vsak otrok, hotel pomagati pri zvo-nenju. Kljub temu da ga je cerkovnik večkrat naganjal iz stolpa, je mali Jožek zlezel na stopnice, ki vodijo v stolp in od tam gledal, kako drugi zvonijo. Ko je stopna ura pričela biti osem, se je naenkrat utrgala vrv, na kateri je visela okrog 10U kg težka utež. Z veliko silo je padla ogromna utež ravno na malega Mastnakovega Jo-žeka, kateri je bil še vedno na stopnicah. Učinek padca je bil grozovit. Malemu fantu je glavo popolnoma zdrobilo in je bil na mestu mrtev. d V krčih je padla na otroka. V vasi Obrovac v Vojvodini je odšla Katarina Johann na vse zgodaj po opravku k sosedi in pustila štiri mesece starega otroka v zibelki samega. Otrok se je zbudil in pričel kričati. Prihitela je stara mati Marija Ebenhofer, 55 letna žena, ki trpi na bož-jasti. Vzela je otroka v naročje in ga pričela ujčkati. Ravno tedaj pa jo je z nova napadla njena stara bolezen in pri kuhinjskih vratih je padla v krčih na tla. Padla je tako nesrečno, da je prišel otrok pod njo in ga je tako zadušila. Ko se je malo pozneje vrnila otrokova mati domov, je bil otrok že mrtev. d Na gasilski veselici so se sporekli vročekrvni fantje, doma tam okrog Šte-panje vasi. Zunaj se je razvila prava bitka. 22 letni hlapec Miha Škraba je dobil strel v prsa. Kljub zdravniški pomoči je v bolnici umrl. d Pri težkočah v želodcu in črevih, pomanjkanju slasti, lenivein odvajanju, napenjanju, gorečici, pehanju, tesnobnosti, bolečinah v čelu, nagnjenju k bljuvanju povzroči 1 do 2 čaši naravne »Franz-Josel« grenčice temeljito čiščenje prebavil. Izjave bolnišnic dokazujejo, da »Franz-Josel« vodo radi jemljejo celo težko bolni, in da se dosežejo z njo veliki uspehi. »Franz-Josel« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. PO DOMOVINI Spomenik Miroslavu Vilharju. (Planina pri Rakeku.) IDue 0. avgusta t. 1. praznujemo 60-letnico smrti pesnika in skladatelja Miroslava Villiar-ja. Sklenili smo odkriti lia ta dan spomenik pred njegovim rojstnim domom. Delo spomenika je prevzel akad. kipar prof. I. Sajovic iz Cel ja. Spomenik bo stal na križišču državne in banovinske ceste. Tozadevni ogledi so sc že vršili. Napeljuje se že pesek in kamenje za postavitev temeljev in tudi zidarska dela so že oddana. Največ zaslug, da se spomenik sploh odkrije ima pokrovitelj g. Matija Pogorele, naš rojak v Ameriki. Odbor naproša vsa narodna srca, da 11111 v čim večjem številu priskočijo na pomoč, ker hoče, da bo ta spomenik ponos vseh Jugoslovanov. Tudi se naprošajo vsa društva, da na ta dan ne prirejajo veselic, temveč du se v čim večjem številu udeleže te proslave. Vesele novice. (Sv. Lenard nad škofjo Loko.) Kdor ne zaide v naše hribe, morda sploh ne ve, da živijo tudi tukaj ljudje in se pridno gibljejo. Za sv. Rešuje Telo so oskrbeli fantje vsa tri cerkvena bandera nova. V današnjih težkih časih in v tako mali župniji pač ni to lahka stvar?. Pobirala sta od hiše do hiiše prostovoljne prispevke Tušek Franc in Rant Jane/. Razven nekaj izjem so vsi fantje po svojih močeh radevolje prispevali za nova bandera; pa tudi drugi so zbirko podprli. Dolgo časa bodo nova bandera oznanjala to požrtvovalnost. _ Tudi smo letos sezidali novo, lepo kapelo, v katero bo postavljen poldruB' meter visok kip Srca Jezusovega, o S1 ■ dvorano, v kateri bo vdelan kasetiran strop bo imela tudi galerijo. Pod prostornim l" "'(e rokim in okrog 8 m globokim odrom, v K Z našo nme««« „ moStovo esenco . No*'1" •t lahko vsakdo > malimi strotkt P^R"*1 jVtiklt ol*tolno In zdravo domaČo pljafo. t o zemljiščih v obeli občinah. Ali je do tega upravičeno? — V predmetnem slučaju gre očividno za odkupnino mesto osebnega dela (kuluka). Kuluk oziroma odkupnina se pa ne določa po cestah, ki jih dejansko vporabljatc, ampak po direktnih davkih. Ta obveznost vas zadene v domači občini. Če pa imate zeml jišče ludi v drugi občini, ste tudi v tej občini obremenjeni z odkupnino, ako v tej občini plačujete nad 100 Din direktnega davka na leto. Če pa plačujete v tuji občini pod 100 Din neposrednega davka, ste pa v dotični občini oproščeni delovne obveznosti ali odkupnine. Pač pa vam domača občina odmeri cestno dajatev na podlagi skupne davčne moči. Če je županstvo na opisani način določilo cestni prispevek, je postopalo pravilno. Vojaške olnjSuve. M. P. Imate pet sinov. Prva dva sta služila polni rok, tretji je nespo- soben, četrti služi polni rok in vam sicer ne pomaga doma. Ali ima peti sin pravico do kakšnih olajšav, ker ste stari 68 let in imate veliko posestvo? — Peti sin bo služil polni rok, ker nista dva njegova brata |>o vrati neposredno pred njim odslužila polnega roka. Pravico do oprostitve bi pa le tedaj imel, če bi bili vsi njegovi bratje pred petimi leti iKipolnoma odpravljeni od doma ali pa, če bi jih vojaška strokovna komisija spoznala za |k>polnoiua nesposobne ter če bi plačevali le 120 Din nii manj neposrednega davka. Ali je res šesti sin prost vojaščine? II. B. C. Vprašujete, če je res šesti sin prost vojaške službe, kar sle že večkrat slišali. — Ta govorica je pa neresnična. Ked-aj bi imel šesti sin pravico do oprostitve, je razvidno iz odgovora pod »Vojaške olajšave M. P.«. Kaj je napraviti 7. delomržnežem? S. V. E. V občino je pristojen potepuh, ki ie zdrav in delnzmožen, pn noče delati, ampak se klati okoli ter nadleguje ljudi z beračenjem. Ali ga more županstvo oddati v prisilno delavnico? — Ne. Županstvo samo deloniržneža ne more oddati v prisilno delavnico. Ovadi naj ga radi beračenja in potepanja sodišču ter naj predlaga, da ga sodišče odda v prisilno delavnico. Če se bo sodišče prepričalo, da se ovadenec iz delomr/nosti potepa in berači, ga bo kaznovalo in ga tudi lahko odda v prisilno delavnico za eno do petih let. Izgon priležnice. C. D. N. Vprašujete, če more občina priležnico izgnati iz občine. — Predvsem je treba ugotoviti, da se morejo samo tujci, ki nimajo v občini domovinske pravice, izgnati in to le pod gotovimi pogoji. En pogoj za izgon tujcu je tudi omadeževano življenje. O vsakem priležniku pa se ne l>o dalo smatrati, da je njegovo življenje omadeževano. Če živita dva neporočena v skupnem življenju mirno in ne dajeta nobenega pohujšanja, občina ne bo mogla pri njih ničesar opraviti s silo. I.e če prilcžnika tako živita, da dajeta pohujšanje in povzročata javno grajo, jih občina lahko iz-žene. Tega pa ne more storiti župan sam, ampak mora o tem vedno sklepati občinski odbor. Proti temu sklepu se pu prizadeta lahko pritožita nn okrajno glavarstvo. Vknjižena pravica ne propade. M. P. Pred 5 leti ste kupili vinograd z vinskim hramom, nn katerem je biln vknjižena prodajalčeva mati za vžitek vinograda do polovice „ 6kllDno rabo lirama. Ker pa je bil hram slabo nokrit e les bil povsem strohnel, tako da ste star' i m m It/virli Jn dnli Tleluii nnn 1, ....... ir • lt dokaj širša, kakor pa je v naravi izvožena pot, tako da raste poleg pota še trava, potem običajno vživnjo to travo .mejaši parcel ob poti. Če mejaši to travo nn svetu, ki je v mani zarisana kot občinska lasi. vživnjo nad 40 let in se ta svet sploh ne uporablja kot pot. potem w mejaši ta svet priposestvovali. Če torej mejaši nočejo opustiti vživanja trave ob poti, hi morala občina s tožbo to razmerje razčistiti. Odsvetujemo pa tako tožbo, od katere nima občina nobene praktične koristi. Zavarovanje dote. F. G. Vprašate, ali je zanesljivo zavarovanje za dote, kakor to priporočajo razni potniki neke tozadevne zavarovalnice.— Ker niste navedli tozadevnih pogojev, ki se Vam stavijo, ne moremo na Vaše vprašanie odgovoriti. Priporočamo pa vsem. da vsnkno vsaj eno noč presni in se premisli, prodno se za karkoli odloči, kar se mu vsiljuje po raznih potnikih ter karkoli podpiše. Kmetje, oklenite se Kmet. zveze! je ne le za kmečki stan, marveč tudi za ves narod žalostno poglavje.« >Kaj ima to opraviti z učiteljem Novakom,« je vzkliknil krčmar. »Več, ko si mislite,« je mirno odvrnila Mina in nadaljevala: »Primanjkuje nam hlapcev in dekel, ker je ljudem enostavno dolgčas na deželi. Če delajo ves teden, si za nedeljo zaželijo malo razvedrila. In kakšna je ta nedeljska zabava? Potikajo se po cestah in zapijajo težko prisluženi denar.« »Ne dopustim, da boste takole govorili!« je krik-nil razsrjeni krčmar. »V moji lastni hiši ne boste grdili moje obrti.« »Saj govorim splošno in ne o vas,« je nemoteno odvrnila Mina in spet začela: »Še svoj živ dan nisem plesala. Le enkrat sam-krat sem bila v kinu. Vem pa, da mladina naravnost koprni po plesu, kinu in gledališču. Saj more biti vse to prav spodobno. Zakaj prepovedujemo vaški mladini take zabave? Zakaj jo tiramo iz zdravega ozračja vaškega življenja, kjer ne mara bivati, i..?r ji je tako neznosno dolgčas, v strupeno ozračje velemest? Zakaj jo spravljamo od lepega, svobodnega poljskega dela v zatohle tvornice? Povedala bom, zakaj: zato, ker smo tako topoglavi in klamasti. Ker je bilo že od nekdaj tako, ker ni nikogar, ki bi bil dovolj močan in pameten, da bi računal s sedanjostjo in jo skušal uveljaviti. In če pride kdo, ki hoče oživiti vaško zaspanost, ki mu je do telesne nege mladine, ki hoče predramiti ljudstvo, ki ima velike, lepe načrte za vso vas in se hoče za vse to nesebično žrtvovati — takega pa se hočemo iznebiti, odstraniti! čemu? Ker smo klamasti, ker je dotični protjvnik žganjarjev!« »Nezaslišano!« je zavpil krčmar. »Konec! Ven iz mojih prostorov!« 8» Mina se je za trenutek pomišljala, nato je dejala: »V tem prostoru ima zdaj pač samo predsednik pravico zapovedovati shodu.« Okrenila se je. »Gospod predsednik, ali mi jemljete besedo? Ali naj odidem?« »Ne!« je zamrmralo nekaj ljudi. In neki fant je zavpil: »Glede plesa podpišem! Občinski predstojnik, ta trapa, nam samo enkrat na vsake večne čase dovoli plesati. Plesati hočemo, ali pa gremo! Pa si potem sami prevažajte gnojne koše!« MINA »Nadaljujte,« je dejal Mini predsednik. Govorila je še nekaj minut in sklenila: »Sicer bi se pa občina zelo oškodovala, če bi prepodila Novaka. Svarim vas, nikar ne podpišite spomenice! Že vnaprej vam povem, da z njo ne boste ničesar dosegli.« Stopila je z odra, postala nekoliko v dvorani in ni vedela, ali bi šla domov ali bi ostala še tu. Ostala je in se vrnila v kot h kovaču, ki ji je dejal: »Izvrstno, gospodična! — Brez napak ste po-jezdili na napad! Ali hočete nekaj izbornih srečk? Poceni! Po tri dinarje petinsedemdeseti« Medtem je stopil na oder stari učenik. »Moji ljubi občani! Govorim vam kot star prijatelj. Izmed vseh, kar vas je tukaj zbranih, mislim, da jaz najbolje poznam učitelja Novaka. Skupno stanujeva in oba sva istega poklica. Ko so me bili o veliki noči vpokojili, bi bi bil moral zapustiti Šolsko posloole. kjer sem bival in deloval štirideset let. — bližje farne cerkve. Otroci doraščajo sredi n'-katoliških prebivalcev brez katoliškega pouka. Posamezni duhovnik pasliruje 13.000 vernikom, od leli jib ima 4000 v lastni fari in po 3000 v treh sosednjih farah. Po vojni je umrlo doslej 20 duhovnikov, novomašniki pa so bili samo trije. Duhovna stiska katoličanov je tem večja, ker oblastva orili-skajo na odpad in zve-sti.ii katoličanom ni z rožicami postlano. Radio in krave. Amen-Sko časopisje poroča: Farmer (kmet) strasten ljubitelj radija, je opazoval, da so postale črede, ki so se vračale zvečer« travnikov v hleve, pred okni hiše, iz katere je odmevala radio god M-To opazovanje je napotilo farmerja, da Je, m' peljal glasen zvočnik: J kravji hlev. Od ooeg« časa, ko so pričele krave poslušati radio-godbo, «» dajale dnevno 30% ve« mleka. (? 1) 00,m Zelo nizko so 1 mnogi, ki so visoko letel • Naši ljudje 1bodo ta - kakršen tisk, bodo ^ Priložnostni balkon-£ riška mestna hiSa StfCsHfc rttt- z- ZivI enje za življenje Posrečilo se mi je oprostiti eno roko In rabil sem k« z njo za grlo. da ie pretila ne-rnost, da ga bom zadušil Držal sein ga pod |eboj in z njegovo glavo butal ob tla, kakor da liočem razbiti. Minuto dolgo je ležal, ne da bi se ganil. Mislil sem že, d« sem ga ubil. Pobral sem samokres, ki se je bil zakotalil ,rav do vrat. Potem sem se vrnil in mu začel močiti čelo z vodo, da bi ga spravil k sebi. Ko sem se pogledal v zrcalu, sem videl, da iniam raztrgan ovratnik na suknjiču, obraz ves izmučen, kravato v cunjah. Začelo me je mra-liti, kakor da sem v zrcalu videl prikazen nekega drugega Andreja Kornelijo. " Trepetal sem od gnusa nad tem grdim podajanjem, a tu ni šlo za moje nežne občutke. Iu je Slo za maščevanje. Moj nasprotnik se je počasi osvežčal. To pot sem pa bil trdno odločen, da vso livar končam, tako ali tako. Zavedal sem »e, da sem storil prav vse, kar icin mogel, da bi preprečil, dn ne bi mati nič izvedela. Nesrečnež se je napol dvignil in me gledal. Nagnil se je naprej. Sel sem k njemu in sem mu nastavil cev lamokresa na čelo. »Se je čas;« sem dejal, »dam ti pet minut premislek, da se odločiš za kupčijo, ki sem ti jo bil preje predlagal: pisma sem — ti pa dobiš stotisoč frankov in prostost, če. ne, pa kroglo v plavo. Izbiraj. Hotel sem ti prizanesti s smrtjo zaradi tvoje matere; n nočem izgubitf dvojnega mašče-ranja. . Če se le gane«, boš mrtev! Prijeli me bodo, irebrskali tvoje papirje, tam bodo nušli pisma, kleli bodo, dn sem imel pravico, da sem ti raz-il glavo. Mati bo sicer zblaznela od žalosti, a az se bom maščeval. Rekel sem. Pet minut imaš, niti ene več!« Brez dvoma je moj obraz izražal neomajno odločnost. Morilec je pogledal najprej moj obraz, potem pa na uro, ki je visela na steni. fina. Videl je, da sem pritisnil kazalec na pete- »Udarn sel« je dejal hitro. »Vstanitel« sem velel jaz. Znova se mi je pokoril kakor »troj. »Kje eo pisma?« sem vprašaj. »Ko jih boste imeli,« je prosil z izrazom .bedaste, preganjane živali, »ali me boste pustili, da grem?« »Prisegam vam,« sem mu odgovoril in ko sem videl silni nemir v njegovih zenicah, sem pristavil: »Pri spominu rajnega očeta...« In še enkrat sem ga vprašal: »Kje so pisma?« »Tu,« je odgovoril in pokazal na kovčeg v kotti. »Tu je denar!« sem dejal in mu vrgel listnico, v kateri je l>il sveženj bankovcev. Čudno je to, kako se človek v nevarnosti oprijemlje zadnje rešilne bilke, ki mu daje vsaj trohico upanja. Ta človek, ki sem ga imel na življenje in smrt v svojih rokah, je bil kljub temu tako nespameten, da je verjel na dobro vero, tako, ko sem mu pokazal le majhno upanje, da bo odnesel zdravo kožo. Pokazal mi je z železom obiti kovčeg, potegnil iz nekega predala v njemu škatljo iz rumenega usnja, zaprto z varnostno ključavnico. Potem je odprl in pribrskal iz nje precej velik sveženj in mi ga vrgel, kaikor sem mu bil jaz prej vrgel denar. Niti trenutek se nisem bal, da bi utegnil namesto pisem vzeti iz kovčega kako orožje. Tudi nisem ime! strahu, da me bo napadel, ko sem pregledoval vsebino zavoja, da bi se prepričal. ali je v njem res tisto, za kar sem žrtvoval denar, V zavoju so bila samo tri pisma. Na njih so bili še pečati. Na prvih dveh po dva: iz New-yorka in iz Pariza, na tretjem iz Pariza in Li-verpula in vse tri so nosila dneve januarja ali februarja 1864. »le to vse?« me je vpraševal. »Ne še!« sem mu odgovoril. »Treba je še, da se mi zavežete, da boste še danes odpotovali s prvim vlakom, ne dn bi se prej dobili z bratom ali mu pisali?« »Obljubljam,« je rekel, »in potem?« »Kdaj sta se zmenila, da pride 011 spet k vam?« »V soboto!« je rekel in zmigal z rameni. »Kupčija z njim je bila sklenjena. Hotel je jx>-či.kati z denarjem, ki mi ga ni hotel izplačati S rej, kakor na dan mojega odhoda v Lavr, da bi il gotov, da se ne bi jaz v Parizu zadrževal še naprej, ko bi iniel denar... Zdaj pa je igre konec.« Čez nekaj časa je pristavil: »Jaz si umi jem roke!« »Edvard Termond!« sem dejal jaz, »spominjajte se, da sem vam izkazal milost, h pazite, da vas niti za sekundo ne srečam na svoji poti ali na poti koga od tistih, ki so meni dragi.« Zagrozil sem mu z roko in sem odšel. Pustil sem ga sedečega pri mizi blizn okna. Komaj sem bil na hodniku, so me pa živci, ki so me tako zvesto podpirali ves čas le borbe, izdali. Noge so se mi začele opotekati. Ustrašil sem se. Kaj če padem na tla tu v hotelu? Kako se bom izgovarjal zaradi raztrgane obleke? Imel sem še toliko poguma in moči, da sem . si popravil ostanke ovratnice, da sem zasukal ovratnik suknjiča navzgor, da bi zakril raztr-ganost, da sem uravnal srajco in otepel prah s klobuka, ki sem ga v boju čisto zmečkal. Otrl sem si pot s čela in stopal po stopnicah s korakom, ki se mi je zdelo, da je še dovolj miren ln nerazburjen. Nadzornik prvega nadstropja se je brez dvoma nahajal kje na drugem koncu hodnika. Dva fanta sta me pogledala in se čudila moji zunanjosti. Usoda je hotela, da se nista ustavila, da bi skušala izvedeti vzrok očividnega nereda v moji obleki. S strahom sem stopal po stopnicah. Tako dolga je bila tista pot, kakor menda še nobena v mojem življenju. Končno, končno sem bil v veži. Prekoračil seim jo s strahom. Če bi bil tu kdo, ki me pozna? Planil sem v prvo kočijo in dal kočijažu svoj naslov. Držal sem obljubo in zmagal sem. 26 tižanom. Toda, oh groze, * dni se je eden rnest-očetov spomnil, da vsi tisti slavni govor-liki podžigali množice le ikozi okna, zakaj pariška lestna hiša nima balko-a. Da se temu nedo-llatku odpomore, so skle-jili stesati lesen balkon-•ek, ki ga bodo po po-rebi kar na okno pritr-lib. Ko bo potreba, bodo »naki dneva kar odtod iz cvetličnega koška [ovorili. Strah fo je. Mala Elza « le zbudila in prepla-,eno klicala mamo. Mati: J«! pa hočeš, moj otrok? -Ua: V tvojo posteljo Mati: ja, zakaj >! ^a: V moji grmi. N'°mdna žrtev opičje |n'"„ Ce smemo verjeti profilom pariškega tiska, ! "»ki avtomobilist v bli-1' Selifa (Alžirska) umrl « nenavadne smrti. Za-i.J! ,s svoi'm vozilom 'Pričakovano med dve ■S1 ki sta se ob-"e'avali s kamenjem. To-a kamnov se je vsuia v iiokiVe.den ie 2arejmem takoj, z vso oskrbo v hiši. Naslov poveuprava Domoljuba pod št 7791 Hrojaškega vajenca ki ima veselje do te obrti, sprejme takoj s brano in stanovanjem v hiši. Ivan Vrhovec, krojač — St. Vid nad Ljubljano ■ i j . za seme naj-™ I ™ » lepša siva in črna pri Sever & Komp., Gosposvetska cesta 5, Ljubljana ISO do 300 dinarjev dnevno zaslužijo oni. ki imajo mnogo poznanstva! Za odgovor znamko t Kosmos, Ljubljana, poštni predal 307. njj.hs sprejmem na liljons stanovanje in zajutrek. Dobra krščanska vzgoja. - Mekinda, Gosposka ulica S/III. Ljubljana Štedilnik se v gostilni pri „Lovcu" na Vrhniki. Posestvo ^'po- ceni proda radi selitve. Poizve pri Franc Žitnik, Beljaška ulica pri novi cerkvi v Šiški Mizarskega vajenca z vso oskrbo spreime takoj Jože Jamnik, Škofja Loka št. 5 Okrajne zastopnike za vse sreze spre memo, tudi proti fiksni plači. Pripravno za penzioni-rane orožnike, učitelje itd. Pismene ponudbe na »Union«, Ljubljana, Miklošičeva c. 7/111. Službo babice za občino Št. Vid nad Ljubljano izvršuje Marija Langerholc, dipl. babica, Trata p. Št.Vid nad Ljubljano Pekovski vajenec se sprejme takoj s hrano in stanovanjem v hiši, drugo po dogovoru. Javijo naj so samo zdravi, stari 15 let. M. Zupančič, pekarna Dol. Logatec 31 Služkinja L « selje tudi do živine in poljskega dela, se takoj sprejme. - Ponudbe je poslati na upravo Domoljuba pod štev. 7696. Kleparskega vajenca sprejmem takoj. Stavbno in galanterijsko kleparstvo Ivan Kavčič, Škofja Loka Ifaienrsi 28 krojaško HDjgnea obrt poštenih in krščanskih staršev sprejmem. Hrana in stanovanje pri mojstru. Leopold Valjavec, kro-jaštvo, Tržič Blejska c.7 Ifalvnra za mizarsko HujelluS 0brt sprejme Ivan Kuhar, Vižmarje štev. 69, - Št. Vid nad Ljubljano Ilaianap za čevljarsko UajEIIEb obrt, krščansko vzgojen, tudi revnih staršev, se sprejme v moderno delavnico na deželi z vso oskrbo v hiši. — Naslov pove uprava »Domoljuba« pod šifro »Čevljar« št. 7695.____ Posestvo nanrodal Lovše Franc, Hotič pri i itiji, proda posestvo, obtoječe iz 4 ha 40 a zaraščenega gozda, ki ni bil sekan že 50 let, 1 ha 75a njiv in 7 ha travnika. Posestvo leži v ravnini. Cena po dogovoru. Čistilna miatilnica dobro ohranjena na pogon z električnim ali bencin motorjem s 6 konjskimi silam: se proda po zelo ugodni ceni. Izve se pri Mirko Gregorinu, Št. Vid nad Ljubljano. kupujem po najvišjih cenah in vsako množino. J. Kušlan, Kranj. lire, zlatnino in srebrnino kupite poceni in dobro pri tvrdki H.SUTTNER Ljubljana 1 Prešernova ulica it. 4 Razpošilja se na vse kraje Europe. Amerike, Afrike, Azije in Avstralije. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Ure v vseh cenah od Din 44 -— naprej. Št. 120 Kovinasta anker ura Din 44'—, s sekundnim kazalcem Din 78 —. Št. 121. Ista z radijem Din 58'—, s sekundnim kazalcem Din 94 -. št. 125. Budilna ura 16 cm visoka Din 49 —, z radijem Din 76"—. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik zastonj in poštnine prosto od H. SUTTHER, LJUBLJANA 1 Stoj In Čila j! tz ustrežljivostl — torej popolnoma zastonj — Vam dam, v kolikor Vai zanima, podrobne informacije glede na-elednjih Štirih stvari: Kje morote dobiti stalno domaČo ■lužbo za pismena dela. kje »o morete zastonj naučiti doblftkaoosne domaČe obrti, ali fe se želite bavitl s pro dajo nekega zelo dobro idot-ega predmeta proti primernemu incsor-nemu pavšalu, ozlr.ako cveot.želite prevzeti r okrajih zastopBtTO neko veliko ugledne tvrdke. PtSlte nI ln priložite znamko za odgovor. Oskar Luntig. rav-_natell, Oaljek. Krežmina nI Tzda/atelj: Dr. Pranr K«lovec. V Okrajne inšpektoric »prejmemo proti mesečnemu pavfialu Din 2400 in nadpro-viziji. Nadalje podučujemo in zaposlujemo v vsakem okraju po euo spretno žensko zaradi daljnega poučevanja v strojnem pletenja kot hifini obrt. Ako se poSlje znamka za odgovor, pošljemo obsežna navodila. Zadruga jugoslov. pletača. Osij.-k. malinovec, limonada, oranžni, marelčni, ribezov, jagodov, borovničev bezgov, črešnjev in višnjev sok se prodajajo ▼ pisarni JVETE VOJSKE" t Ljubljani Dunajska eesta 17 (Medijatova hiša). Pri večjem naroČilu primeren popusti Privoščite si jih v vročini In postrezite ž njimi tudi drugimi 8 tem podpirate tudi delo za treznost. Električno inStaladto si naročite, če hočete biti ros zadovoljni, pri elektrotehničnem podjetju lože riarhcž, Jesenice Radio Program od 15. do 21. julija. Vsak dnn ob 12.15: plošče, 13.00: čas, plošče borza, — okrog 22 poročila. — četrtek, 16, jnl,. 18.30 Salonski kvintet — 19.30 Gimnastična ura — 20.00 Časnik in časnikarstvo — 20.30 Violinski koncert — 21.30 Samospevi ameriških pesmi. -Pelek, 17. julija: 18.30 Salonski kvintet — 19.30 Gospodinjska ura — 20.00 Vremenska napoved — 20.30 Pienos iz Belgradu. — Sobota, 18. juh 18.30 Salonski kvintet — 19.30 Nove smernice ljudskega odra, predavanje — 20.00 Časnik iu časnikarstvo — 20.30 Koncert delavske godbe »Zarja« — 2t.OO Prenos iz Bleda. — Nedelja, 19. jul.: 9.00 Kmetsko predavanje — 9.30 Prenos cerkvene glasbe — 10.30 Versko predavanje -11.00 Salonski kvintet — 12.00 Časovna napoved in dnevne vesti — 12.15 Plošče — 13.00 Vremen-skn napoved — 15.30 »Veleturist«, 1. del, veselo. ijrra — 16.00 Prenos športne tekme Ilirija :Haj-duk — 20.00 Citre solo — 20.45 Hroinatičnti har-monika — 21.15 Prenos iz Bleda. — Ponedeljek, 20. jul.: 18.30 Salonski kvintet — 19.30 Klima iu človek, predav. — 20.00 Valčkovn ura - 21.00 Opera na ploščah. — Torek. 21. jul.: 18.30 Sa-Ionski kvintet — 19.30 Polypeptidi, škodljive bakterije v zemlji — 20.00 Pravljice za odrasle — 20.30 Prenos iz Zagreba. ZACHE£LIN mrčesni prašsk v originalnih steklenicah in škaV ljicah uniči ves mrčes. — Dobiva se povsod »ZACHERLIN«, LJubljana, Beethovnova ul. 1& ogleffe sit pri ..CeSntku" v LjuMfonl Lingarjeva — Stritarjeva ulica Novosti za pomladne in letne obleke, kostume in površnike. Jugočeška perilna svila »Dag-mar« in »Emona« Za moške modni kamgarn, ševiot za športne obleke od Din 6o naprei- Znanoi Najlepše novosti svilnatih in volnenih šerp in rut Poštenost mojega podjetja je znana I Kmetje, pristopajte v Kmet. zvezo! Urednik: .lože Košiček. Dr. Debevec Franc«- specialist za pljuča, ordinira do 10. avgusta le »» petek od 9. do 12. ure. Gospa (novi služkinji): »Tako, sem vam vse povedala. Ali imate mcJ'0 kako vprašanje?« . Služkinja: »Da, gospa. Kdai vozi P"', vlak od tu?« ■ ♦ , t Mati je prišla na obisk k svoji poro«*' hčerki. Ko si je vse prostore, poni««1' drugo natančno ogledala, pravi: da ti ni potreba moža prositi za dcnai* Mlada žena je nekoliko M[del.a'zel»: odvrnila: »Ne, prositi mi ni treba, » trdno spi.« ___„—- Karet C«5 Za Jugoslovansko tiskarno: